Poštnina plačana V co'ovinL Uto LXI. im. 91 o LlDblionl. u četrten 19 aprila \m. ceno Din r Izhaja ?eak da« popoldne, izvzemaj oedelje m praznike. — luserat) do 80 petit a 2— Dm. do HM) vrsi 2.5(1 Dio, večji tnserati petit vrsta 4,— Dia. Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420.— Din UpravniStvO; Knaflova ulica SL 5, pritličie. — Telefon 2304 Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034 Škandalozne razmere v Južni Srbiji . Radikalski poslanec Trbić je vložil na notranjega ministra interpelacijo v zadevi kontrabanditov, v kateri ostro obsoja ministrovanje dr. Korošca in njegovo skrb za javno varnost. — Beograd, 19. aprila. Radikalski poslanec Vasilje Trbić je vložil včeraj na notranjega ministra interpelacijo, za katero zahteva nujnost in ki predstavlja uničujočo sodbo o ministrovanju dr. Korošca. Interpelacija se glasi: Zq pred leti je prišel veliki župan bregalniške oblasti na nesrečno misel, da osnuje posebne čete proti bolgarskim komitskim bandam, ki se nazivajo služ-beno#kontrabanditi. Kakor je bilo pričakovati, so vsi bivši bolgarski komiti, ki jih je v tej oblasti zelo veliko, prestopili v kontrabandite, ker jim je pač ugodnejše, da vrše svoj posel pod državno zaščito kakor pa v borbi proti državnim organom. Dejstvo je, da svojega delovanja niso prav nič spremenili in da ubijajo, ropajo, požigajo in one-čaščajo ženske, kakor dotlej. Razlika je le ta. da jih sedaj nihče ne preganja in ne kaznuje, marveč so deležni za svoje delo še pohvale kot odrešeniki države. Ti kontrabanditi so sami izrekali in izvrševali obsodbe tako. da so odvetniki iz bregalniške oblasti pobegnili in ni več daleč čas, ko se bodo morala ukloniti banditom tudi sodišča. Naval bolgarskih komitov v našo državo je bil tako velik, da je oolgarska vlada, ki se opira v glavnem na podporo komitov, prišla v nevarnost, da izgubi to oporo. Da to prepreči, je tudi sama organizirala slične kontrabandite in jim po izpovedi atentatorja Kraleva naročila, naj izvrše par atentatov na predstavnike naših vojaških in civilnih oblasti, da bi na ta način prisilila našo državo, da zapre mejo. Ker pa g. minister notranjih del dr. Korošec misli, da je naši zemlji potrebno čim več banditov, so te dni tudi v mirnem bitoljskem okrožju, kjer ni bilo nikakih protidržavnih akcij, začeli ustanavljati k o nt ra banditske čete. Z ozirom na vodje te akcije, kojih i-mena so dobro znana iz sodnih spisov in o katerih je znano, da so vzdrževali zveze z bolgarskimi komiti, obstoja verjetnost, da bodo sedaj tudi iz sosedne Albanije prihiteli kačaki na naše ozemlje in stopili v kontrabanditske čete. Zato vprašam g. notranjega ministra: Ali ste pripravljeni, da namesto ustanavljanja banditskih čet odredite strožje izvajanje zakona v Južni Srbiji, kar edino more zasigurati javno varnost prebivalstva v teh krajih? Ali hočete z resnim javnim proglasom pozvati narod, naj se sploh ne vpiše v take čete, marveč naj vestno vrši svoje državljanske dolžnosti? Ali ste pripravljeni rešiti narod raznih misterij in razglasiti, da se snoštu-jejo samo zakoni, ker mislim, da v zgodovini še ni primera, da bi se katerakoli država konsolidirala s pomočjo uradnih in neuradnih banditov. ker je to pač pogubno za vsako državo, kjerkoli se pojavi. Ali hočete odrediti, da končno preneha igračkanje z državo in da enkrat za vselej prenehajo razni eksperimenti, nedostojni države in da uradnike, ki se ne morejo sprijazniti z obstoječimi zakoni, izmenjate z vestnim uradništvom? Smatram, da je to edini način, da se problem Južne Srbije reši naglo, dobro in definitivno. Radikalska ofenziva proti Vukiceviću Po velikonočnem zatišju je Beograd zopet oživel- — Nad Vu-kicevicevo glavo se zbirajo črni oblaki. — Radikali se pripravljajo na ofenzivo, muslimani pa groze z odpovedjo pokorščine. — Beograd 19. aprila. Po skoraj štirinajstdnevnem zatišju je danes Beograd politično zopet nekoliko ožiš vel. Snoči se je vrnil ministrski pred* sednik Vukičević s svojega velikonoč* nega odmora v Splitu, a tudi ostali mi* nistri so se tekom današnjega dne vr* nili v Beograd. Ker se je snoči vrnil tu* di kralj, ki se je čez praznike mudil v Belju, je že v prihodnjih dneh pričako* vati večje živahnosti. Kdaj bo sklica* na Narodna skupščina, še ni znano. Prvotno bi se imela sestati 20. aprila. Zdi se, da vlada ni pripravila še nobe* nega gradiva, ker je ves čas mislila sa* mo na to, kako bi si podaljšala življe* nje. Včeraj se jc govorilo, da bo skli* cana morda za 25. t. m., definitivno pa ni še ničesar sklenjeno, ker se skupščinski predsednik še ni vrnil v Beograd. Politični krogi z zanimanjem zašle* dujejo akcijo radikalskih nezadovolj* nežev, ki prehajajo v ofenzivo proti g. Vukiceviću in njegovi vladi. Odbor, ki sestavlja obtožbo proti Vukiceviću, je imel včeraj sejo, na kateri je sestav* Ijal obsežen memorandum. Ta memo= randum bo predložen širšemu glavne* mu odboru radikalskc stranke, ki se sestane te dni. Na sejo bo povabljen tudi g. Vukičević. Če pa ne bi prišel, bodo nezadovoljneži preko poslanske* ga kluba pokrenili debato o obtožbah in prisilili Vukičevića, da na nje odgo* vori. Nezadovoljneži mislijo, da bodo spravili Vukičeviča v tako mučen po* ložaj, da bo moral odstopiti. Če pa bi se to vendar le ne zgodilo, potem so baje pripravljeni razcepiti stranko in poslanski klub. Zdi se, da s tem računa tudi že g. Vukičevič, ki hoče v tem slučaju s s vojimi pristaši osnovati lastno stranko, v katero bi vstopili tu* di klerikalci in muslimani. Veliko pozornost vzbujajo pritožbe muslimanov radi preganjanja njihovih pristašev v Bosni in Hercegovini. Včeraj je posetil notranjega ministra dr. Korošca muslimanski poslanec Gavran Kapetanović in protestiral, da policija ni takoj in energično uvedla preiskave radi dogodkov v Čelebiču. kjer so radikali napadli muslimanskega trgovca in mu zažgali hišo, tako. da si je komaj rešil življenje. Dr. Korošec je muslimane skušal pomiriti z izjavo, da bo takoj pozval krivce na odgovor Muslimani pa so tako ogorčeni, da groze z izstopom iz vlade. Za 21. t. m. je sklican centralni odbor JMO. ki bo sklepal o nadaljnih ukrepih, če vlada dotlej ne bo ugodila njihovim zahtevam. Radikalski nezadovoljneži naglašajo, da so dogodki v Čelebiču le posledica anacijonalne politike vlade. Ker so muslimani vložili posebno interpelacijo, bo o tem razpravljala tudi Narodna skupščina. Radikali napovedujejo ob tej priliki zanimiva razkritja o politiki vlade v Bosni, kjer preganjajo nacijonalne delavce in protežirajo bivše avstroogrske krvnike. Hude preglavice delajo vladi tudi razmere v Južni Srbiji, ki so predmet zanimanja vseh političnih krogov. Zlasti demokrati in radikalski nezadovoljneži se zelo zanimajo za dogodke v Južni Srbiji in je vloženih več interpelacij na notranjega ministra. i r i I T I I I i I I I i I I I f I i I I I 11.- Afera z založništvom šolskih knjig — Zagreb, 19. aprila. Včerai se ie vršila predaja oz prevzem založništva šolskih knjig v Zagrebu, ki preide v smis u določb finančnega zakona s 15 aprilom v kompetenco zagrebškega oblastnega '>o-bora. Pri predaji je zastopal ircsvetr.o rr\ nistrstvo inspektor Matija Potočnjak. Pri predaji je prišlo do zanimi^in razkritij, ki bodri našla odmev tudi v Narodni skupščini. Predvsem je bilo ugotov lena da že tri bta ni bil sestavljen proračun in da so bile izvršene razne nekorektnosti. Končno pa ie prišlo do ostrega konflikta, icer za-stopnik prosvetnega ministrstva rii hotel izročiti denarja, last založništva šolskih knjig, ki je naložen pri Prvi hrvatski šte- dionici, v državni blagajni, pri Državni hipotekami banki ter pri Učiteiiski hvanilni in podporni zadrugi. Gre skupno za 12 milijonov Din. Inspektor Potočnak se je brzojavno obrnil na prosvetno ministrstvo, ki pa je odgovorilo, naj S3 drži njegovih navodil. Radi spora Prva r.rvatska štedionica denarja ni hotela !zp ačdt: in ga bo založila pri sodiSču. Vse kaže, da se bo Iz tega razvila še velika af2~d. SEJA MINISTRSKEGA SVETA — Beograd, 19. aprila. Ministrski predsednik Vukičević se je danes dopoldne od °. do 10. mudil v avdiienci na dvoru. Takoj po njegovem povratku z dvora se ie v vladnem predsedstvu sestal ministrski svet k seji, ki ob 12. še traja. Potresi se nadaljujejo Snoči je nastal v Bolgariji nov katastrofalen potres. — Potresni sunki so bili zabeleženi tudi v Ljubljani, Beogradu, Bukarešti in Budimpešti. — Sofija, 19. aprila. V Cirpranu je bil snoči zabeležen nov katastrofalen potres, ki je povzročil ogromno škodo. 2e od z sinjega potresa so bile vse hiše močno poškodovane, včerajšnji potres pa je spremenil Cirpan in vso okolico v razvaline. Število človeških žrtev in podrobnosti katastrofe še niso znane, ker so prekinjene vse zveze. Po dosedanjih ugotovitvah znaša škoda nad 700 milijonov levov Viada je poslala v prizadete kraje vpiaštvo, da sodeluje pri reševalni akciii. — Beograd, 19. aprila. Tuka'šnji meteorološki zavod je danes dopoldne zabeležil več manjših, a vendar precej močnih potresnih sunkov. — Bukarešta, 19. aprila. Danes c-b 9 25 so občutili v mestu nov potres, ki ga ;e spremljalo zamolklo bobnenie. r!;j»c^nter potresa leži iužno od Bukarešte v oddaljenosti kakih 300 km. — Budimpešta, 19. aprila. Snoči ob 20.24.37" je bil zabeležen močan potresni sunek v oddaljenosti 800 km jugovzhodno Sunek je bil tako močan, da so se polomile vse igle potresomernih aparatov. — Ljubljana, 19. aprila. Snoči ob 20.24.36" je zabeležil seismograf meteorološkega zavoda na univerzi v Ljubljani katastrofalen potres, kojega epicenter leži približno 1120 km južnovzhodno od Ljubljane Maksimalni valovi so bili zopet tako mo;-ni, da so vrgli pisalko aparata \z tečaja Sklepa se, da je bil potres pogubonosen Tekom noči je bilo zaznamovanih več manjših potresnih sunkov. .......11111111111J1111 i 1111 ■•>- Zlorabe pri eksploataciji državnih gozdov — Beograd, 19. aprila. Skupščinski anket* ni odbor, ki preiskuje dolgoročne pogoabe o eksploataciji državnih gozdov v Bosni in Hercegovini, je v ministrstvu pregledal vse spise, ki so s tem v zvezi. Danes je komi? sija odpotovala v Sarajevo, od koder se napoti po Bosni in Hercegovini, da tam ugotovi dejanski stan. Četudi čuvajo re» zultate dosedanje preiskave v strogi tajno* sti, se vendar le izve, da so bile že doslej ugotovljene pri sklepanju pogodb nezasli* šane zlorabe. Poročilo, ki ga bo anketni odbor predložil Narodni skupščini, bo po 'zja/ah posameznih članov odbora vzbu« oHIo ogrommo senzacijo. Odbor Ko stavil predlog, xla se vse no^odibe razveljavijo in pozevejo krivci na odgovor. Lord Rothermer - madžarski plačanec — Inomost, 1 v aprila kakor znano, se je tirolski deželni glavar v posebni spomenici obrnil na lorda Rothermera in ga opozoril na položaj Nemcev na Južnem Tirolskem. V spomenici je prosil lorda, naj se pri Mussoliniju zavzame za narodne manjšine v Italiji, kakor se zavzema za mnogo manjše madžarske manjšine na Slovaškem Spomenica vsebuje tudi predlog za revizijo italijanskih mei z ozirom na nemške in slovanske narodne manjšine. »Innsbrucker Nachrichten« so poslale v London svojega posebnega poročevalca, ki je pismeno Prosil lorda Rothermera za intervievv v tej zadevi. Rothermer je interview odklonil, češ, da ne bi bilo oportuno v sedanjem trenutku sprožiti vprašanie narodnih manjšin v Italiji. Pozornost vsega sveta mora zaenkrat ostati koncentrirana na Madžarsko in šele ko bo to vprašanie povoljno rešeno, bi lahko pričela akcija v drugih zadevah »Insbrucker Nachrichten« pripominjajo k temu poročilu da odgovor lorda Rothermera jasno priča, da mu ne gre za pravično rešitev manjšinskega vprašania. marveč da je plačanec madžarskih velekaT)italistov, knjtf č? bi lord res hotel snrož'ti rrsnišin-ska vprašanja, bi se moral pač prej zavzeti za milijonske narodne manjšine v Italiji, kakor pa za brezpomembno peščico Madžarov v Češkoslovaški. DIPLOMATSKA VEČERJA — Beograd, 19. aprila. Zastopnik zunanjega ministra dr. Šumenkovič ie priredi1 snoči diplomatsko večerjo, ki so se je udeležili rumunski in češkoslovaški poslanik, odpravnika poslov italijanskega in francoskega poslaništva, prosvetni minister Grol, naš bivši poslanik na Dunaju Milojevič in šef kabineta zunanjega ministrstva dr. Pa-velič. PRIHOD ČEŠKIH GOSTOV — Beograd, 19. aprila. Danes zvečer prispejo semkaj zastopniki češkoslovaških mest s praškim županom dr. Baxom na čelu. V Beogradu jim pripravljajo svečan sprejem. SPORAZUM MED HIŠNIMI POSESTNIKI IN NAJEMNIKI — Zagreb, 19. aprila. Včerai in danes se je vršila konferenca zastopnikov Društva hišnih posestnikov in stanovanjskih najemnikov Konferenca se ie bavila z stanovanjskim vprašanjem Po 1. maju Stanovanjski najemniki so stavili pred!og, naj bi se najemnina maksimirala na podlagi zlate valute v razmerju 1:10. Hišni posestniki so na to pristali. Dosežen ie bi' tudi sporazum glede stanovanjskih odpovedi. Sporazum bo objavljen prihodnje (Sni. Ameriško - italijanska razso-diščna pogodba — VVashington, 19. aprila. Danes je bila podpisana razsodiščna pogodba med Zedinjenimi državami in Italijo. Vsi spori, ki jih ni mogoče poravnati rednim diplomatskim potom, se predlože v smislu te pogodbe posebni razsodiščni komisiji. P.i-sodba pa se ne tiče političnih in "l'pli-matskih zadev, ki se nanašalo na tretjo državo in obveznosti, ki izviraio iz članstva Italije pri Društvu narodov. MANIFESTACIJSKI SHOD KDK V SUBOTICI — Subotica, 19. aprila. Tukai se vrše velike priprave za manifestaciiski shod KDK, ki se bo vršil dne 29. t. m. To bo eden največjih shodov v Vojvodini in vlada zanj že sedaj veliko zanimanie. Govorila bosta gg. Radič in Pribičević. shoda pa se udeleži tudi mnogo narodnih poslancev KDK. OBRAVNAVA PROTI PRPIČU MALEM — Zagreb, 19. aprila. Danes se je nadaljevala razprava proti Prpiču malemu in tovarišem. Ker priče niso mogle s sigurnostjo potrditi, ali je Prpič sod2iov vsem jc bilo voliti društvenega predsednic ka. Na predlog podpredsedrrka g. J. Kav* čiČa jc zbor z živahnim aplavzom soglasno izvolil za predsednika dosedanjega prt d* sednika g. dr. Frana \Vind; dbor vsi dosedanji člani, na i^prazn-ona rnesta pa pr^aseanik društva trgovskih potnikov & k. Seljak ter gg Janko Kre»c, Stanke Sa* !aoit*n in Agnola. Ker je bil dnevni red izčrpan, .c pred; >tćrik zaključil zborovanje s poz.voia, naj čiaci širijo in budijo in:e-es za društvo ta* \<, v vrstah trgovce^ kak?r .rgovsk h ca* stavi,encev, da .e v.sL -»trne- v m<»«rno las !^.:go. ti bo mogla kljubovati vsem teža* vam, katere u*x jbeta Hližnja b. di č* n< it Pisane zgodbe iz naših krajev Avanture španske plesalke v Beogradu. — Tragedija starega gostilničarja in mlade natakarice. — Trgovci z dekleti v Su-botici. — Pomotoma umoril svojo ženo. — Dogodivščine veselega cigana. Prod inaseoi }e prišla v Beograd lepa špaii>jolska plesalka 'Prima Vera. Spremljal jo je mjan partner Argenuiiriec Salcedo. SaJoedo ima za seboj že prav burno preteklost. Najprvo je bil znamenit bokser, ko je pa spoznal lepo Priimo Vero in se vairijo zaljubil, je pustil boksale in se posvetil plesu. V Beogradu sta se iiastamila v hotelu Ruski car. Pri beogradski publdki sta imela veKik uspeh. Poaneje sta bila aingažirana v zn-aniem ruskem lokahi »Lira«, kj-er sta žela še veaji uspeli. Lepo Špamjjolko so vabile taudli ugledine m bogate beograjske družine, da jiim je na domačih zabavah plesala špaiiijolsfke plese. V lepo plesalko se je med drugami zabubil tudi mlade-ffiič, sin ndkega poznanega uglednega poJJtilka radikalne sfranlke. Toda plesalka je vse oboževalce odbijala, samo v aradebuidnega racEkala se je zaljubila. V Mladenič se je pa z lepo Špamjoliko Spri, iker je bil zelo ilombosoumen. V petek ije prišel pod njeno cikino An začel skozi zaprto okno v soVo streljati. Plesalka je imela ratvmo goste, nekega gospoda in neko gospo. Ena krogla je šla tik nad plesaikdjno glavo, k sreči je pa ni ranila. V tem trenutku je plesalka pl«a-ndia k oknu, ga odiprila na stežaij iin za-fcožala: Stresaj, kuikavaca! Prima Vera je joikaLa vso 'noč in policaju, ki se ie vmešal v to ljubavno avanturo, nd hotela izdati imena svojega ljubimca in tudi m vložaJa tožbe proti njemu. Kas-m-ece, ko je špamdoBka plesala v lokalu »Lira«, je miladi Beograč-can vdrl v njeno sobo in uwK?fl vse spomine svojega razmerja z njo. ★ Včeraj se je v Osčjefku odigrala strašna OUbarvtka tragedija, ki je zahtevala drve žrtvi. Nedavno j«e gostiilniičar Nenad Stam&ć vzel v stonžbo mlado in lepo natakarico Katico Lulkačič rz Far-ftcaševca pri Beogradu. Med starim go-stffiiničairjem in miado nataikarioo se je vnela ljubezen. Natakarica pa ni dpflgo Ijfuhfla starega gospodarja in se je zazibala v nekega mladega bolničarja iz oslieske bolnice. Ta je pridno zahajal v Sfcaričevo gasttihio gostilno in ostajal -pri nataikairiici pazroo v noč. Včeratj se je bolničar poslovil in natakarica je Šla spat v svojo sobo. Naslednje jutro je gostilničar vstal ob štirih in se splazil v poselsko sobo. Seboj je imel velik k«uhinjski nož. Poleg Katice je ležala še 18-letna Ladislava Bogdanovič. Starec je napadel spečo Katico in jo zabodel z nožem v srce tako,, da je v naslednjem trenutku umrla. Tedaj se je prebudila Ladislava in pograbila Staniča za roko. Ta jo je pa zabodel z nožem v trebuh, da je omahnila na posteljo. Nato je starec šel v kaščo in se je obesiL V Subotici je vzbudila vest. da je policija odkrila trgovce z belim blagom, veliko senzacijo. Trgovina z belim blagom je bila dobro organiziran in jo je vodila neka stara služkinja. Izgleda, da je to ena najbolje organiziranih trgovin z belim blagom, kar so iih dosedaj odkrili. Kupčevalo se je z dekleti od 15 do 18 let za ceno do 100 Din. Dekleta so prodajali v javne hiše. Policijskim agentom se je zdelo sumljivo, da neka stara ženska često potuje z mladimi de-vojkami in da se vrača vedno sama v Subotico. Policija se je začela zanimati za to žensko in ugotovila, da je te dni odpotovala v Vršac z neko 171etno deklico. Policijski agent je odpotoval z njo z istim vlakom v Vršac. Tu je odkril trgovce z belim blagom. Stara žena je prodala svojo hčerko najprvo nekemu železničarju, potem jo je pa odvedla v javno hišo. Agent, ki je ženo zasledoval, je obvestil policijo v Vršcu, ki je takoj aretirala trgovko z belim blagom llonko Detke in lastnika javne hiše v Vršcu, ki je kupil dekleta. Oba je agent odpeljal v Subotico. kjer so preiskali stanovanje Detkove, ki je služila pri nekem učitelju, samo da bi prikrila svoje zločinsko početje in da bi lažje dobila zveze z dekleti. Pri starki so našli mnogo pisem, v katerih so dekleta, ki jih je Detkova prodala v javne hiše, prosile trgovko, naj jih reši, ker bi sicer obupale in šle prostovoljno v smrt. Detkova je imela tudi velik album s slikami mladih lepih devojk. Najbrž je pošiljala slike v javne hiše in potem je sklepala kupčije. Dosedaj je aretiranih sedem oseb, ki so bile v zvezi z Detkovo. Policija v interesu preiskave noče še izdati imen in podrobnosti o trgovanju z belim blagom. V vasi Gjurgjevov v Bački je bil nedavno izvršen nenavaden zločin. Usodne noči je vstala žena kleparja Budinskega in je šla iz sobe na dvorišče. Ko se je vrnila, je planil v kuhinji nekdo nanjo in jo zabodel z nožem. Zadal ji je šest ran v prsa. Zena se je zgrudila na tla in kmalu nato izdihnila. Umoril jo je njen mož. Budinski se je naslednji dan sam javil orožnikom in izpovedal, da je umoril svojo ženo v zmoti, misleč, da ie kak vlomilec. Usodne noči se je nenadoma prebudil in slišal na dvorišču sumljiv šum. Mislil je, da so roparji. Vstal je in se oborožil z velikim kuhinjskim nožem. V temi ni opazil, da je to njegova žena. Zamahnil je in Šele pozneje spoznal usodepolno pomoto. Budinskega so aretirali in ga izročili državnemu pravdnrku. Te dni se bo vršila proti njemu razprava pred novosadskim sodiščem. Preproge •eproije vsake vrste je Ireha od časa do časa temeljito očistit*, ne samo ker so umazane, ampak tudi radi lega, ker so shojene. ISi potrebno, da za tako čiščenje tztlajete mnogo denarja, „RALHOI\u bo to *torit bn z velike muke liaztop „RADION" r mrzli vodi, namoči v tej raztoplini krop m % njo r rainih natezah briši po razt/rntem preprogi. l\f*datjuj potem to pranje, toda s čisto mrzlo vodo^ iz^rtači m izpraši p» eprogo, pa se bo izgled in barva pokazala, kot da je preproga nova. Te dni so pripeljali v zapore sodišča v Beli Cerkvi mladega cigana [lijo Valentinovima, ki ga je hrepenenje po mu-ziki zapeljalo k tatvini. Cigan je že dolgo sanjal o lepi violini, ki si je pa ni mogel kupiti, ker je bil revež. Zato je pri prvi priložnosti ukradel lepo harmoniko nekemu kmetskemu fantu. Orožniki so ga kmalu izsledili in romal je v zapor. Pred dnevi naj bi se vršila glavna razprava proti ciganu v Vršcu. Iz zapora v Beli Cerkvi ga jc policijski agent odvedel z vlakom v Vršac. Med vožnjo je cigan prosil policaja, naj ga pusti na stranišče. Ker cigana ni bilo nazaj, je šel agent za njim. Prišel je ravno v trenutku, ko sc je drzen cigan zavihtel in skočil skozi okno. Vlak jc vozil z največjo brzino. Agent ni dolgo pomišljal in je tudi skočil za ciganom iz drvečega vlaka. Sreča je hotela, da se obema ni nič hudega zgodilo. Cigan se je pobral in se spustil v beg, agent pa za njim. Agent je pa opešal in cigan je odnesel srečno pete. Agent se je napotil v najbližjo občino in s pomočjo kmetskih fantov je zasledoval pobeglega cigana. Slednjič so ga našli v nekem gozdu in ga ujeli ter izročili orožnikom. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Začetek ob 20. Četrtek, 19. aprila: «INRU. Izven. Petek, 20. aiprila: «HIa*pci*. Pri-reUc maturanti Srednje tehnične šole. Izven. Sobota, 21. ap-rila: Ob 15. «Aledea». Dijaika predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 22. aprila: «Roka pravice*. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedljek, 23. aprila: «Cyrano dc Berserao. C. Torek, 24. aprila: Za. Gostuje baritonist S. Krajev. Red D. *£ N. R. L«, pasijonska igra v 15. slikah, se ponovi danes v četrtek 19. t. m. ob osmih zvečer. Vlogo Kristusa igra g. Gregorin, v ostalih vlogah pa nastopi ce= lokupni dramski ansambel. Predstava je namenjee anpred vsem onemu delu ljub1* ljanskega občinstva, ki pri dosedanjih predstavah ni mogel dobiti vstopnic Za* četek ob osmih. V soboto popoldne ob treh se po* novi zadnjikrat v sezoni antična tragedija »Medeja« z gospo Avgusto Danilovo v naslov ni vlogi. Predstava je dijaška pri iz= redno znižanih cenah, na kar posebej opo; zarjamo vodstva šol. V nedeljo 22 t. m. se vrši prva iz* ven abonma predstava izvirne slovenske komedije »Roka pravice«, katere avtor je g. Cerkvenik. Komedija, katere snov je vzeta iz našega sodobnega domačega živ* ljenja, je dosegla pri vseh dosedanih upjri* zoritvah naodličnejši uspeh. V glavnih vlogah so zaposleni gg. Cesar, Gregorin, Drenovec, Kralj, Povhe, Sancin, Lipah in ^dč. Debeljakova. Režijo vodi g. Skrbin? šek. »Boljši gospod«. Na mnogobrojna povpraševanja in želje izražene upravi Na* rodnega gledališča, se tekom prihodnjega tedna ponovi zadnjič v sezoni zanimiva moderna komedija Hasendeverjeva »Bolj* ši gospod«. Natančni datum bo javljen pra* vočasno. V repertoar prihodnjega tedna se uvrsti zopet Halbejeva »Mladost«, ker je gdč. Vida Juvanova po bolezni okrevala že v toliko, da lahko zopet nastop«. Poleg Novačanovega »Hermana Celjskega* pripravlja drama Maeterlinčko* vo tridejansko dramo »Zupan stihnondski* v režiji g. Debevca. Do konca sezone sta predvideni še, poleg imenovanih, dve pre* mijerL Za prihodnjo sezono pa bo studi« ral dramski ansambel Klabundov »Kredni krog* z gospo Šaričevo v glavni vlogi. Koncert pevskega društva «Obilic« na Dunaju. V neddjo priredi pevsko drusrvo «Obl-H6> v vetH koncertni dvorani na Dunaju kon- cert. Zbor bo dirigiral njegov pevovodja in intendant beograjske opere Lovro MataČić. Dunajska občina priredi jugos-to-venskiim pevcem prisrčen sprejem. Pevsko društvo sKrakovo-Irnovoc. ki koncertira s svojim moškim zborom v ponedeljek, dne 23. L m. v dvorani Filharmonič-ne družbe, je ono najmlajših ljubljanskih pevskih zborov, a zato izredno agilno, hrepeneče po napredku. To dokazujejo njegovi vsakoletni koncerti, ki jih prireja s svojim zLorom v Filhar. dvorani. Skladbe, katere poje zbor pod vodstvom svojega pevovodje g. Mirka Premelca, so po večini dela zadnjih let in stavijo na zbor precejšnje zahteve. Lepo stremljenje zbora zasluži vse naše zanimanje in zato priporočamo obisk tega koncerta vsem ljubljanskim krogom. Predpio-daja vstopnic od sobote dalje v Matični knjigarni. Tam za rimskim zidom živimo Mirjani ločeni od mestnega vrvenja. V prijaznih enodružinskih vilah, ki rastejo z dneva na dan, se veselimo in množimo. Naša vilska četrt napreduje. Letos nam bodo zopet nekoliko ceste uravnali in mogoče celo oota nasuli. Će ne prej. prosimo saj za jeseni, predno pride Čas velikih luž. malo peska na naša pešpota. Tako bo pri nas potem vse lepo v redu. ker prihaja zadnje čase celo pometač redno, le malo več javne razsvetljave bi potrebovali. Tam od Žerjavove Vile pa do križišča ob Lepem potu je precejšen kos ceste brez vsake iavne svetilke in od križišča dalje doli proti Koleziji je tudi pot preslabo razsvetljena. Ker smo že pri Koleziji bodi omenjeno, da upamo, da nam bodo letos naše kopališče, če Ra bodo zopet kaj' popravljali,vsaj pravočasno popravili, kajti lani smo sc hodili solnčit in tunkat šele proti iesem ooleti pa so krepko betonirali po bazenu. Skrajni čas je. da se zadeva že enkrat končnoveliavno uredi. To kopališče je nujno potrebno, da razbremeni ono na Ljubljanici in tudi raditega ker bo od nas na Savo vendar mnogo predaleč. Kar se tiče plina, bi sa Mirjani že lahko imeli, če bi hoteli sami plačati tudi cestno napeljavo. Pa se nismo mogli doslej pod takimi pogoji še nikdar zediniti z mestno plinarno v nadi, da bo že enkrat našel zopet kak »delazmožen« župan sredstva za pota rnu bomo povedali kar mi in ram bo podaljšal plinske cevi od tobačne tovarne in obrtne Šole na Mir je. Kar se pa rimskega zidu tiče, je zadeva taka da hodimo radi njega Mirjani v mesto po dormče povedano kakor okoli r.. v varžet V tNto naloženo rimsko kamenje bi bilo treba pri občini par lukenj za izvedbo projektiranih cest. če nimajo pri občini kakega pisanega sklepa, ki to zabranjuje! To naše »rimsko« kamenje, ki se ruši enakomerno pospeševano, tvori stalno nevarnost za ntroke. ki se igrajo v pomladnem solncu za rimskim zidom in bi bilo iako ceneno gradivo za osnovo novih cest Krasne vile z licem proti jugu naj bi raje v lepili vrtičkih na mešati sedanjih ru-in popolnjevale lepo lice Mirja. Mi vemo. da s tem našim mnenjem strinja ogromna večina Ljubljančanov in tudi odlični slovenski intelektualci ter bi kazalo, zaradi profesionalnih arheologov in drugih pozvanih varuhov starin in umetnin, če že res ne bi slo drugače, prestaviti en del onega kamenja v kak muzej ali pa zgraditi, kar nad onim, seveda po našem mnenju čim manjšim, delom dolgočasnega zidovja muzejsko poslopje. Tako bi nam ostalo, če ravno kdo želi malo več kot nič, potem ko so naši predniki vse druge znamenite starine, kot na primer mestna vrata in stolpe že davno podrli. najboljše najtra!nei$e tato najcenejše! železnica KOLEDAR. Danes; Četrtek, 19. aprila: Katoličani: Krese encija; pravoslavni: 6. aprila. Tihorad. Jutri: Petek, 20. aprila: Katoliča-ni: Sulpicij; pravoslavni: 7. aprila, Dragisla-v. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: «INRI>. Opera: «Ba!et>. A. Kino Matica: «Donna Juana*. Kino Ideal: »Grozna noč v Sing-Sinffu*. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Piccoli, Dunajska cesta: Bakarčič Karlovska c«sta. Sport — Gostovanje zagrebške Concordije na Dunaju. Zagrebška Concordija je dobila poziv za gostovanje na Dunaju, kateremu sc je seveda odzvala. Concordija gostuje na Dunaju v soboto in nedeljo in sicer igra prvi dan proti Rapidu, drugi dan pa z Admiro. Na zmago Concordije seveda ni računati, upati pa je, da nas bo v in oz em* stvu častno zastopala. — Jugoslavija — Avstrija. Dne 6. ma» ja se vrši na Dunaju meddržavna tekma Avstrija — Jugoslavija Avstrija postavi proti nam svoj B team, ki pa bo dovoli močan. Prva garnitura Avstrije igra namreč istega dne proti Madžarski v Budimpešti. Zagrebške »Novosti« so za ta dan pripra* vile poseben vlak, s katerim se bodo na Dunaj odpeljali številni kibici in prijatelji sporta iz vseh krajev Jugoslavije. Vlak od* ide iz Zagreba 5. maja zvečer in prispe na Dunaj ob 7. zjutraj. Nato bo kopanje v Dianabadu, vožnje z avtobusi po Dunaju, skupno kosilo v znamenitem Grinzingu, ob dveh pa skupen odhod na igrišče Hohe \Varte. Vsak udeleženec mora imeti predV pisan potni list, dočim avstrijski vizum ni potreben. Kdor se hoče udeležiti tega izle* ta, mora najkasneje do 2. maja vplačati pri »Putniku v Zagrebu 420 Din, to je vso* ta, ki je vračunana za vožnjo tja in nazaj, bivanje na Dunaju skupno z vstopnino za tekmo. Vračunane so tudi vožnje z avto* mobili po mestu, zajtrk in drugo. — Hazenska družina ljubljanske Ilirije gostuje v nedeljo v Zagrebu, kjer igra pri* jateljsko tekmo s Concordijo. Tekma se vrši v nedeljo zjutraj na igrišču Concor* dije. — Letošnje meddržavne tekme. Preteklo nedeljo se je odigralo kar pet meddržavnih tekem, od katerih je vzbudil največjo senzacijo poraz Italije, ki podlegla Portugalski v razmerju 1:4, Belgija je v Parizu porazila Francijo s 3:2, dočim je druga garnitura Francije zmagala nad Luksemburško s 3:1. Poleg teh so za letos sklenjene še sledeče meddržavne tekme: 22. aprila Češkoslovaška — Francija, Ilolandska — Danska; Škotska — Anglija; 29. aprila: Francija — Portugalska; 6. maja: Madžarska _ Avstrija; Jugoslavija — Avstrija B (Na Dunaju), Švica — Holandska; 13. maja: Češkoslovaška — Francija; 19. maja: Anglija — Belgija; 3. junija: Budimpešta — Praga, 7. ju-nij^: Švedska — Norveška, 17. junija: Danska — Norveška; 16. septembra: Nemčija — Danska, 23. septembra: Nemčija — Norveška, Buidmpesta — Berlin; 30. septembra: Švedska — Nemčija; 7. oktobra: Avstrija — Madžarska; Budimpešta — Dunaj; 21. oktobra: Madžarska — Češkoslovaška, Budimpešta — Praga; 1. novembra: Avstrija — Švica; 4. novembra: Madžarska — Švica. Danes! Danes! Danes! Najlepši in najrazkošnejši vele-film te sezije Donna Juana s prekrasno ljubljenko vse publike ELISABETH BERGNER Elitni Kino Matica Prava samota. V nekem Švicarskem listu je bil ob-jajvljen oglas: \Vterlach in Oberland Bernois je zbiraHSče vseh ljudi, ki ljubijo samoto. Od vseh Štirih vetrov se zbirajo tam Ijudije, da si ogledajo lepoto te samote. Stev 01 «SEOVENSKI NAROD« Hne 19. aprila 1928. Strta % ' Umevne vesti. — Kako skrbi država za znanstvene ustanove. V zadnjem času smo pogosto beležili potresna opazovanja prof. Belarjevega observatorija pod Triglavom. Točne napovedi sivolasega učenjaka, ki samotari pod našim planinskim velikanom, vzbujajo pozornost v vseli strokovnjaškili krogih in njegov sloves sega daleč preko mej nase domovine. Inozemski učenjaki nikdar ne zamude prilike, da posetijo prof. Belarja v njegovi samoti, če se slučajno mude v naših krajih. Potresi zadnjih let so pokazali, kako velike važnosti je ta observatorij za proučevanje potresov. Človek bi pričakoval, da bo država zavodu posvečala potrebno pažnjo in primerno skrbela za vzdrževanje in izpopolnitev te važne institucije. Žal pa temu ni tako. Observatorii jc ustanovil in ga vzdržuje z lastnimi sredstvi profesor Belar, profesor v pokoju, ki dobiva od države le svojo skromno pokoinino. Tudi v tem primeru se je izpolni pregovor: Nemo propheta in pairia! Z velikimi žrtvami ie profesor Belar nabavil instrumente in z železno energijo premaguje težkoče, ki ovirajo njegovo eminentno znanstveno delo. Observatorij pod Triglavom je naj-zapadneisa in najvišja potresna postaja v naši državi. Po svoji lesi ob vznožju najvišje gore v Jugoslaviji je brez dvoma najvažnejši za proučevanje geotektonskih sprememb v vzhodnih Alpah in v periadri-atičnem ozemlju. Belarjev observatorij ie torej za vso alpsko ozemlje izredne važnosti Zato bi bila dolžnost države, da mu priskoči na pomoč in dvigne observatorii na ono višino, ki jo zasluži in ki bo državi ne samo v korist, marveč tudi v ponos in sloves, ki ga zavod po pravici že danes uživa v inozemstvu. — Iz državne službe. Vpokojeni so: inspektor finančne kontrole pri oblastnem inspektoratu finančne kontrole v Ljubhani Martin Kovač, inspektor finančne kontrole in sreski upravnik v Prevaliah Ivan Cret-nik, inspektor finančne kontrole in sreski upravnik v .Murski Soboii Martin Potočnik in inspektor finančne kontrole pri oblastnem inspektoratu finančne kontrole v Ljubljani Lovro Kalašič. Poznejšim rodovom za spomin je sklenila Narodna galerija naročiti bronaste portretne glave prvih dveh ustanovnikov Akademije in Galerije, ki sta darovala po 100.000 Din. G. R. Kollmanna bo portretiral akademični ki-par Franc Kralj. g. Alojzija Vodnika pa akad. kipar Lojze Dolinar. Oba portreta bosta stalno razstavljena v bodočih prostorih Akademije kot spomenika slovenskega mecenstva. — Za In proti podaljšanju stanovanjsko zaščite. V ponedeljek so zborovali v Beogradu stanovanjski najemniki, ki so zahtevali, rtaj se stanovanjska zaščita podaljša do 1. maja 1931. Zanimivo je. da se je udeležilo zborovanja samo okrog 500 stanovanjskih najemnikov. Dočim zahtevajo eni podaljšanje stanovanjske zaščite, stoje drugi stanovanjski najemniki na stališču, da je treba stanovanjski zakon takoi ukiniti. Neki beograjski stanovanjski najemnik ie posla! beograjskim listom pismo, v katerem pravi, da je od sto stanovanjskih naiemnikov deležen ugodnosti stanovanjske zašate komaj eden. Socijalno šibkejši stanovanjski najemniki, kakor so nižji uradniki, obrtniki, delavci, vpokojenci itd., pa nimajo nobenega interesa, da bi se zavzemali za podaljšanje stanovanjske zaščite. Stanovanjski zakon je fatalno zadel 99% stanovanjskih najemnikov, ker so živeli pod fiktivno zaščito, ki pa velja faktično samo za 1% najemnikov. Tudi država se je zatekla Dod okrilje stanovanjske zaščite, na katero se je izgovarjala vedno, kadar bi morala skrbeti za socijalno šibkejše sloje in rešiti razna pereča socijalna vprašanja. — Savez slovanskih mest. Zastopniki praške občine nameravajo v Beogradu med drugim pokreniti tudi vprašanie ustanovitve saveza slovanskih mest. Ta ideja je naletela na splošno odobravanje pri vseh merodajnih činiteljih, ki se zavedaio, da bi bil savez slovanskih mest velikega narodnega in komunalnega pomena. — Pravilnik o pogodbenih državnih poštah. Poštni minister ie sklenil, da se pravilnik o pogodbenih državnih poštah iz leta 1926. razširi na vse poštne direkcije. — Pogajanja med hišnimi posestniki in najemniki v Zagrebu. V sredo popoldne so se pričela v Zagrebu pogajanja med hišnimi posestniki in stanovanjskimi najemniki, ki hočejo doseči kompromis glede stanovanjskega problema. Obe stranki sta prepričani, da se glede stanovanjske zaščite ni mogoče zanašati na vlado in da ic najbolje, če se doseže kompromis, ki bi odgovarjal obojestranskim interesom. — Kaj pa Ljubljana? Zagreb in Beograd se potegujeta za izločitev iz oblasti. Tozadevni zakonski predlog pride baje pred narodno skupščino na eni prihodnjih sej. Ljubljana seveda te ugodnosti nc bo deležna, ker vedre in oblače pri nas ljudje, ki za interese liubljanskega prebivalstva nimajo nobenega smisla. — Telefonske zveze z jadranskimi otoki. V poštnem ministrstvu je izdelan načrt polaganja podmorskih kabljev, s katerimi dobe jadranski otoki direktne telefonske zveze. S kabli bodo spojena mesta Supetar, Brač in Hvar, preko njih pa tudi drugi kraji na otokih Hvaru, Korčuli. Velaluki, Visu, Rabu, Jablancu in polotoku Peliešcu. Vsi kabli bodo spojeni s splitsko in dubrovni-ško telefonsko centralo. Stroški se bodo krili iz posojila, ki ga najame poštno ministrstvo. — Iz seje širiega sosveta U.IU pov. Ljubljana. V nedeljo dne 15. t. m. se je vršila v Mariboru seja vseh predsednikov učiteljskih društev iz Slovenije. Tej seji je prisostvoval tudi predsednik združenega šmarsko - rogaškega učiteljskega društva. Tu je namreč učiteljsko društvo »Edinstvo« že likvidiralo in se priključilo društvu UJU. ParočaJo se je, da je društvo »Edinstvo* tudi v brežiško-sevniškem okraru že likvidiralo. — Moderne brzojavno - telefonske zveze z inozemstvom. Letos dobimo nove brzojavne telefonske zveze z inozemstvom. Poštno ministrstvo namerava položiti dva velika kabla, enega na progi Beograd - Ruma - Zagreb - Maribor za Avstrijo, drugega pa na progi Beograd - Ruma - Novi Sad -Subotica za Madžarsko. Tretji kabel bo položen med Beogradom in Nisem. Ta bi se pozneje podaljšal do Caribroda za Bolgarijo in do Skopija in Gjevgjelije za Grčijo. — Zračni promet Zagreb - Beograd. Od I. aprila se vrši med Zagrebom in Beogradom zračni promet vsak dan. izvzernši nedelje in sicer z enim avijonom. Če se priglasi za polet S ali več potnikov, letita dva aeroplana. Polet izostane samo v slučaju goste megle, nevihte, naliva, toče ali silnega vetra. Do 1. avgusta odhaja aviion iz Zagreba ob 7. in prihaja v Beograd med 9. in pol 10. Iz Beograda odhaja ob 16.. odnosno 17. in prihaja v Zagreb ob IS. do 18.30, od- nosno 19. do 19.30. . — Davek na pokojninske prejemke. Po členu 89 novega zakona o neposrednih davkih z dne 7. februarja 1928 (Uradni list št. 26/75 ex 19ZS) se mora odtegovati od 1. aprila 1928 dalje davek tudi od celokupnih mesečnih pokojninskih prejemkov, torej od pokojnine in osebne ter družinske doklade, ne glede na to, ali je bila pokojnina nakazana v kronah ali dinarjih aH pa do novem uradniškem zakonu in sicer po členu 95., tab. 2. Ker se radi pozne objave tega zakona ni mogel odtegniti ta davek že v aprilu 1928, se bode vsem vpokojencem, torej tudi kronskim, ki jih zakon ne izuzema — odtegnil v maju 1928 dvojni mesečni znesek — vrnila pa — oziroma v dobro vračunala v aprilu odtegnjena dohodnina, invalidski davek in komorska doklada. ODOzarja se obenem vse vpokojence, da nai v smislu zakona takoj naznanijo računovodstvu delegacije ministrstva financ one svoje privatne mesečne dohodke, ki presegajo višino celokupne mesečne pokojnine. — Nova tekstilna tvornica v Sloveniji* Trgvinsko ministrstvo je odobrilo ustanovitev nove tekstilne tvornice v Kranju. Tvornica bo obratovala s poljskim kapitalom. Osnovali so jo Industriilaci iz Lodza. — Vreme. Vreme ie še vedno izpremen-ljivo. Barometer je kazal danes ziutraj 758 milimetrov, temperatura je znašala 8° nad ničlo. Včeraj je bilo v Ljubljani, Sarajevu in Skopi ju oblačno, v Mariboru. Zagrebu. Beogradu je deževalo, v Splitu in Dubrovniku smo pa imeli lepo vreme. Najvišjo temperaturo so imeli včeraj v Beogradu in v Skoplju in sicer 22° V Mariboru in Dubrovniku je bilo 18, v Zagrebu in Splitu 17 v Sarajevu 15, v Ljubljani 12.3 nad ničlo. Lahek sever je pihal samo v Ljubliani, Mariboru in Zagrebu, dočim je bilo v drugih krajih mirno. Iz tega bi se dalo sklepati, da se bo vreme vsaj nekoliko zboljšalo. — Mosetizh Jos.: Uslužbenski davek po zakonu o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928. Priredil Josip Mosetizh, finančni svetnik. V Ljubljani, 1928 Strani 79 in tabele. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena Din 18.—, s poštnino Din 20.—. S 1. aprilom je stopil v veljavo novi uslužbenski davek, katerega plačevanje se bistveno razlikuje od dosedanjega načina ob-dačbe teh dohodkov. Finančni svetnik Jos. Mosetizh je izdal zdaj knjižico, ki obseza nove zakonske določbe, pravilnih in vse izvršilne predpise ter tolmačenje posameznih zakonskih določb. Na posameznih Primerih, ki so v knjižici izvedeni, je pojasnjeno, kako se izračunava novi davek. Knjigi so pri-deiane tudi tabele z davčnima lestvicama ter obrazci za napoved davka. Knjiga bo gotovo dobrodošla vsem prizadetim krogom. — Pri bolečinah hemoroidov, telesnem zaprtju, natrgovanju telesa, abscesih, krvavitvah debelega črevesa, siljenju na vodo, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, močnem utripanju srca, omotičnosti nam prinaša raba prirodne grenčice »Franz-Josef« vedno prijetno olajšanje, večkrat pa tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolnike dajo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer piti po pol kupice vode Franz - Josef. Dobi se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —lj Poset praškega občinskega sveta v Ljubljani. V torek, 24. t. m. ob 8. zjutraj dospe na povratku iz Beograda in Zagreba v Ljubljano delegacija občinskega sveta glavnega češkoslovaškega mesta Prage. Delegacijo tvorijo gg. župan dr. Karel Baxa in 15 občinskih svetnikov; župana spremlja ga. soproga, rodom Hrvatica. Bratske slovanske goste sprejme* na ljubljanskem glavnem kolodvoru župan g. Dlnko Puc z vsem občanskim svetom. Sprejema se udeleže narodno ženstvo, društva, šolska mladina in sploh ljubljansko prebivalstvo. Gostje se odpeljejo po Miklošičevi cesti v hotel Union, kjer bodo stanovali. Po zajtrku se vrši v magistratni dvorani slavnostna občinska seja v pozdrav milim gostom. Ob 13. popoldne bo slavnostni obed v kazinski dvorani. Popoldne se porabi za ogled mesta in za izlete v bližnjo okolico. Po večerji v hotelu Union se vrši ob 20. zvečer v veliki kazinski dvorani slavnostni komerz s sodelovanjem orkestra dravske divizije in Ljubljanskega zvona. Ako bo v sredo ugodno vreme, napravijo češkoslovaški gostje z avtomobili Izlet na Bled, od koder se vrnejo v Lju1>I1ano okoli 11. dopoldne ter se odpeljejo z brzovla-kom ob 12. proti Mariboru domov v Prago. Uverjeai smo, da se udeleži ljubljansko prebivalstvo v čim večiem Številu sprejema in slovesa ljubih gostov na kolodvoru ter slavnostnega komerza v kazini. —lj Krasno darilo praške mestne občine Ljubljani. Občinski svet glavnega mesta Prage je sklenil, da izroče njegovi zastopniki bratski beli Ljubljani kot spomin zmanjšani odlitek enega najstarejših umetniških izdelkov na Češkem — znano bronasto soho sv. Jurija (sv. Jlfi). ki stoji na vodnjaku pred cerkvijo sv. Vita na tretjem dvorišču praškega gradu. Ta soha, ki je bila, izvzernši kopje, vlita v celem, je mojstrsko delo dovršene livarske umetnosti bratov Martina in Jurija iz Clussenberka iz leta 1317. ter ie bila dokončana pod vladanjem Velikega Karla IV.. očeta domovine. Ta posnetek priča o dobi slavne preteklosti češkega naroda, ki je bil tedaj politično samostojen in močna srednjeevropska država. Prepričani smo, da bo znala Ljubljana in njeno prebivalstvo v polni meri oceniti ta viden dokaz naklonienosti in simpatij slovanske Prage. —lj Pred odhodom Glasbene Majice na Češkoslovaško in na Dunaj. Jutri ob 12.02 odpotuje pevsko društvo Glasbena Matica z brzovlakom na svojo veliko pevsko turnejo na Češkoslovaško in na Dunaj. Glasbena Matica se najprej odpelje v Budje-vice, kamor dospe ob 3. zjutraj. Še istega dne bo koncertirala v Budjevicah. nato pa nadaljuje turnejo in sicer v Plzeni, Prago, Olomuc, Brno in Bratislavo. Na povratku se ustavi na Dunaju, kjer priredi večji koncert. Turneje, ki bo trajala približno dvanajst dni, se udeleži 111 pevcev in pevk pod vodstvom svojega izkušenega pevovodje g Mateja Hubada Zboru so se oridružili tudi komponisti Pavčič, Dev in Laiovic, na Dunaju se mu pa pridruži še g. Adamič. — Danes opoldne so se odpeljali na Češkoslovaško predsednik Glasbene Matice dr. Rav-nihar, ravnatelj Hubad, tajnik Mahkota in komponist Lajovic. — Glasbena Matica ponese prvič po vojni svoj glas slovenske pesmi v inozemstvo in prepričani smo, da nas bo v tujini dostojno reprezentirala. —lj Uslužbenski davek. Mestni magistrat ljubljanski opozarja na prošnjo davčnega urada ljubljanske delodajalce na sledeče: Pravilnik za uslužbenski davek določa pod točko 6., 2. odstavek k čl. 99., da je polagati ta davek za hišno služabništvo, kakor tudi pri onih delodajalcih, ki redoma nimajo več nego pet zaposlencev, najpozneje 15. dan po preteku vsakega četrtletja. Obenem pa mora izročiti delodajalec se-znamke za vse tri dotične mesece. Opereta »Lady X«, ki je imela pri premijeri kot reprizah vsled lepih melodij in napetega dejanja tako lep uspeh, se vpri-zori v nedeljo 22. t. m. popoldne ob 3. v ljubljanski operi. Cene so znižane. Zunanjim gostom priporočamo pravočasno rezerviranje vstopnic. Predstava se vrši v korist stanovske organizacije »Udruženja gledaliških igralcev«. —lj Društvo »Pravnik« jc s prijaznim dovoljenjem mestnega županstva doseglo, da si bo njegovo članstvo ogledalo korporativno in pod strokovnjaškim vodstvom moderne naprave nove ljubljanske klavnice. Člani nai se zbero v soboto dne 21. t m. točno ob 4. uri popoldne na Poljanski cesti pred klavnico. Po ogledu kratek prijateljski sestanek, na katerem se bo zlasti ukrepalo o letošnjem majniškem izletu. —lj Opozarjamo na Klavno skupščino Zveze za tujski promet v Sloveniji, ki se bo vršila jutri 20. t. m. ob pol 11. uri v prostorih Zbornice za trgovino, obrt in industrijo (pritličje, desno). Na dnevnem redu je med drugim letno poročilo o delovanju Zveze, iz katerega bo razvidno, kako se je razvijal pri nas tujski promet v lanski sezoni in kaj je Zveza storila, da privabi v Slovenijo čim več tujcev. —lj Spalnica glavni dobitek tombole Društva skrb za mladino, ki se vrši v nedeljo 22. t. m., je razstavljena v izložbi I. C. Maver v Stritarjevi ulici. Šivalni stroj, kolesa pa pri Gričar & Mejač, Selenburgova ulica. Tombol bo 8 in ne 6, kakor je javljeno na lepakih. Vsakdo naj kupi par tablic, da čim preje zgradimo deci »D e č j i d o m« v Alekasandrovem. — Odbor. 331 n —lj Redne preizkušnje sobo - črkoslikar-jev in pleskarjev se vrše v mesecu maju ter se je priglasiti pri načelstvu do 30. aprila t. L 330n —lj Železničarski shod v Mestnem domu se bo vršil danes, 19. aprila ob pol 8. zvečer. 11 delavcev v kurilnici Maribor je vrženih na cesto, delavcev, ki so že osiveli v službi. In to samo zato, ker so posredovali pri načelniku zaradi znižanja premij in zaprtja skladišča živil. Klerikalno-radikalni režim hoče prav na brutalen način pritisniti delavstvo, posebno železničarje, da se ne smejo niti zganiti v obrambo svojih interesov, niti zaupniki posredovati pri načelniku. Ce to store, se jih kratkomalo, ne glede na število službenih let vrže na cesto. —lj Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, daruje uradništvo meroizkusnega nad-zorništva v Ljubljani mesto venca na grob pokojnega g. Josip Zbašnika, začasni vodja meroizkusnega nadzornišrva, 180 Din. —lj Letni občni zbor Kola jahače v in vozačev »Prestolonaslednik Peter« se radi nepredvidenih zaprek ne bo vršil 23. aprila, marveč v petek dne 4. maja t. I. ob 20.30 v posebni sobi restavracije Zvezda s sledečim dnevnim redom: Poročilo načelstva (predsednika izvršnega odbora). Poročilo tajnika, blagajnika, gospodarja in računskih preglednikov. Volitev 10 novih odbornikov. Prireditve v letu 1928. in slučaraosti. Člani se prosijo, da se zbora udeleže oolnošte-vilno. —I] Stanje ranjenega Slavka Dele je, ki je v Bohinju ustrelil svojo zaročenko Ljubico Likarjevo m si nato sam pognal dve krogli v glavo, je ratmeroma povoljno in je upati, da bo okreval. —lj Tatvine In vlomi. Zadnie čase !e bilo izvršenih več manjših vlomov v barake in stojnice in zdi se, da ta posel opravlja manjša, a spretno organizirana tolpa vlomilcev. Tako je bilo včerai vlomljeno v barako na stavblŠču mestne ob črne na Poljanski cesti. Tat ie odnesel nekaj obleke in več predmetov zidarjema Vinku riumiiraj i Lepa polt je za triumf uspeha več vredna, kot vse druge lastnosti, ki jih zamorejo imeti ženske. Z Rlida Favorit milom je sedaj njihova nežna polt zasigurana. Velik priročen kos, lepo zavit, čudovito skozi in skozi parfimirano, prijetno in osvežujoče. ELI DAfe^M ILO Lombardu in Francu Jenku. Zanimivo ie, da je pustil pri miru razne druge stvari v baraki, ki so predstavljale večio vrednost. Najbrž ga je kdo pri poslu zalotil in pregnal. — Antoniji Tavčar, ženi sprevodnika, stanujoči na Vodnikovi cesti, je neznan tat izmaknil iz kuhinje očala, vredna ckoli 200 Din. —lj Zopet 'šipe! Ravnatelj šole na Ledini g. Friderik Repovš je prijavil, da je včeraj popoldne neznan zlikovce vrgel kamen v šolsko okno in razbil eno šipo. Skoda znaša 40 Din. Najbrž je šipo razbil kak paglavec, ki se je igral s fra^o. ii ya izključeno, da je kdo vrgel kamen iz zlob-nosti. Chinoferrin" kina*vino z železom najučinkovitejše sred* stvo proti slabokrvnost' Dobiva se » vsaki lekarni. —lj Drobiž policijske kronike. Policija je včeraj aretirala eno osebo radi prepovedanega povratka. Prfjeta sta bila dva cigana, ki sta se klatila po Liubljani in okolici Policija ju je izgnala iz mesta. Na policijo je prispela večrai anonimna ovadba, da je neki lokal v centrumu mesta pravcato ljubavno gnezdo in shajališče prostitutk. Policija je dotičnemu lokalu posvetila posebno pažnjo, toda rezultat preiskave še ni znan. —lj Nogavice razne vrste v veliki teatri kupite najceneje pri Dobeicu, Pred Škofijo. 35-T iz Celja —c Ljudsko vseučilišče v Celiu. V petek 20. t. m ob 20. uri zaključno predavanje o ustavi. —c Društvo stanovanjskih naiemnikov v Celju priredi v soboto 21. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Celjskega doma manifesta-cijski shod za podaljšanje stanovanjske zaščite. —c Cehoslovaški železniški uradniki se peljejo v nedeljo 29. aprila ob 6. uri zvečer s posebnim vlakom skozi Celie. —c Smrtna nesreča. Na hmeljišču g. Petra Majdiča sta postavljala hlaoec Jože Skof in poljski delavec Franc Stor drogove za žično napeljavo. Pri tem se ie drog, ki sta ga stavila, a ie bila že nani pritrjena spojna žica, od vertra podrl, žica ie zadela na električni daljnovod in padla na delavca tako, da sta bila oba od električnega toka poškodovana. Štora so malo živega spravili v bolnico, kjer je kmalu umrl. Škof pa je v domači oskrbi. Zima spomladi V torek zjutraj so povzročili snežni merteži v okolici Zrina na Moravskem ven; nesreč. Pri Matenovicali je zavo-zrl tovorna ajvtotnobil pri železraiškeirri prelazu v lokomotivo, kii je skočMa s tira. Avtomobil je bili zelo poškodovan, šofer ki dve ženska pa težko iandemi. Promet na progi je bil ves dam ustavljen. Ker vladci niso voinili, so prihiteli na pomoč iz Zrina z avtobusi Batovi ushsŽbeaioL V silnem snežnem melezu sta trMa skupaj dva avtobusa in vsi rx»taiiiki so biUi težko aH lahko rajmjeni. Tuidii v vlaku, ki je prihajal iz Zlima in se j€ moral nagio ustaviti, je bilo več potnikov ranujeffičh. LćnMtfajisiki r ada oaoon sorti so že snoči čuii poročilo o sflnfli - .sd&nfih me- tež idi v Varšavi, kjer so bil« včeraj . o-trgame skoro vse brzojavne in telefonske ž'ice. Snežni meteži so bili tako silni, da varšavska radiopostaja zvečer ni mogla UJ;:cat:. Neurje jc povzročilo v VuTŠaivi občupno Ški?tfo, ker j- ..hiralo promet in pokvarilo mnogo telefonskih in brzojavnih naprav. V Varšavi je zapadlo mnogo snega. Vlaki vozijo samo proti Krakovu in Pozju, na vseh progah je bil promet radi snežnih metežev in žametov u-suuv'ri-n. Uu 1US icLi i:\skili nrpfc KI vežejo Varšavo s p rov ime o in inozemstvom, je ostalo ncipoškonih samo 9. Tudi v drugih krajih Poljske je zapadel sneg. „Najbolje oblečena dama" Odkar se je poročila Angležinja gospa Nashova, ki so jo imenovali «naj-bolje oblečeno damo». s Parižanom Dubonnetom, ni imel svet nobene ženske, ki bi si lastila ta naslov. Tega je že nekaj let sem. Pred kratkim pa se je pojavila zopet na Rivijeri in zadiv-lja s svojimi razkošnimi oblačili ves nje ekskluzivni publikum. Pravijo, da je še lepša nego prej. Toda ima smolo. Svet, ki se je nekoč zadovoljil z eno samo «naj>bolje oblečeno damo,» je postal bolj neskromen in jih hoče imeti več. Ali pa so dame na splošno postale bolj samozavestne in ne trpijo, da bi ena sama med njimi briljirala, ko jih ie toliko, ki bi se tudi rade kazale v prvi vrsti. V Parizu se je že pojavila druga «najbo!je obIečena», baronica Fouquic-rova, ki hoče Nashovi iztrgati žezlo iz rok. V nasprotju s to se navdušuje za vse preprosto in naravno. V Ameriki nastopa znana filmska diva n "*v Hopkins Joyce. ki se kaže svojim občudovalcem vsak dan v drugih toaletah, na katerih veljajo že same demant-ne pritikline pol stotine milijonov dinarjev. Pred nekaj dnevi pa smo objavili sliko gdč. Guttierezove. ki so jo v Kolumbiji proc^sili — :,-nšo. kar se tiče toalet. Tisti, ki jim pri ženskah ni za srce in duha, bodo imeli torej kmalu dovoli izbere živili obešalnikov. Daritite za spomenik kralio Petru Osvoh^Miii! Danes velika senzacija Gro/na noč v SING-SINGU ali električni stol Drama onih, ki so prekoračili meje zakona. — Skrivnost starinarja. — Največji rop draguljev v Newyorku. Predrzna tolpa banditov razkrinka* na. — Žrtev netočnih dokazov. — Obsojen na smrt. — Električni stol. Rešen v zadnjem hipu. — Sing*Sing, zloglasna ietnišnica Amerike. Premijera danes ob: 4., pol 6. pol S in 9. uri. KINO IDEAL Mladini prepovedano! Stran 1 •SCOVENSKI NAROD« dne 19. aprili 1928. Stev. 91 G- W. Appletort Skrivnost stare vojvodinje Davenport je bil sicer imeniten dečko, toda človek ni nikoli vedel, od katere strani bi ga prijel. Njegov neumorni humor me je spravil opetovano v slabo voljo, toda trajno se na Daven-porta nisem mogel jeziti. Očividno sem se v svoji prenagljeni sodbi zmotil. Kaj nisem v svojem pismu Dicku M.oly-neuxu že priznal, da sem prepričan, da vojvodinja iz Formosa Mansions nikakor ni zapletena v komplot proti voj-vodinji iz Pontifex Sguara? Bilo je jas: no. da me je Davenport to pot pretental in da se moram odzvati njegovemu vabilu in ga prositi odpuščanja. Priznam, da bi mi bil ta korak neprijeten, da nisem imel izgledov, da zvem nekaj o vojvodin ji, v katero sem se na prvi pogled zagledal. Zdaj. ko mi je bi!o to jasno, so se vračale moje misli k čudovitim dogodkom prejšnje noči. Dasi sem se zavedal, da bi moral Mimmsu pojasniti svoj poset v Balhamu. vendar sem hotel preprečiti, da bi bil mož preveč domišljav na vlogo, ki io je igral v tej aferi. Zato sem sklenil, da ga o posetu pri mladi vojvodinii in pri neznani dami, ki je fingirala bolezen, ne informiram. Popoldne se ni zgodilo nič posebnega. Točno ob desetih zvečer sem bil v klubu, kjer sem našel Davenporta. Bil je zelo vesel, da mu nisem zameril in da sem se odzval njegovemu vabilu. — Dovolj je teh gluposti. — sem dejal, ko sva si segla v roke. — Uvidim, da ti moram oprostiti, dragi prijatelj. Včasi sem razburljiv in vročekrven in zato mi uide kako nepremiš'jena beseda. Upam, da je s tem incident med nama poravnan. — Seveda, pozabiva, kar je bilo. Sedi in privošči si čašo vina. Potem ti pa povem vse. kar te more zanimati o rod: bini Frangipani. — Dobro, obljubim ti. da te bom mirno poslušal. Ko je natakar prinesel vino. je začel Davenport pripovedovati. — Nedvomno si imel včeraj tehtne razloge, da si mi očital vmešavanje v tvoje privatne zadeve. Vem pa iz zanesljivega vira. da si več ali mani zapleten v afero stare vojvodinie i/. Lam-betha. Ne taji. Neki doktor Perigord je v to zadevo zapleten, a v seznamu zdravnikov ne morem najti drugega Ferigorda. — Dobro, pa naj bo. Recimo, da imaš prav. — Recimo, da imam prav, — je pripomnil Davenport. Toda pričniva pri tej stari dami. Ona je vdova vojvode Giovannija, najstarejšega treh bratov Frangipani. On ji je zapustil velepo-sestva, oh katerih ima lepe dohodke. Toda namesto da bi uživala življenje v eni svojih krasnih vil, si je že pred leti \ tepla v glavo, da mora stanovati v mračnih predmestjih malone vseh evropskih prestolic. Vzrok te njene manije ti je menda znan. Prikimal sem, na kar je Davenport nadaljeval: — Po smrti vojvode Giovannija je postal gospodar v rodbini njegov brat vojvoda Enrico. Poročil se je z dra-žestno Američanko, ki si jo snoči pose-til in ki je kmalu po poroki ovdovela. Bil je tako širokogruden, da ji je v oporoki vrnil ves denar, ki mu ga je prinesla kot doto. Njegovo mesto v rodbini ie zavzel sedanji vojvoda in grlavni junak te drame Vittorio. Podedoval je staro palačo v Via Giulia v Rimu in zanemarjena posestva v Abruzzih, drugače si pa z dedščino ni posebno opomogel, kajti mož živi razkošno in je že davno pognal svoje premoženje. Prepričan je, da ima njegova svakinja, stara vojvodinja iz Lambetha, ključ oh nek'ega tajnega bogastva, katerega del pripada baje njemu — Zakaj je pa ne toži. če ravna proti zakonom? — sem vprašal. — To je ena mnogih zagonetk v življenju stare vojvodinje. Vojvodinja ga je že opetovano pozvala, naj io toži, kljub temu pa beži pred njim in se skriva, namesto da bi se zatekla k sodišču in živela v izobilju, ki ji ga nudi njeno bogastvo — Priznam, da mi ne gre v ktako more stara vojvodinja ogromnemu bogastvu živeti skromno. — Meni se pa zdi, da ima stara fiksno idejo in da misli, da jo ves svet sovraži. Vse kaže, da ji manjka eno kolesce. — Morda imaš prav, — sem odgovori'!, — toda povej mi, kaj ima opraviti s to zadevo druga vojvodinja, lepa Američanka. — A, tak'o, zdaj se razumeva. Če sem prav razumel moža, s katerim sem snoči govoril, je tudi Američanka informirana o skrivnosti stare vojvodinje in bi rada svakinjo obdelala na svojo pest. Zato je tudi poslala pote. Gotovo je mislila, da bi ji lahko ti pomagal priti v ožje stike s staro vojvodinjo. Upala je, da se ji posreči izvabiti zlepa iz nje skrivnost, katere ni mogel izvabiti vojvoda z grožnjami m nasiljem. Vsekakor je to vražia zadeva in ne gre glavo, kljub tako Danes velika gala premijera bajno lepega, monumentalnega velefilma Vclepcsem viteštva in ljubavi iz roman* tične Španije. V elavni vlogi prelepa, nepozabna fiitf Berpnsr Iskrena ljubav mladega plemiškega para. Prevara. — Nevesta v vlogi zalega mlade* niča. — Bivša ljubica snubi bogato dekli* ro za svojega nezvestega zaročenca. — Dvoboj. — Odkritje zvijače. — Krasne sli* ke divno lepe Španije. — Izredno razkošni kostumi. Predstave ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. ELITNI KINO MATICA Telefon št. 2124. mi v glavo, kaj ta stara dama tako skrbno skriva. — Tudi jaz si belim glavo. Za te informacije sem ti zelo hvaležen. Zdaj razumem nekatere podrobnosti, ki mi doslej niso bile jasne. Pogovor se je zasukal drugam in ob enajstih sem se vračal domov. XVI. Upam in pričakujem, da bom imel nocoj mir, sem si mislil, ko sem odklenil vezna vrarta. Zadnje dni je bilo moje življenje nekoliko preveč burno. Saj nirti toliko časa nisem imel, da bi pre-cital novine. Nocoj hočem imeti mir in sii izbiti iz glave misli na to vražjo storrjo. Toda motil sem se, kaj«ti ko sem stopil v svoj kabinet in prižgal luč, sem zagledal na mizi brzojavko. Takoj sem si mislil, da me čaka novo presenečenje. Brzojavka se je glasila: Tvoja mati težko bolna. Zelo dvomim, da bi okrevata. Rada bi te videla. Pridi takoj. Solina Morganova. Brzojavko je poslala moja teta ob osmih iz Tunbridge VVellsa. Prejel sem jo mak) pred polnočjo. Ce bi se takoj po ordinaciji vrnil domov in če bi se ne bil zadržal pri Davenportu v klubu, bi bil zdaj že lahko pri bolni materi. Hitro sem poiskal vozni red in ugotovil, da odhaja prvi vlak s kolodvora Chaning - Cross v Tunbridge VVells ob 7.20. Ni mi torej preostajalrj drugega, nego počakati do jutra. Ta čas pa lahko mati umre. Sklenil sem obvestiti takoj Dicka Molyneauxa. Sedel sem za pisalno mizo in napisal pismo: Dragi Dick! Prilagam brzojavko, ki sem jo našel pozno v noč doma. Nocoj ne vozi noben vlak m zato se moram odperjati jutri ob 7.20. Zelo mi je žel. da te moram zopet nadlegovati. Hvaležen ti bom, če me boš jutri dve uri nadorne-stoval. Odkar sem ti zadnjič pisal, se je zgodilo v zadevi stare vojvodinje marsikaj, toda o tem se pomeniva ust-meno. Lahko si misliš, da me je vest o materini bolezni zelo potrla, ker se borim najhujšega. Pozdravljen Tvoj Perigord. Pismo sem takoj odnesel v nabiralnik. Vrnil sem se in sedel še dobro uro zaitopljen v težke misli. Drugo ju'tro sem se zgodaj zbudil in ob 7.20 sem se odpeljal s kolodvora Charing - Cross. Ko sem se bližal vili v Tunbridge VVellsu sem opazil da so vsa okna zagrnjena. Iz tega sem sklepal da je moja mati že umrla. Teta Selina me je sprejela v sobi, zadnjič videla. Kakor sem amenC me teta nilkoli ni imela posebno rada. Zdaj je bila še bolj osorna z menoj kakor običajno. — Zakaj nisi prišel že snoči? Saj sem ti brzojavila, da leži mati na smrtni postelji. — Snoči nisem mogel priti, ker sem dobil brzojavko prepozno, sem odgovoril. Po opravkih sem bil do pornoči z doma. In ko sem se vrnil, sem našel brzojavko na mizi. Toda bilo je že prepozno. Preostaialo mi ni drugega, nego odpeijarti se danes ziutraj. Kdaj je moda mati umrla? Dasi sem bil prepričan o neizogibnosti njene smrti in dasi sem se že ponoči sprijaznil s to mislijo, mi je bilo to vprašanje zelo mučno. — Ob dveh ponoči. Zadnje ure so ji bile zelo težke, ker te ni videla ob svoji smrtni postelji- Sram te bodi, da nisi pravočasno prispel. Kri mi je šinila v glavo. — Saj sem ti že rekel, da ponoči nisem mogel odpotovati. Ne pozabi, da sem zdravnik im da me kliče dolžnost k bolnikom. — In k vojvodinji, — je priipomnila zaničljivo. Ta opazka me je še bolj razkačila. — Kaj pomeni to? sem vprašal srdito. Darujte za spomenik Vra'ia P**tra Osvobodi**'ia! Ženske v diplomaciji Tudi ženske se uveljavljajo v diplomaciji. — Nekaj primerov. — V starih časih so igrale zelo klavrno vlogo. Francoska vlada je priznala te dni ženskam pravico do diplomatske službe in vseh mest v zunanjem rnmistdr-stvu. Po vopni ni to nič novega, ker je v diplomatski službi že več žensk. Že 1. 1914. je bila Norvežanka Hoghuva imenovana za prvo tajnico norveškega poslaništvu v Mehiki. Druga diploma tka je biJa Madžarska Rosica Schvvimme.r. ki je bila iimenovana 1. 1918 za poslanico v Bernu. Toda ta je bila preveč zapravljiva in ker je trosila mnogo denarja, zlasiti za toalete, so jo kmalu od pukli ca>li. Nedavno je imenovala madžarska vlada gdč. Rezovo za tajnico poslaništva v Parizu. Tretja diplomatku je bila prva tajnica bolgarskega poslaništva v VVashingtonu Stancijeva, ki se je pa omožila in dala diplomatski sružbi slovo. Četrta je sovjetska poslanica Kolontajeva na Norveškem, ki jo je pa vlada radi zapravljhosti odpo-klicala. Te dni je imenovtla rcpubiika Chiie žensko za konzula na Škotskem. Začetek je storjen. In če smo objektivni, moramo pirzna'ti, da se bodo ženske toda v diplom a ciij i uveljaviile. kakor so se v novinarstvu in v mednarodni poliitilki. Poumsliimo samo na priimer ge. Ju Kette Adamove, ki je odvrnila konflikt z Italijo radi Tunisa in ki je posegla energično tudi v rusko vprašanje. Francoska ženska djplomaeitia ie seveda vprašanje bodočnosti. V starih ča-siih so igrale Francozinje v političnem življenju zelo kl a verno vlogo. Za časa Riicheheua m Ludvika XIV. so morale ženske posredovati med dvorom ;n raznimi suverenimi knezi in grofi. Ludvik XIV. je cenili svoje poslanike po mikavnosti in talentu njihovih žen. V spominih Johna Russela je omenjena vloga voj-vodinije Orleanske na dvoru angleškega kralja Ka«rla II. Tudi Bismark je igral z ženami na svoji diplomatski šahovnici. Iz njegove privatne korespondence ie razvidno, kako je znal ceniti vlogo • •• • 1111111111 DjaNov oproščen Včeraij smo poročali, da se je pred poroto v Leobnu zagovarjal ruski emigrant Aleksander Dja-rlov, ki je iz Ljubosumnosti ustreliil svojo zaročenko Ano Lass. nato pa sebi pognal dve krogli v gla'vo. Razprava je trajala tri dimi in včeraij je bila zaključena. Porotniki so obtoženca oiprcstiiLi. Sodišče je stavil!o porcitmilkom tri vprašanja. Prvo glede umora so porotniki potrdili!, zanikali so pa dodatno vprašanje glede za-vrafcnega umora. Potrdil« so tudi vprašanje radi nošenja orožja brez dovoljenja in potrdiili s 7 : 5 glasovi, da je dejanje izvršil v duševni zmedenosti. Senat je nato izrekel oprostilno razsodbo. Ko so Djaitlovu razglasili oprostili no razsodbo se je priklonil in zapustil dvorano. Bil ie takoj izpuščen. Montmartre - Montparnasse Sloviti pariški Montmartre polago* ma izumira. O razposajenem življenju umetnikov vseh kalibrov, ki so žrtvo; vali v nočnih lokalih Montmartra za umetnost, svobodo in ljubezen, denar in zdravje, ni zdaj duha ne sluha. Samo tujci še zahajajo na Montmartre. Vleče jih tja želja, da bi videli slovite pari* ške apaše in da bi mogli pripovedovati o njim doma onim, ki nikoli niso bili v Parizu. Tujce mikajo tudi razni nočni lokali Montmartra, kakor Folies Bcr* gere, Casino de Pariš, iMoulin Rouge, Palače itd. Edin nočni lokal Montmar= tra, v katerem je še vedno živahno, je Lapin agile. To je navadna beznica, ki je pa ponoči tako bajno razsvetljena, da privabi vsako noč mnogo posetnis kov . V tesni izbi sede tu posetniki na dolgih lesenih klopeh ali neudobnih stolih okrog miz in poslušajo recita= cijc dvoumnih pesmi, ali pa se nasla= jajo nad salonskimi dovtipi. Od umetnikov so ostali le redki žensk, ki so odkrivale razne diplomatske tajne itn zbirale informacije. Toda v starih časih so se ženske fcad uveljavljale najbolj v politiki, ki jo je na-zval ruski car Pavel 1. la boune pUi-tique d u canape. Vedno se j)a diplomacij: mi posrec > izrabiti žensko čast v svoje zahrbtne namene. Grof Mole pripoveduje n. svu-iih spominih da je pripeljal Ta.Ileyra.nd s seboj svojo nečakinjo, ki io je hotel vsilJti povodom Dogajanj d dunavski pogodbi kt;«t ljubico svojeimu kolegu VVelKngtonu. Toda \Vellir.gton n: podlegal menim čarom. Ženske so pa znale Dudi energično nastopiti v obrambo svojega ponosa m časti. Jaen Bernard pripoveduje, zakaj je moral mark z uc Noailles zapustiti svoje mesto v Londonu. Priredil je velik banket, na katerem je neki angleški magnat vpričo markize napadal Parižanke, čaš, da so sa.me prostitutke. Markiza ie odgovorila, naj ne pozabi, da v Evropi ni tako pokvarjenih žensk, kako* so Angležinje. In ko je angleški magnat ugovarjal, ie markiza pripomnila:* »Da. ca. o tem sem trdno prepričanj, saj sem sama videla, kako sta odšli na zadnjem plaisu vojvodinja Devonshiere in !a*dy Brandy v soseuni kabare. kjer sta se naipi'M in uganjali take razuzdanosti, c-a so se vsi zgražali • Ta izjava ie vzbudila med angleškimi magnati tako ogorčenje, da je moral markiz takoj zapustiti London. Leta 1S44 se je soproga fra.ncuc-kcga poslanika v Londonu še boi'i spozabila. Povabljena je bila s svojil soprogom na dvorni ples in kralj jo je pogostil pogostil z močnim vinom tako, da je bila totalno p'tjaoia. Ker ga je imel tudi kraiij pod kaipo. jo ie začel zabava0 Ljubezen. Piijama damia je priselila kralju zaušnico in njen so:>rog jc bil takoj odpoklican. I I 111 M 11i ■ zvesti Montmartru. Zadnje čase zaha* jajo pariški umetniki na Montparnasse na drugem bregu Seme. Tu vlada po* noči največje vrvenje na bolvnrju Montparnase okrog vojašnic La Ro» tonde in Dome, ker se zbirajo mladi slikarji in kiparji vseh narodnosti, ki upajo, da postanejo nekoč slavni. Med montparnaske posebnosti spadata plcS* na lokala Jocav in Monaco. Na Mont» martru, na katerem se dviga tudi mo* gočna stavba cerkve Saere Coeur, zgraa jene po načrtu arhitekta Faula Aba* diea, so se začele tipične male hišice umikati modernim poslopjem in čez nekaj let bo slave Montmartra konec. KIJ II f Nov plesni rekord Brazi'1'ijaiiiiski profesijoiia^ii plesalce Charles Niicolais je te dni postav Ji nov plesni rekord, ki ga bo menda težko potolči. Niko'Iais je namreč neprestano plesal polnih 200 ur, to je nad osem eni. Tekmovanje se je vršilo v Rio de Ja-neiro v enem tamošnjih naoelegaffrtnej-ših lokalov. Pri plesu je imel Nicolrjs samo dve partnerici m sicer svojo ženo in svojo hčerko. Proga, ki jo je pre-plesal, je znaša.la 950 km. shujšaj pa je pri tem za cel.:h 10 kg. Ba,ie je nicrrlas s plesnimi rekordom zatslužil 50.000 dolarjev bi v bodoče se mu pač ne bo treba taiko eksponirati. /ALOZBA PAKTI TUR! ZAHTEVAJTE CENOVNIKE p BOjDANOV i [L m 72% ne§em *e ni znano. da želodčne in črevesne bolezni, gl&vobol, nervozo, po= manjkanje spanja, slab tek, zlato žilo povzroča slaba prebava, katero najučinkovitejše odpravi znani eliksir «FIGOL». Prepričajte se tudi vi, da preizkušena zdra* vilna specialiteta «FIGOL» eliksir uredi prebavo in vam vrne zdravje.