Leto XIV Ravne na Koroškem, 1. julija 1977 St. 13 Izdaja odbor za infartfijr#-nje in kulturno dejavnost Železarne Ravne Ureja uredniški odbor: Jože Delalut, Alojz Janežit, Marjan Kolar, Frančiška Korošec, Ivanka Prislan, Jože Sater Odgovorni urednik: Marjan Kolar Telefon 86 031, int. 304 Tiska CGP Mariborski tisk Maribor Glasilo je po 7. točki prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS, Št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka na kakšen način začeti Rženim bojem, da bo uspeh ie b.}Jcijc zagotovljen. Odločeno Par j °> da se bo borba vršila s proti fašizmu, za osvo-ev zemlje, za bratstvo in bijo na®'k narodov. Jasno je l°Vati 3 mora v začetku vstaje deti^ 1 revolucionarno edinole par-boj fka vojska, kajti to je bil živ bi oQ 1 neprestano dvigal nove sovr vstajnike in udarjal v lice zniku vsak čas in kjerkoli. tft0..°azija ni več imela politične 1 vsaj take ne, s katero bi % iz VSEBINE izpolnjujemo gospodar- % ki načrt O rl 0r9a U samoupravnih fj-nenja delavcev: Kruh za na- | SQe otrofce ®ebnostno celostno vrednote-% „ delovne uspešnosti % pihalno vesti Jub razvitosti veliko siro- % ystv° Or zJjjjniziranost in delo OK % ^ Ravne % ^clkšno slovenščino pišemo % Lnjižne police % ^ekreacija in šport animivosti od tu in tam vstaje ustavila to v vojno zaneseno množico. Komunistična partija s tovarišem Titom na čelu je zmogla povesti narod v boj, ker je bila močna in enotna v svoji politiki proletarskih hotenj. Politične in organizacijske priprave na oboroženo vstajo so se vršile hitro. Skrivoma so zbirali orožje in se tajno sestajali po vseh krajih naše domovine. Tako se je vedno bolj bližal 22. april, ko je skojevska mladina raznesla proglase CK KPJ o vstaji. Vsebina razglasa je izražala neizmeren srd na sovražnika ter pozvala vse narode v boj za svobodo z opozorilom, naj se ne vdajajo sovražni propagandi, ki je bila v službi fašističnih banditov. Na nekem mestu v proglasu je bilo zapisano: »Vaše mesto je v borbenih vrstah delavskega razreda, ki se bori za svojo resnično svobodo in neodvisnost. Od te borbe je odvisna vaša bodočnost, bodočnost vaših otrok.« Tak je bil poziv partije na oborožen boj, poziv na življenje in smrt. In kako naj bi narod, ki je bil tepen, ponižan, obsojen barbarstva, pokorno sklonil glavo pred sovražnikom? Tudi ni nosil takih misli v sebi ob svetinji, ki se je imenovala svoboda. Uprli so se, kot se je nekoč uprl Matija Gubec in kot so se uprli drugi narodi rimskemu, ruskemu, britanskemu ... imperiju. Vstaja je torej star družbeni pojav, s katerim je pretkana vsa zgodovina razredne družbe. Pri nas je vstaja izbruhnila na več žariščih hkrati, ki so bila geografsko odmaknjena, a idejnopolitično povezana. Takšno je bilo leto 1941 — neizbrisno iz spomina naših in evropskih narodov. Danes so pomniki na tisti čas še živi ali pa so vklesani v kamen, vrezani v les, uliti v bron. Vsepovsod so in še premalo jih je, kajti vsaka ped naše zemlje je vpila po svobodi, a kot davek za to je srkala kri najboljših. Preveč je bilo žrtev, preveč mladih življenj ubitih, da bi danes postavili pod vprašanje našo upornost. Z enako gorečnostjo bi se uprli, enako smelo in pogumno. A na srečo ni treba razmišljati o tem, toda naša odgovornost do obstoječega re- da ni zato nič manjša. Je svoboda, je brezskrbnost in mir, zato pa so tudi naloge — velike ali majhne, vse so odgovorne. Zmaga nad fašizmom je naložila našim narodom trdo delo najprej v izgradnji porušene domovine, potem smo z okornimi in negotovimi koraki stopili na pot samoupravljanja in zdaj smo šele kje sredi te poti. Tako torej revolucija ni enkratno dejanje naroda, pač pa boj od dne do dne, iz desetletja v desetletje, je večno spreminjanje v boljše in vrednejše. Kakor bi bila ob vstaji naloga slehernega pripadnika domovini boriti se za svobodo in neodvisnost, tako je danes naloga slehernega delovnega človeka in občana doprinesti svoj delež k uspešnosti samoupravljanja. Dolžniki mrtvim smo, zato ne moremo stati ob strani družbenih dogajanj, zato nam ne more biti vseeno, kako deluje naš samoupravni sistem. Res, tok časa nas vleče s seboj, a od preteklosti ne more odmakniti, niti ne dati nam pozabljenje in tu smo zato, da bi napravili kaj družbeno koristnega, kajti ne dela družba nas, temveč mi družbo. To so morali že pred desetletji vedeti tisti prvi vstajniki, saj sicer ne bi šli v boj. Kako krivični smo do padlih, kadar se pritožujemo, ne da bi poprej skusili karkoli storiti in kako žaljivo je, kadar se v kritičnih situacijah obnašamo kratkovidno. Pomislimo kdaj na to? Ne le 4. in 22. julija, tudi kdaj po tistem pošto j mo ob kakšnem pomniku, četudi bo to lesen križ zaraščen s plevelom in pogovorimo se kdaj s kakšnim borcem, s partizansko materjo. Dobro bo delo njima in nam. Z. S. Andrej Grošelj, Spomenik NOB za Šentanel, detajl KAKO IZPOLNJUJEMO GOSPODARSKI NAČRT Mesec maj je imel manj delovnih dni in to se je poznalo tudi pri proizvodnji. Načrta skupne in blagovne proizvodnje nismo izpolnili. Skupni zaostanek sicer ni bil velik, posamezni obrati, ki imajo različne proizvodne in druge težave, pa so izdelali veliko manj, kot so načrtovali. Skupna proiz-vodja je bila za celotno delovno organizacijo 0,4 !%> manjša od planirane, blagovna 2 %>, odpremili pa smo celo 4,3 %> manj, kot predvideva mesečni načrt. Posledica manjše odpreme je za 5,4 "/o nižja realizacija. Proizvodnja pa ni bila manjša samo zaradi večjega števila prostih dni v maju, temveč tudi zato, ker nimamo dovolj naročil za vse grupe izdelkov, ker so bila naročila takšna, da niso omogočala večje produktivnosti in zaradi neusklajenih kapacitet. %> doseganja o/o doseganja kumu- mesečnega načrta lativnega načrta Proizvodnja v skupne eksterne skupne eksterne proizvod. realizac. proizvod. realizac. jeklarni 105,0 — 101,8 — jeklolivarni 74,3 83,5 77,8 89,6 valjarni 96,9 102,9 100,1 110,4 kovačnici 99,5 111,7 99,0 111,4 jeklovleku 76,3 79,4 80,5 80,7 obratu strojev in delov 92,7 83,9 89,0 86,7 obratu ind. nožev 164,2* 58,7 92,8 68,6 obratu pnevm. strojev 102,1 120,2 92,1 102,1 vzmetarni 82,3 87,6 81,4 80,2 TRO 100,0 86,3 92,7 111,4 Skupaj delovna organizacija 99,6 94,6 99,5 98,2 * velika proizvodnja compound gredic Primerjava skupne proizvodnje in dosežene realizacije kaže, da struktura prodanih izdelkov ni takšna, kot je bila planirana. Opazna je manjša stopnja finali-zacije, saj za načrtom najbolj zaostajajo jeklo vlek in obrati, ki obdelujejo metalurške izdelke. Vzmeti in nožev je bilo doslej izdelanih veliko manj, pa tudi načrta obdelanih ulitkov in odkovkov ne dosegamo. Zato prodamo več neobdelanih odkovkov in valjanega jekla. Cene za te izdelke so seveda nižje in to je tudi raz- log za razliko med skupno proizvodnjo in vrednostjo prodanih izdelkov. V posameznih delih delovne organizacije verjetno tudi v naslednjih mesecih ne bo večjih skokov v proizvodnji, ker ni pričakovati, da bi hitro poraslo povpraševanje. To velja za jeklolivarno, pa tudi za jeklovlek. Obrati, ki imajo dovolj naročil in iz različnih razlogov zaostajajo za planirano odpremo, pa bodo del zaostale proizvodnje odpremili v naslednjih mesecih. Z. I. O delu skupnih samoupravnih organov DELAVSKI SVET delovne organizacije Železarne Ravne se je sestal na drugi seji 6. junija letos. Po pregledu izvrševanja sklepov je najprej verificiral predlog samoupravnega sporazuma o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti med temeljne organizacije, ki ga je sicer določilo posebno delegatsko telo, sestavljeno iz delegatov vseh TOZD. Predlog je bil izoblikovan, potem ko je bil osnutek sporazuma obravnavan na zborih delovnih ljudi ali delovnih skupinah v vseh temeljnih organizacijah. Delavski svet je ob tem razpisal referendum za sprejem sporazuma, ki se je izvršil 8. junija, in imenoval organe za izvedbo referenduma. Na tej seji je delavski svet tudi sprejel sklep o pristopu železarne Ravne k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za varstvo zraka v občini Ravne na Koroškem. Za delegate v skupščino te skupnosti so bili imenovani: Stan- ko Kovačič iz TOZD jeklarne, dipl. inž. Janez Perman iz TOZD kontrole kakovosti, inž. Vili Frajz-man iz TOZD energije in dipl. inž. Maks Večko iz TOZD kalilnice. Ob tem je treba poudariti, da je Železarna Ravne med zadnjimi delovnimi organizacijami v občini pristopila k temu sporazumu, za kar so deloma objektivni vzroki. Delavski svet je na tej seji razpravljal tudi o predlogu za nagrajevanje učencev in študentov, ki nadomeščajo odsotne delavce v času počitnic, z drugimi besedami, ki so na neobvezni počitniški praksi. Strokovna služba je predlagala, da za študente in učence, ki opravljajo opravila delavcev, ki so odsotni z dela, določamo nagrade, kot je to navedeno v 12. točki sklepa o uveljavitvi sindikalne liste za leto 1977, s tem da se nagrada poveča za individualno stimulacijo po delu, višina individualne stimulacije pa bi se določala komisijsko po merilih uspešnosti dela. Prav tako bi tem študentom in učencem pripadali za opravljeno delo skladno z določili sporazuma tudi PPD. Delegati delavskega sveta so menili, da so študenti na počitniški praksi na splošno preslabo nagrajeni in so tak predlog zavrnili s sklepom, da naj strokovna služba poišče drugo, sprejemljivejšo rešitev, o čemer pa naj odloči odbor za kadrovsko splošne zadeve. Na predlog strokovne službe je delavski svet nato sprejel sklep, s katerim je določil višino nagrade za elektro motorje v dospelem starem železu v višini 0,20 din/kg motorja. Gre za to, da se v starem železu vse pogosteje pojavljajo elektro motorji, v katerih je baker, ki negativno vpliva na kvaliteto šarže, izločevanje bakra iz elektro motorjev pri rednem pripravljanju vložka pa ni možno, ker se za to delo porabi preveč časa, zato je bil podan predlog, podprt od TOZD jeklarne, da se izločajo celi motorji in da se zanje prizna nagrada v omenjeni višini. Ta predlog je predhodno obravnaval in potrdil tudi delavski svet TOZD jeklarne. Na predlog odbora za družbeni standard in stanovanjske zadeve je delavski svet na tej seji sprejel tudi sklep o najetju kredita v višini 420 milijonov S din za sofinanciranje nakupa stanovanj v družbeni lasti in sklep, da o posameznih vlogah drugih organizacij združenega dela glede sofinanciranja odloči odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve po pogojih in na način, ki je določen s samoupravnimi splošnimi akti. Predlog sofinanciranja nakupa stanovanj v družbeni lasti v primerih, ko je eden od zakoncev zaposlen v naši, drugi pa v neki drugi OZD, je bil pri delegatih ugodno sprejet. Sofinanciranje je oblika reševanja stanovanjske problematike, ki se v zadnjem času vse bolj pogosto pojavlja. Pri sofinanciranju sodelujeta oba partnerja s 50 odstotki soudeležbe. V določenih izjemnih primerih pa nastopa železarna samo s 40 odstotki. Z najetjem omenjenega kredita bi letos predvidoma rešili 21 vlog za sofinanciranje. Delavski svet je na predlog TOZD razvoj in raziskave nato še odobril samoupravni stanovanjski skupnosti Ravne na Koroškem, da uporabi sredstva amortizacije stanovanjskih zgradb, ki so last Železarne Ravne, za lastno udeležbo in za odplačevanje kredita pri Ljubljanski banki v višini 2,000.000 din za izvedbo toplovodnih instalacij na stanovanjskih objektih na Cečovju. V obrazložitvi predloga, ki ga je delavski svet sprejel, je bilo povedano, da smo v preteklem letu v stanovanjskih blokih in vrstnih hišah, ki še niso imele toplovodnih instalacij, instalirali notranjo inštalacijo v 110 stanovanjih, financirali pa smo ta dela iz sredstev sklada skupne porabe. V letošnjem letu pa za to namenskih sredstev ni na razpolago in je način pridobitve sredstev, kot je že omenjeno, edina možnost, da letos lani začeto delo nadaljujemo. Na Cečovju je še prek 300 stanovanj brez toplovodnih instalacij. S to akcijo bomo poleg osnovnega namena, ogrevanja stanovanj, z minimalnimi investicijskimi stroški povečali odvzem na že montiranem glavnem cevovodu na Cečovju, kar bo pri- spevalo k ekonomične j šemu izk°' riščanju toplovodnega omrežj« obenem pa se bo zaradi zmanjšaj vanja kurjenja v veliki me£ zmanjšalo onesnaževanje zraka 1 se bodo tudi na ta način izb®1!' šali življenjski pogoji naših de' lavcev. Na tej seji so delegati dela'' skega sveta obravnavali še ne L, tera druga vprašanja. Tako s med drugim zahtevali, da se urevj vprašanje prevoza naših delavc na delo na relaciji Ravne—L® ’ Zahtevali so, da organizira vi tor avtobusni prevoz tako, da o do imeli avtobusi pravočasen o hod in prihod. Sproženo je p še vprašanje malic oziroma sejo ne ali povračila stroškov za clj® samoupravnih organov, ki Pr"L jajo na seje izven rednega del® nega časa, in osvojena zahte da se predlog rešitve izdela sprejme čimprej. Delavski svet je na tej seji obravnaval vprašanje udele* delegatov delegacij SIS na nj1® vih sejah. Ugotavljalo se j®> j, so delegacije po pravilu neskleP ne in da je često nemogoča sita. cija, ko je na seji delegacije P šotnih komaj toliko delegatov, » likor jih je treba delegirati sejo skupščine interesne skup . sti ali pa še manj. Delavski s je apeliral in apelira na vse legate, da svojo funkcijo odg vorno opravljajo, da se sej re udeležujejo, pri tem pa je tr j. poudariti tudi potrebo po v angažiranosti in pomoči druZ _ nopolitičnih organizacij in P°,e. meznih služb ter odgovornih lavcev. ODBOR ZA DRUŽBENI STA^ DARD IN STANOVANJSKE DEVE se je na prvi seji se 4. junija letos. Obravnaval predlog za sofinanciranje sta> ,£ vanjske izgradnje. Ugotovljen ^ bilo, da je letos 21 primerov-želijo druge delovne organiza , sofinancirati nakup stan? at)j8 Železarna Ravne je sofinancir kot učinkovito obliko rešev a* stanovanjske problematike P v ticirala že prejšnja leta, vena drugih delovnih organizacij an krat za to niso imeli pravega v sluha. Med tem pa je letos si ^ cija popolnoma drugačna: ke tos za sofinanciranje ni skih sredstev iz sklada sK ^ porabe po zaključnem račun -j, lansko leto, je odbor naše)■ tev v tem, da je predlagal d skemu svetu najetje kredita šini 420 milijonov S din, s te ^ bi od te vsote 110 milijonov namenili za sofinanciranje o ^ pa stanovanj v Mežici. Pfl jje' sofinanciranju z rudnikom s žica bi železarna sodelova ^ 40-odstotno udeležbo, sicer Pa sofinancirali po prioriteti P° .^i in sicer najprej tam, kjer P^^' razpolagalno pravico do sta j/ nja Železarna Ravne. Pri ni odločitvi o posameznih P rih pa je treba upoštevati j, število točk kandidata P° K o jih samoupravnega sporazu ^ stanovanjskih razmerjih. ^o' je na tej seji tudi sklenil, d' rajo strokovne službe d skupnosti kadrovsko splošn . dev, financ ter TOZD raz ^ raziskave čimprej pripravit gfr' kreten predlog, o katerem w bor odločal na naslednji seLj t primeri za sofinanciranje ^ ja' bili rešeni v juniju ali vs jkljp0 četku julija. V zvezi z 0“ stanovanj s sofinanciranjem je 'to poudarjeno, da naj bi predvsem sofinancirali ndkup na Ja-°rniku, delno pa tudi v blokih ob ^uhi, v prvi fazi naj bi odkupili anovanja °t> Suhi. Seveda bo Predlog možno realizirati le, ko-«or bo delavski svet najetje kre-*ta odobril. Odboru je bila na tej seji po-ana tudi informacija o višini anovanjslcega fonda in stanovski problematiki v letu 1977. gotovi j eno je bilo, da kolikor se odo realizirale vse pogodbe in ugovori, bomo imeli v letu 1977 rj? Razpolago skupno prek 120 „ ,Uz‘nskih stanovanj, s čimer bi lo presegli planirano nalogo 100 anovanj letno. Sem so všteta ovo zgrajena stanovanja in tista ara stanovanja, ki jih bodo iz-P aznili graditelji individualnih , anovanjskih hiš. Po pogodbah o Vtiranju mora s 1. 7. 1977 iz-„ a^oiti družbena stanovanja 19 tel} 6^ev' <~lre z^ast;r za gradile v Kotljah. Do konca septem-a Pa naj bi izpraznilo stanova-„:e še 14 drugih individualnih Ho 'teljev. Vsi ti so bili pisme-obveščeni in opomnjeni, da do i^° P°2°dbo o kreditiranju sledno in v roku izvršiti. ža^b°r je obravnaval tudi vpra-Eraa6 kreditov za individualno dih- ^etos tudi za te namene {e„ °. *z sklada skupne porabe ni-tr ?r izločeno, za najnujnejše po-ae e individualne in organizira-Po s^anovanjske gradnje pa smo izd ePih samoupravnih organov slojih iz stanovanjskega pri-Zoe nekaj nad enomesečni Ta Se^ v višini 264 milijonov S din. •do Sre(islva nam zadostujejo sa-rju. ,2a pokritje obveznosti indivi-p0s ..im graditeljem, ki so dobili je ?Pi° v lanskem letu, in ki jim S0»/*° izplačano samo v višini WaA°dobrene vs°te> obveznost iz-na , a 40 “/o pa je bila prenesena ijal a ti*77. Odbor pa je ugotav-ditiL so ^ucb letos želje po kre-fa0s in da bi bilo treba poiskati stevn,°sti pridobitve dodatnih sred-r6 ter na ta način rešiti nekate-tej?eF.e^e probleme. Odbor je na % *menoval tričlansko komiki v\nalogo’ v 14 dneh preve-itMj . fazi gradnje so hiše biij ^‘dualnih graditeljev, ki so do-ipa ?s°jil° v preteklem letu, kak-Srjj . le učinkovitost gradnje in ,rriost trošenja sredstev: če bredita nis0 uporabili za kd0 druge namene ali če morda več pogojev za izplačilo ta v ne vsote kredita ter bi se mu bik j a Črtala ali če je posamez-Prav.2. kakršnih koli vzrokov pri-l^Of K-P °dstopiti del kredita. Ko-biti rt , na la način uspeli prido-^tje K-^ena sredstva za krediti-»asi ’ oi o tem odbor odločal na H d sej>- Odbor je tudi sklenit’ Qa morajo biti prosilci za kre-°bvp>J>orabi kredita in o vlogah [y Ceni še v juniju. tUdi lej seji se je odbor dotaknil ve s. Pmšanja normativne uredit-^f^i ^ovanjskih razmerij v železen' renutno imamo te zadeve 0 s samoupravnim sporazu-0 stanovanjskih razmerjih, že dalj časa ugotavlja, W 'l° potrebno ta splošni akt ^ dof a^ dopolniti, saj mno- l>°1b q° niso v skladu z zako- združenem delu in novimi -Zgr P^vnimi splošnimi akti 2e-W»l£av.ne- P° razpravi o teh ?°ibe ie odbor zadolžil pri- %ge ^rokovne službe, da do Polovice avgusta pripravijo delovne osnutke bodočega samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah, ki ga bomo sprejeli v delovni organizaciji kot celoti, in osnutke pravilnikov o razdeljevanju stanovanjskega fonda, ki jih bomo sprejemali po temeljnih organizacijah. Ker pa je odbor ugotavljal, da nas čaka delitev stanovanj predvidoma že v juliju, je sklenil, da naj strokovna služba pripravi začasen sklep o spremembi točkovnega si-stega sporazuma o stanovanjskih razmerjih, ki naj se posreduje v razpravo in sprejem delavskim svetom TOZD in delovnih skupnosti. Na tej osnovi se naj nato izvedejo razpisi za dodelitev stanovanj, ki jih bodo v poletnih mesecih izpraznili nekateri individualni graditelji. ODBOR ZA KADROVSKO SPLOŠNE ZADEVE se je na prvi seji sestal 10. junija. Obravnaval je več zadev s področja izobraževanja. Med drugim je obravnaval predlog za razpis štipendij, ki ga je pripravila kadrovska služba na podlagi izkazanega poprečja potreb, ugotovljenih za nekaj let nazaj. Predlog je predhodno obravnaval tudi strokovni svet železarne, ki je predlagal imenovanje posebne strokovne komisije z nalogo, da do druge polovice junija ta predlog podrobno preuči in po potrebi dopolni. Odbor je pri obravnavi tega predloga ugotavljal, da vsebuje določene pomanjkljivosti, zlasti bi bilo potrebno specificirati posamezne študijske smeri na določenih visokih in višjih šolah, saj na primer ni zadosti, če rečemo, da razpisujemo pet štipendij na fakulteti za strojništvo, temveč je potrebno tudi konkretno navesti oddelke, to je ožji profil, za katere je železarna zainteresirana. Prav tako je bilo rečeno, da je potrebno ob izdelavi dokončnega predloga za razpis štipendij, o katerem bo odbor odločal na prihodnji seji, upoštevati potrebe posameznih temeljnih organizacij, ki bodo v bodoče nosile sorazmerno višino stroškov štipendiranja in sprejele tudi ustrezno število pripravnikov, medtem ko so bili do sedaj ti pripravniki sistematizirani v kadrovsko splošnem sektorju. Odbor je na tej seji obravnaval tudi več drugih vprašanj s področja kadrovske problematike. Tako je med drugim potrdil vračilo štipendije Inštitutu Jožef Štefan za dipl. inž. kemije, ki ga je ta inštitut štipendiral, zaposlili pa smo ga pri nas. Odbor je ugotavljal, da se tak način pridobivanja kadrov splača, sicer pa ni pravilo. Odbor je tudi odgodil vračilo štipendije za štipendistko na metalurški fakulteti, ki se je zaposlila v železarskem šolskem centru na Jesenicah in ki trenutno nima možnosti vračanja štipendije. Odložitev vračila velja za eno leto. Nato je obravnaval še predlog za odkup treh diplomskih nalog naših štipendistov na metalurški fakulteti in sprejel sklep, da se v bodoče diplomske naloge, razen v izjemnih primerih, ko so le-te posebnega raziskovalnega pomena, ne odkupujejo. Na prvi seji je odbor odločal tudi o dodeljevaniu denarnih dotacij. Na naslov Železarne Ravne je prispelo v preteklih mesecih prek 20 vlog, ki so jih posredovala zlasti določena športna in kul- turna društva pa tudi druge institucije. Odbor seveda vsem željam ni mogel ugoditi. Pri odločanju o višini dotacij je v prvi vrsti upošteval višino sredstev, s katerimi razpolaga, in ta sredstva so letos izredno majhna, ter tudi dejstvo, da so nekatera društva v preteklih letih dotacije stalno dobivala, zato jim v letošnjem letu ni ugodil. Skupno, v vseh 20 primerih, je odbor razdelil dotacije v višini 80.000 din. Na predlog kadrovske službe je z veljavnostjo od 1. 7. 1977 storniral vozovnice za vlak za 30 naših delavcev na relaciji Podvelka —Vuzenica—-Dravograd—Podkla -nec—Ravne. Vsi delavci, ki stanujejo blizu postajališč ob dravski progi, so bili pred časom z avtobusa preusmerjeni na vlak. V drugi polovici maja letos pa je bil spremenjen vozni red motornega vlaka Maribor—Prevalje in obratno, tako da je prihod na nočno izmeno premaknjen z 21.15 na 20.46 uro, s čimer se je čas odhoda na delo in povratka z dela za mnoge delavce izredno podaljšal. Na primer za delavce iz Lovrenca ali Ribnice na Pohorju pomeni ta spememba odhod od doma že ob 19.30 uri. Sicer pa ostaja za ostale delavce še vedno v veljavi sklep, po katerem se morajo voziti na delo z vlakom, kolikor so za to podani enako ugodni ali celo boljši pogoji kot prevoz z avtobusom. Na predlog posameznih TOZD oziroma delovnih skupnosti je odbor še odobril 10 vlog za odobritev dela stroškov priključitve telefona za posamezne delavce, ki so v železarni tudi izven delovnega časa večkrat nujno potrebni in morajo biti zaradi tega dosegljivi. Na zahtevo in s pooblastilom delavskega sveta Železarne Ravne je odbor nato obravnaval in odločal o vprašanju nagrajevanja študentov in učencev na neobvezni praksi v času, ko nadomeščajo odsotne delavce. O tem vprašanju je predhodno razpravljal delavski svet. Ker so bile na seji delavskega sveta iznesene določene pripombe, je sklenil prenesti vprašanja na odbor. Pripombe na seji delavskega sveta so bile sicer čisto individualne, v splošnem pa so nekateri delegati menili, da bi bilo potrebno delo študentov na počitniški praksi nagrajevati po dejansko opravljenem delu. Po predlogu službe za sistem OD se za študente in učence, ki opravljajo opravila delavcev, odsotnih z dela, določi nagrada, kot je predvidena v 12. točki sklepa o uveljavitvi sindikalne liste za leto 1977, povečana z individualno stimulacijo po delu. Višina individualne stimulacije pa se določi komisijsko po merilih uspešnosti dela, enako kot za ostale delavce. Tem študentom in učencem pripadajo tudi PPD. Odbor je po razpravi ugotavljal, da je predlog nagrajevanja študentov in učencev na neobvezni počitniški praksi izdelan skladno s sindikalno listo 1977. V primerih, ko gre za nagrajevanje študentov z višjo ali visoko šolo, da je predvidena nagrada celo višja, kot je to dovoljeno s sindikalno listo, to pa zaradi priznavanja posebnih pogojev dela. Poleg tega nagrade za tovrstno počitniško prakso, ki v bistvu ni praksa, ne izključujejo štipendij. Poudariti je tudi treba, da so nagrade za počitniško prakso znatno višje, kot nagrade učencem z učno pogodbo, ki so naj nižje 820 din mesečno oziroma najvišje 1.140 din mesečno. S sindikalno listo 77 je določeno, da se nagrade študentom in učencem, ki niso na obvezni praksi, morajo izplačevati iz sredstev osebnih dohodkov. To pomeni, da bi se za to vrsto počitniškega dela morale med študenti in učenci ter delovno organizacijo sklepati pogodbe o delu za določen čas. Po mnenju strokovnih služb in odbora za kadrovsko splošne zadeve ne bi bilo takih pogodb smiselno sklepati, zlasti še, ker bi to bremenilo sredstva osebnih dohodkov, obenem pa povečalo stalež zaposlenih, s tem pa bi se občutno zniževala produktivnost. Iz tega je torej razvidno, da je predlog nagrajevanja študentov in učencev na neobvezni počitniški praksi realen in v skladu s sindikalno listo. j. d. MODROSTI Zakonci, ki se ljubijo, si rečejo tisoč stvari brez besed. * Če želiš, da bodo tvoji otroci živeli v miru, naj bodo zmeraj nekoliko lačni in na hladnem. * Če se opazi vsaka napaka, se neha vsak stik. Skladišče na prostem MNENJA DELAVCEV: Kruh za naše otroke Spet se je končalo šolsko leto, s tem pa so se vsaj za starše pojavili problemi, kam dati v nadaljnje šolanje svoje otroke. Ze nekaj let vemo, da je za delo v Mežiški dolini težko, za dekleta še težje kot za fante. Tisti z boljšim uspehom imajo več možnosti za štipendije. Ali se torej v šolah že pojavlja tekmovanje za to, kdo bo boljši? Svoje misli o tem so povedali nekateri naši delavci — starši. Rudolf Šipek, kovač: »Pred dnevi je moja hčerka končala osmi razred osnovne šole. Ker vem, kako težko je danes z zaposlitvijo, sva se s hčerko že lani odločila, da bo šla na pedagoško akademijo, saj mislim, da za učiteljice še bo dela. Moti me, da zadnje čase precej učencev, ki so vsa leta več Rudolf Sipek ali manj lenarili, imajo pa vplivne starše, kljub slabim učnim uspehom iztržijo štipendijo za nadaljnji študij. Kaj hočem s tem reči? To, da danes večkrat dobijo štipendijo tisti otroci, ki jo najmanj potrebujejo. Ze v prvem letniku srednje ali višje šole pa se pokaže neznanje. Mislim, da mora biti prav učni uspeh tisti, ki najbolj pošteno pokaže, kdo je v resnici upravičen do štipendije. Čeprav vemo, kaj se dogaja, nismo tu še ničesar ukrepali. V bodoče bomo morali temu vprašanju posvetiti več pozornosti, saj bi morali biti enaki pogoji tudi za otroke preprostega delavca, če je prav tako ali pa še bolje končal zadnji razred osnovne šole. Nedvomno je takšno početje nekaterih pripeljalo naše otroke do nekakšnega tekmovanja med seboj v učenju. Mislim, da je prav, da se mladi preizkusijo, kdo ve več. Vendar pa je v tem tudi senčna stran. Posledica takšnega tekmovanja je lahko, da se otroci že v šolskih klopeh razdelijo v nekakšne razrede. Prav tega pa si v naši družbi najbrž ne želimo.« Vid Ratej, delovodja v strojnem obratu: »Problemi za iskanje primerne šole za mojo hčerko so se začeli že v sedmem razredu osnovne šole. Odločili smo se, da bo obiskovala vzgojiteljsko šolo v Mariboru. Danes je že v drugem letniku. Lani sem na več krajih zaprosil za štipendijo. A čeprav v naši občini primanjkuje vzgojiteljic, nisem uspel dobiti štipendije. Takrat so mi namreč rekli, da za ta poklic ni namenjenih denarnih sredstev. Sele v drugem letniku mi je s težavo uspelo najti štipendijo v Ljubljani. Še danes ne morem razumeti štipendijske politike v Mežiški dolini. Danes je težko kaj prikriti pred otroki, še težje pa nekaj, kar ni pošteno. Mislim, da prav tu niso pošteni računi, saj dobivajo štipendije tudi takšni, ki si je s svojim končnim uspehom niso zaslužili. Na drugi strani pa še zmeraj velja pregovor: »spoštuj prijateljske in družinske zveze.« Pa saj je to dobro znano, vendar kljub temu nismo ničesar ukrepali. Poglejte, tudi odnos do nas delavcev — že-lezarjev, ki smo vložili prošnje za dodelitev štipendij, ni pošten. Ne vem, zakaj smo morali čakati na ugodne ali neugodne rešitve tudi po več mesecev. Prav to čakanje pa je bilo za marsikatere starše usodno, da so ostali na koncu brez štipendije za svoje otroke. Mislim, da je že v osnovni šoli priprava otrok na nadaljnji študij nezadovoljiva. Danes mladi preveč lahko pojmujejo svoje nadaljnje izobraževanje. Tudi delovne organizacije bi morale bolj sodelovati s šolami, predvsem pri prikazovanju potreb za razne poklice. Ker tega ni, tudi ni čudno, da precej mladih po končanih raznih šolah nima zaposlitve in so breme staršev. Res pa je precej staršev, ki kljub pomanjkanju delovnih mest izvrtajo zaposlitev za svojega otroka. Tudi ni pošteno, da imajo nekateri starši po več let rezervirano prosto delovno mesto za svojega otroka, ko še niti ne vedo, kako bo končal študij. Vemo, da pri nas skoraj ni prostih delovnih mest za dekleta. Tu bomo morali narediti krepek korak naprej, saj je danes že precej mladih deklet z končano ali nekončano šolo, pa nimajo zaposlitve.« Kristijan Rus, valjar: »Hčerka je končala prvi letnik gimnazije. Zakaj smo se odločili za to šolo? Predvsem zato, ker je bila v osnovni šoli ves čas odlična. Želel sem sicer, naj se izuči kakšnega poklica, ki bi ji kmalu prinesel kruh, pa sem le popustil njeni želji, da bi postala učiteljica, saj bo morala svoj poklic sama opravljati. Mislim, da bi morali v bodoče vsem otrokom, ki se šolajo na raznih šolah, po končanem študiju zagotoviti zaposlitev. Prav tako bi starši morali pravi čas vedeti, ali bo njihov otrok dobil štipendijo za nadaljnji študij ali ne. Zato pa je danes v naši občini precej mladih, ki so končali razne šole, a niso zaposleni. Večkrat tudi razmišljam, zakaj lahko nekateri še vedno zasedajo delovna mesta, za katera nimajo ustreznih šol. Tudi v železarni je precej delavcev, ki bi morali že zdavnaj v svoj zaslužen pokoj, pa ne vem, zakaj nočejo in nočejo prepustiti svojega stolčka mladim, Kristijan Rus ki bi prav tako radi delali in pokazali, kaj znajo. Precej sem že slišal, da danes šolarji med seboj tekmujejo, kateri bo imel boljši zaključni uspeh. Mislim, da je prav, da se mladi že v začetku svoje življenjske kariere borijo za svoj obstanek. Štipendijo naj dobi tisti, ki jo najbolj potrebuje in je pokazal največ znanja. Starši pa bomo morali znati svetovati svojim otrokom, za kateri poklic naj se odločijo, da bodo dobili nadvse potrebno štipendijo, katero bi si zaslužili oni z učenjem, mi starši pa z delom v železarni, saj smo ne nazadnje vsa leta delali zato, da bodo naši otroci imeli boljši kruh.« Vinko Žmavcer, kontrolor v čistilnici: »Sin je pred dnevi končal osnovno šolo na Prevaljah. Ze spomladi pa so starše osmošolcev povabili na razgovor s predstavniki zavoda za zaposlovanje iz Velenja. Pogovorili smo se o bodočem izobraževanju naših otrok. Prav predstavniki iz Velenja so nam povedali, da je daleč preveč otrok vpisanih v gimnazijo, pa tudi, da naj starši sodelujejo z otroki pri izbiri njihovega poklica. Naj jim povemo, da naša občina potrebuje več delavcev s končano poklicno šolo kot z visoko. Zato sva se s sinom odločila, da bo postal avtomehanik. Mislim, da sva kar dobro izbrala, saj so fantu pri Viatorju obljubili tudi štipendijo. Vinko Zmavcer Vid Poiarnik Vid Ratej Na tem razgovoru so nekat® | starši precej hvalili železarno K eno najbolj točnih pri nakazov nju štipendij. So pa tudi 6ra^ I zavod za zaposlovanje v VelenJ. ^ da ni pošten do svojih štipen" stov, ki morajo čakati na de" , tudi po več mesecev. Vsi vemo. je danes težko dobiti prosto ® lovno mesto za svojega otrv°L! Tudi tu je bila pohvaljena ze žarna Ravne za posluh pri zarj Slovan ju otrok svojih delavc Kar pa se tiče sodelovanja star1s pri učenju naših otrok, mislim« [ so tu še največ naredile šole san1 Navada je, da nas sproti obves jo o uspehu naših otrok. Prav pa nam je še največ priporno? . da lahko vplivamo na učenja« nam otroci sami ne bi nikoli P vedali po resnici, kako je z nj'n vim učenjem.« Vid Požarnik, kalilec vzrna^ listov: »Da je res težko najti P-vo šolo za nadaljnji študij sV hi je lahko tak-a delavca priganja k delu in skupj °> da je pozitivna, lahko pa Iti g]!111 deluje nanj tudi s slabiču »negativnimi delovnimi na-2oihi t sociolno psihološki vrednotenja delovne us-5»®rii0 , Posameznika je nepri-%gih bolj pomemben od vseh . bnoloških in inženirskih ?f6(iSi h°t si navadno (laično) t® Ve?uljamo- delovno vzdu-f Pa vPbva okolje, ka- tl'a f)'.^°sameznik, ki se pravilo-Si Prilagaja okolju, vsaj v %no Pl61111’ hi ga ima kot dru-A a“ socialno bitje. Sl^^tenjak navaja prepričljiv Nj aV. hako humani odnosi najejo n lr*hovito in pozitivno vpli-? sb. 'Izboljšanje delovne storil-1? t>osk P*no delavk so izbrali Z* Vn)Us’ hako »nehumano oko-eklet Va na človeka. Tej skupini So zagotovili vse tehnične Tekmovanje v učenju med šolarji pozdravljam. Ni mi pa všeč, da nekateri starši vse leto ne vidijo svojega otroka, kako se uči. Ko pa gre šolsko leto h kraju, takrat pa ne vedo več, kam vse bi šli, da bi iztržili dobro oceno za svojega otroka. Z ženo nisva vplivala na hčerkino učenje, ker ni bilo treba. Bomo pa morali v bodoče starši bolj spremljati učenje naših otrok. S tem jim bomo pokazali, da se zanimamo za njihovo delo in za njihov bodoči poklic.« Ivan Pečnik, skladiščnik: »Čeprav bo hčerka šele drugo leto šla v sedmi razred osnovne šole, me že zdaj skrbi, kako bo s šolanjem naprej. Vem, da otroci ne bodo mogli izbrati tistega, kar jih veseli, ampak poklic, ki ga družba potrebuje. Res je, da poberejo najboljša mesta tisti, ki imajo najboljše ocene. Eni se lažje učijo kot drugi. Ni pa prav, da tekmujejo med seboj za boljši uspeh, saj je to podobno čistemu izpodrivanju v boju za življenjski obstanek. Starši in učitelji jim bomo morali povedati, da je takšno tekmovanje tudi zelo škodljivo. O štipendiranju mislim takole: preprost delavec ne ve prav, kam naj se obrne in kaj naj stori, pa skoraj zmeraj ostane praznih rok. Tudi tu se vidi nepošteni boj med delavci in uslužbenci. Pa otroci niso krivi, če starši niso znali pritisniti na pravi gumb. Na to moramo pravi čas misliti, da se ne bi dogodile krivice.« F. Rotar pogoje in izboljšave pri delu, potem pa so jih premestili v začetne in neustrezne pogoje dela, toda dekleta so sedaj v teh slabših pogojih dela bolj delale kot prej v najboljših pogojih med poskusom. »Razlogi za ta nepričakovani obrat so bili v izboljšani delovni morali deklet, ker so se kot poskusna skupina počutile bolj motivirane, več so se z njimi ukvarjali, bile so deležne osebne pozornosti«, pravilno ugotavlja A. Trstenjak in sklene: »Ob vseh psi-hotehničnih izboljšavah in ,inženirski obravnavi1 se je izkazal socialno človeški moment kot odločilen, najmočnejši nagib za izboljšanje delovne storilnosti (kvantitete) in kakovosti (kvalitete).«* Seveda pa je po drugi strani res, da tudi posameznik lahko korenito vpliva na svoje sodelavce. To se pokaže še posebej pri obnašanju in ravnanju vplivnih (vodstvenih) delavcev (vodij, šefov). Nemalokrat lahko ti odločilno vplivajo na celotno delovno ozračje neke službe ali skupine. In navadno tudi delavci (podrejeni) nehote podzavestno prilagajajo delovno vnemo po »šefovi trenutni volji«. Kolikokrat lahko slišiš: »Sef je pa slabe volje«; in kadar je dobre volje, lahko kar otipljivo zaznaš, kako vsi (podrejeni) z veseljem sežejo po delu, kar zopet kaže na prilagajanje delavca delovnemu vzdušju. Zato je pri ocenjevanju delovne uspešnosti posameznega delav- ca pomembno v veliki meri tudi zanimanje za delavca. Tudi tu ločimo dvoje zanimanj. Prvo je v tem, da se vodstveni ustroj zanima za delavca zgolj zaradi delovne sile in ekonomskih uspehov. Delavec je predmet ekonomskega uspeha. S takšnim pristopom in vrednotenjem delavca prav gotovo ne moremo doseči najboljše motivacije za delovno moralo. Povsem drugače pa je v delovnih organizacijah, kjer se vodstvo za delavca zanima, ne le zaradi delovnih sposobnosti, marveč zato, da mu pomaga. Poljski sociolog A. Sarapata pri tem pomenljivo ugotavlja: »Vodstvo preprečuje nesreče pri delu, ker ima to za svojo humanitarno in družbeno dolžnost; ne zanima se za fluktuacijo osebja samo zaradi nezaželenih ekonomskih posledic, pač pa tudi zato, ker delavci odhajajo zaradi krivic, ki jih doživljajo v podjetju.«2 Zato je delovna organizacija obenem tudi vzgojna ustanova, ne v dobesednem smislu, marveč v tem pomenu, da prejšnji delavec, ki je prišel delat zaradi zaslužka (plače), dobiva tu poleg plače seveda še možnosti za svoj poklicni in splošni družbeni razvoj, obenem pa kajpada za svoj osebnostni razvoj. In ravno to razsežnost je treba tudi pri ocenjevanju dela upoštevati. Za ocenjevanje dela in uspešnosti pri delu naj bi prišla v poštev tudi volja do dela in pripravljenost za delo. Napačno bi bilo, če bi o tem izrekli kakršno koli pavšalno ali laično oceno: če si pripravljen priti delat nadure, potem si zagotovo najbolj pripravljen in zato najbolje ocenjen za svoje delo. Ze prej smo nakazali, da osebna pripravljenost za delo ni odvisna samo od volje posameznika, marveč tudi od vsote socialnih dejavnikov, od upoštevanja delavca in zanimanja zanj, do takšnega ali drugačnega obnašanja ali ravnanja nadrejenih. Večkrat je kdo z »delovnim vzdušjem« nezadovoljen, ker čuti, da bi se kaj moglo obrniti na bolje, bolje opraviti, pravočasno ter z večjim čutom odgovornosti. Krivično bi bilo, če bi tega delavca kratkomalo označili, da nima volje do dela. »Zadovoljstvo z delom ni izključno funkcija tega, kar delo daje, pač pa tudi tega, česar si še želimo.«3 Obenem je potrebno tudi upoštevati dejstvo, da odnos do dela in motivacija dela nista stalna. Zato bi bilo neumestno (in otipljivo subjektivno) in krivično, če bi ocenjevali delavca po trenutnem obnašanju v sedanjosti, ali pa zgolj po tem, če si pripravljen priti delat nadure ali ne, in tako naprej, kakor smo že nakazali. Je pa seveda še mnogo podobnih situacij, ki negativno vplivajo na posameznika in na njegovo delavsko moralnost, ki se navadno končajo z manjšo prizadevnostjo: če so me »kaznovali« za pravilne in umestne predloge in pripombe, ga raje »ne bom več lomil«. Rekli smo že, da za ocenjevanje uspešnosti pri delu ne gre računati zgolj z individualnimi lastnostmi, za uspeh pa vzeti za merilo zgolj delavčevo »nediscipliniranost, spore in negospodarsko obnašanje«, obenem pa smo poudarili, da je potrebno upoštevati tudi vse psihosocialne dejavnike, ki vplivajo na delovno moralo in ozračje (disciplino). Namesto zgolj »inženirskega obravnavanja človeka« (»human engineering«), se zavzemamo bolj za osebnostno celostno in socialno analizo in ocenjevanje. Toda tukaj je bilo napravljenega zelo malo. V svetu se je sočasno z industrijskim razvojem in s tehnološkim napredkom razvijal tudi psihološki in sociološki pristop k delavcu. V posameznih deželah (Poljska, predvsem pa na Zahodu) so uvideli potrebo, da se zanimajo tudi za delavca, ne le s socialnimi ugodnostmi in pravicami, marveč so delavcem posvetili obsežne psihološke in sociološke raziskave, pa ne le zaradi ekonomskega, marveč iz povsem človeškega zanimanja zanj. Če kje, potem bi morale socialne raziskave priti najbolj do izraza prav v vrednotenju in ocenjevanju dela. Delavca, ki dela po normi, baje lahko ocenimo, a v omenjenem poskusu z dekleti smo videli, da to še ni vse. Treba mu je zagotoviti tudi lastno veljavo. Tega pa ne more dati zgolj inženirska analiza ali kakršnokoli prognoziranje, marveč znanstveni, v tem primeru sociološki pristop. Pa se v tem pogledu tako malo napravi. Če imamo za vsako delo izdelane norme, delovni postopek in pripomočke, potem je potrebno dati več poudarka prav socialnim raziskavam, še posebno, če smo videli, da igra ta faktor odločilno vlogo v delovni morali. Dokler tega ne bomo zagotovili in upoštevali pri ocenjevanju, bomo zastonj in brezuspešno, zato pa v lastno škodo govorili o objektivni in pravični oceni delavca, kar terja ne le uspeh delovne organizacije, marveč še prej etika — socialistični odnosi in ravnanje med ljudmi. M. Gerdej Literatura: 1 A. Trstenjak, Oris sodobne psihologije II. ZO Maribor 1971, str. 471. 2 Adam Sarapata, Osnove sociologije dela. MK Ljubljana 1968, str. 71. 3 Id. str. 82 KITAJSKA MODROST Pri jedi in poslih ne bodi skromen. * V hiši dobrega človeka nikoli ne manjka dobrodošlice in prijaznih besed. * Kdor ima slab spomin, bo ponavljal svoje napake. * Na noč se preštevajo jabolka. * Vsi štirje vetrovi so božji. * Prvi udarec naj bo močan, tako da si prihraniš več naslednjih. * Nebo je ob materinih nogah. * Tisoč verzov ne odtehta enega samega pšeničnega zrna. * Kdor med bojem pokaže hrbet, po njem ne more pokazati obraza. Osebnostno celostno vrednotenje delovne uspešnosti REZULTATI REFERENDUMA 8. junija letos je bil v vseh temeljnih organizacijah izveden referendum, na katerem smo odločali o sprejemu samoupravnega sporazuma o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti med temeljnimi organizacijami. Rezultati izjavljanja po posameznih TOZD so naslednji: — jeklarna: od 390 zaposlenih je glasovalo 263 — za sprejem 222, —• jeklolivarna: od 449 zaposlenih je glasovalo 390 — za sprejem 316, — valjarna: od 388 zaposlenih je glasovalo 300 — za sprejem 242, — kovačnica: od 236 zaposlenih je glasovalo 205 — za sprejem 174, — jeklovlek: od 84 zaposlenih je glasovalo 73 — za sprejem 68, — kalilnica: od 47 zaposlenih je glasovalo 39 — za sprejem 28, — stroji in deli: od 421 zaposlenih je glasovalo 376 — za sprejem 322, — pnevmatični stroji: od 161 zaposlenih je glasovalo 139 — za sprejem 106, — vzmetarna: od 91 zaposlenih je glasovalo 83 — za sprejem 73, — industrijski noži: od 152 zaposlenih je glasovalo 136 — za sprejem 129, — rezalno orodje: od 212 zaposlenih je glasovalo 193 — za sprejem 162, — energija: od 82 zaposlenih je glasovalo 75 — za sprejem 60, — elektrotehnične storitve: od 168 zaposlenih je glasovalo 152 — za sprejem 141, — strojno gradbeno vzdrževanje: od 403 zaposlenih je glasovalo 338 — za sprejem 283, — transport: od 109 zaposlenih je glasovalo 98 — za sprejem 87, — priprava proizvodnje: od 339 zaposlenih je glasovalo 277 — za sprejem 257, — kontrola kakovosti: od 186 zaposlenih je glasovalo 160 — za sprejem 152, — raziskave in razvoj od 138 zaposlenih je glasovalo 128 — za sprejem 120, — komerciala: od 248 zaposlenih je glasovalo 206 — za sprejem 177, — družbeni standard: od 14 zaposlenih je glasovalo 13 — za sprejem 13. Skupno v vseh TOZD se je od 4237 delavcev glasovanja udeležilo 3644 ali 86 °/o — za sprejem je glasovalo 3132 ali 73,9 %> zaposlenih. Proti je glasovalo 467 ali 11 ®/» delavcev. Pri tem seveda računamo odstotek v primerjavi s celotnim številom zaposlenih v TOZD in ne na udeležbo, kot to ponekod napačno tolmačijo. Dejstvo, da je 11 °/o delavcev glasovalo proti sprejemu, pa najbrž ne pomeni, da je večina proti sprejemu akta, kot je bil predložen, saj v javni razpravi o osnutku sporazuma dejansko ni bilo pripomb ali spreminje-valnih predlogov; torej je to, kot kaže, le bolj kazalo določene naveličanosti in obremenjenosti, ki jo ob nenehnih samoupravnih akcijah že vsi čutimo. Kljub temu pa s temi rezultati in s takim odnosom ne moremo biti najbolj zadovoljni. Sicer pa je referendum na splošno uspel. Omenjeni podatki, ki kažejo na določene negativne tendence pri odločanju, pa nam povedo, da moramo te akcije v bodoče še bolj temeljito pripraviti, zlasti pa kva-litetneje organizirati javno razpravo. j. d. SINDIKALNE VESTI V železarni smo v obdobju, ko aktivno delamo na uveljavljanju vsebine zakona o združenem delu. Smo v času aktivnosti v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Z eno besedo, čuti se razgibanost vseh članov in aktivnosti se prenašajo tudi v kraj, od volitev do referenduma o razdelitvi premoženja in sprejema vseh potrebnih samoupravnih aktov, ki so potrebni za priglasitev in registracijo na sodišču. Iz tega skopega naštevanja je razvidno, da smo se v železarni seznanili z zakonom o združenem delu skozi obdobje javne razprave, še več, vsebino zakona smo že takrat preverjali v praksi. Ob analizi obstoječega stanja smo se lotili reorganizacije celotne delovne organizacije v skladu z ustavo in zakonom. V sindikatih smo dojeli naloge, ki jih pred našo organizacijo postavlja zakon o združenem delu. Zato je tudi celotna aktivnost vseh osnovnih organizacij in sveta sindikata usmerjena k zadnjim nalogam, ki so potrebne za dobro funkcioniranje celotnega sistema samoupravljanja in gospodarjenja. Tudi dvajseta seja sveta sindikata železarne Ravne, ki je bila skupaj s predsedniki osnovnih or- ne delegacije in v delegacije samoupravnih interesnih skupnosti. Zato je potrebno, da v skladu s splošnimi načeli kadrovanja izvršimo do začetka julija evidentiranje. Seveda je v tem času potrebno opraviti vrsto opravil, kot je imenovanje in usposobitev volilnih komisij in koordinacijskega odbora za volitve. Evidentiranje je eden od pomembnih členov v sistemu stalnih kadrovskih priprav na volitve vseh vrst. Kandidacijski procesi so stalna naloga vseh subjektivnih sil. Pobudo za evidentiranje lahko poda vsak posameznik, ki ga pa morajo potrditi delavci. Vključevanje posameznikov na listo evidentiranih pomeni družbeno priznanje posameznika za njegovo aktivno delo. Glede na naloge moramo v naši delovni organizaciji vsi odgovorni takoj pristopiti k evidentiranju, imenovanju volilnih komisij in ostalih opravil, ki so potrebna za uspešno izvedbo volitev v le^u 1978. Dokončno je bil potrjen rebalans finančnega načrta sindikat* železarne Ravne za leto 1977, ra*' delitev sredstev za izletništvo >n socialne pomoči. Svet sindikata vsako leto P°' deljuje priznanja samoupravlja}' cem železarne Ravne. Do roka 1 bilo predlaganih sedem prijav * to visoko priznanje in svet sW' dikata je na predlog komiSV sprejel sklep, da se podelijo priznanja. Člani sveta in predsedniki so s kritično izrekli o načinu sprel _ manja mikro organizacijske sn<-' me v posameznih temeljnih org nizacijah in delovnih skupnost' skupnih služb. Ugotavljajo, da g tu za eno izmed temeljnih sanV upravnih pravic in zato je P°^re na argumentirana široka raZPr. va, preden se shema potrjuje n delavskih svetih. tp ganizacij, je obravnavala del teh vprašanj. Ugotavljamo lahko, da seje postajajo resnični delovni dogovor, kjer si sindikalni funkcionarji izmenjajo in uskladijo poglede in mišljenja za enotno delo ali akcijo. Razprava o samoupravnih sporazumih temeljev planov samoupravnih interesnih skupnosti občine Ravne za obdobje 1976—80 je bila prva točka dnevnega reda. Člani sveta so zelo pozitivno ocenili dodatno informacijo, ki so jo pripravile strokovne službe v železarni. Bili so kritični do posameznih programov, ki so preveč načelni, premalo pojasnjeni in so tudi takšni načrti, ki nimajo vseh elementov resničnega združevanja dela in sredstev. Po daljši razpravi je bil sprejet naslednji zaključek: Svet sindikata železarne Ravne v celoti podpira srednjeročne programe samoupravnih interesnih skupnosti občine Ravne in s tem tudi potrebo po večjih sredstvih za finansiranje naših skupnih potreb. Sindikati smo skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacij a-mi nosilci celotnega volilnega postopka in tudi evidentiranja. V letu 1978 bodo volitve v vse temelj- £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ •T* £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ £ •T* £ £ £ £ £ •T* £ £ NAČELA IN GESLA — Prvi pogoj za objektivno izdelavo plana prodaje je temeljita raziskava tržišča, ki daje jasen vpogled v povpraševanje. — Nabavljanje sredstev, še zlasti reprodukcijskega materiala, predstavlja pravzaprav največjo postavko proizvodnih stroškov. — Kapaciteta skladišč se z uporabo palet lahko poveča tudi za 300 %> v primerjavi s skladiščenjem brez palet. — Kopičenje nerealiziranih sklepov naj ne bo praksa naše delovne organizacije. — Vsakdo je soudeležen pri izgubi ali dobičku, zato naj se tega zaveda pri svojem delu. — Proizvodi, ki prinašajo izgubo, dosegajo majhno realizacijo ali izkazujejo upadanje realizacije, ter proizvodi, ki se ne ujemajo popolnoma z obstoječim programom ali zahtevajo posebno prodajno organizacijo, so prvi kandidati za izločitev iz programa. — Brez načrtovanja likvidnosti bi bila nemogoča vsakodnevna kontrola finančnih tokov in zato na njih ne bi mogli preventivno vplivati. — Naj ne bo delovnega mesta, kjer ne bi česa izboljšali ter s tem dosegli prihranek časa, materiala ali dela. — Naložbe so eden najmočnejših vzvodov produktivnosti. — Plan prodaje je v večini primerov osnova in izhodišče za ostale delne plane, kot so finančni plan, proizvodni plan, plan nabave in drugi. — Proizvod, ki je danes še »dober«, je jutri že lahko zastarel, če nekemu konkurentu uspe, da ga nadomesti z boljšim ali cenejšim. — Sprememba poklica in množično preusmerjanje iz naravoslovno-tehniških v upravno-pravne poklice sta V prvi vrsti posledica neenakega vrednotenja dela ali slabe kadrovske politike. — Odgovornost za opravljanje delovnih in samoupravnih dolžnosti mora biti v delovni organizaciji natančno opredeljena. — Stroški, vloženi za preprečevanje nesreč, bi večkratno prihranili stroške, ki jih povzročajo nesreče. — Storilnost visoko izobraženega človeka je praviloma nizka, če opravlja delo, za katero ni potrebna njegova izobrazba, ker je nezadovoljen in nemotiviran za delo. — Ce pri delu ni stranskih interesov, se ljudje najbolj® razumejo. — Angažiranje vodilnih kadrov naj bo merilo njihove delovne uspešnosti in hkrati pogoj za nadaljnje opravljanje del in nalog oziroma za napredovanje. — Cene naj ne bodo izgovor za druge vzroke slabega gospodarjenja. — Da bi odpravili napake, jih moramo najprej spoznati, kajti sicer jih bomo zopet ponovili. — Mnogi sicer potrebni sestanki med delovnim časom znižujejo družbeno produktivnost dela, oziroma zmanjšujejo efektivni delovni čas. J. A. 1 VI h RAVNE priloga mladih delavcev Železarne Ravne podeljuj mn Pr' r,znanja so prejeli naslednji mladinci: f'AnK'LAVC FRANJO iz OO ZSM kovačnica, vjaiut ZDRAVKO iz OO ZSM jeklolivar-tehn-»RANC MIRAN, član OO ZSM elektro-ne službe. Vsi trije so zaposleni v Želeji ravne. T dela v Zavodu za delovno usposab-0q •mladine, GORENŠEK JANEZ kot član JEj, SMS Kotlje za aktivno delo, KOPMA-Ha AnKa, članica OO ZSMS Leše, SVETI- ^Stai ANC iz 00 ZSM PrevalJe ter 00 ZSM trUsii .er Prevalje. Na predlog kadrovske ko-*n področnih konferenc pri OK ZSM !{; SO dobili priznanja OO ZSMS CECOV-ZSMS osnovna šola MILOŠA LEDI-Crna ter glasilo MLADI FUZlNAR. in pravilnik OK ZSM Ravne dajeta ske podelitve plaket mentorjem mladin-tov Srganizacije. Tokrat so plaketo podelili l|aiarn°BARJU ANTONU. Resnica je, da pri- Ijiijjj o v obdobje, ko je vse manj takšnih Prva javna pohvala W'k sv°j Prosti čas posvečajo usmeritvi 1>H m družbenopolitičnih delavcev, pomagajo rganiziranju številnih akcij OO ZSM usposabljajo mlade tabornike, mlade Pri ^Ce> športnike, modelarje..., ne da bi l Sv ■ zaPtevali plačilo. Vse več je takšnih, 'W?j0 izkušenost in prakso, ki so si jo prl-*°*?.delu v raznih organizacijah in društ-t>oij Zedjo visoko vnovčiti. Zato smo toliko Njo *Seli’ da so v naši sredini še ljudje, ki 'Sem za nas in jih ni omamil lov za de-m. Največje zadovoljstvo in plačilo jim Občinska 25. maja smo se mladi delegati v OK ZSMS avne zbrali na svečani seji. Skoraj stood-°tna udeležba in svečano dekorirana dvo-s|na Doma železarjev na Ravnah sta dala Izh da Pred nami pomemben dogodek. oran je bil dan, ko praznuje vsa mladina r ,g°slavije svoj praznik — dan mladosti, Vg.vni dan našega legendarnega voditelja torija Tita. Sicer pa je dan mladosti tudi JVečji praznik vsega članstva ZSMJ. šofa uv°d je dekliški pevski zbor z osnovne bj,6 ZaPel nekaj pesmi. Slavnostni govornik je 2 Peter Štirn, član skupnega predsedstva RK Zn y Sovoru je poudaril pomembnost pra-**nja jubilejev tovariša Tita, pomen nje-svef^3 dela ter boj za ohranitev miru v ^Na devetem kongresu ZSMJ je med drugim tak da je lahko ponosen narod, ki ima losr mMdino, mladino s tako pestro pretekla^0’ ustvarjalno močjo, pogumom in ustvar-Uiostjo. Te Titove besede in zaupanje v pa nam nalaSaj° veliko odgovornost, vsak n° uveljavljanje delegatskih načel v j trdanji praksi. Z zakonom o združenem de-trdSrn.° si narodi in narodnosti Jugoslavije še L neJe postavili temelje bodočega razvoja na-slav--Samoupravne®a sistema in Titove Jugo-g^de. Dolžni smo dosledno izpolnjevati nje-(jg,6 ideje in misli. Kot opora pri vsakdanjem dj^.Pa nam naj služi misel na velikega vo-ij, da, vzornika, revolucionarja, ki je zrasel CVolucije, za mir in blaginjo vseh naro-*u narodnosti sveta, Josipa Broza Tita. Sto' druSem delu svečane seje je tov. Gerdej prJan’ Predsednik OK ZSMS Ravne, podelil °b{' ania uajbolj zaslužnim mladincem naše m-1?.6, 'P0 priznanja podeljujejo vsako leto sled družbenopolitičnim delavcem za do-n° izpolnjevanje vseh nalog, ki jim jih h0vgai° statut ZSMJ, akcijski program, nji-a volja do dela ter čut odgovornosti. prave roke je uspeh mladih, ki jih vodijo. Mednje sodi vsekakor letošnji nagrajenec — tov. Robar. Predsednik je zatem podelil še knjižni nagradi Bodnerju Stanetu in Klemencu Milanu za prizadevno delo. Za uspešno in dolgoletno Pomniki naše literature so Prešeren, Cankar, Prežih ... Brez Lenina, Marxa, Engelsa ne bi bilo ideologije delavskega razreda. Naši dedje, očetje, matere so pod vodstvom tov. Tita in KPJ v številnih žrtvah klesali naši revoluciji spomenik. Močan in trden je, obnavljamo in širimo ga še danes. Vsi ti so z orožjem ali peresom v roki bili boj in prebujali zavest naših narodov. Ti boji so prinesli mnogo slavnih dejanj in mnogo žrtev. Postavili so temelje naši socialistični Jugoslaviji, ki se vse bolj razvija v samoupravno smer. Ti temelji so trdni, prepojeni delo pri naši organizaciji sta prejela knjige tudi Pisar Anton in Dravinski Štefan. S tem pa je bila tudi zaključena svečana seja oziroma enoletno obdobje truda, žrtvovanja prostega časa, znoja na deloviščih mladinskih delovnih brigad, marljivega dela na delovnih mestih v trdni veri za boljši jutri več kot tri tisoč članov ZSMS v občini Ravne. Jože Pačnik revolucije s krvjo naših narodov. Zal pa še danes pljuskajo ob to »stavbo« številni sovražni valovi, ki preizkušajo njeno trdnost. Zato moramo biti budni, idejno budni, saj bomo tako še močnejši in bomo lažje zatrli razne »fašistične apetite«, ki se porajajo še danes — žal — vedno znova in množično in so usmerjeni tudi na našo državo. Vendar pa so pomniki naše revolucije živo prisotni v zavesti slehernega delovnega človeka, ki ne bo dopustil, da bi jih zasenčil tisti, katerim smo še danes trn v peti in kvarimo njihove »načrte«. Te kvari tudi pozitiv- priznanja v Pomniki naše na vloga in velik prispevek naših narodov v neuvrščenosti, saj sodelujejo pri reševanju kriznih svetovnih problemov. Tudi Jugoslavija je bila večkrat neposredno ali posredno žrtev raznih pritiskov in izdajalskih misli. Na svetu so še danes sile, ki dramatizirajo razmere v naši domovini. Očitno je, da se niso ničesar naučile iz zgodovine naših narodov. Če bi se, bi morale vedeti, da smo morali vedno dokazovati svoj obstoj in da smo vselej branili pravico do samostojne, samoupravne poti pri graditvi socializma. Se danes žive misli in prepričanja, da lahko obstajajo le veliki narodi, malih ni oziroma jih ne sme biti. Prav te ideje dokazujejo, da Jugoslavija, kot predstavnica malih, a idejno zelo močnih narodov plaši »velike«. Naj bo izrečenih še toliko kazni za izražanje makedonskih čustev v Bolgariji, naj bo poruše- Nedolgo tega je komisija za kulturo pri KS OO ZSM železarne organizirala ogled operne predstave »Ples v maskah« v Ljubljani. Kako so naši mladinci sprejeli to prireditev, ne vem, vem pa, da ne vsi enako. Zato je prav, da se vprašamo: kakšen odnos imajo mladi do glasbe; resne, narodne, zabavne — t. i. rock glasbe? Slednja je med mladimi najbolj čislana. Ne bomo govorila ne vem kaj, se poglabljala v polemike o glasbi. Toda na žalost, danes je vedno manj mladih, ki radi prisluhnejo Mozartu, Haydnu, kaki Verdijevi operi, Čajkovskemu ali našim Ipavcem. Vprašajmo se — zakaj tako? Smo res tako zadovoljni z glasbo današnjega časa, da ne čutimo potrebe po bolj bogati, kvalitetnejši glasbi?! Kar ne morem se sprijazniti z dejstvom, da je treba mlade, pa naj bodo to mladi na Ravnah ali kje drugje, dobesedno loviti skupaj, oziroma jih prositi, da si ogledajo predstavo ali poslušajo koncert resne glasbe, pa naj bodo izvajalci še tako priznani. Nemalokrat slišim, tako mimogrede, ko stoje ob plakatu, vabilu za kulturno prireditev mladi fantje in dekleta ter si dajejo duška z neumestnimi pripombami glede kvalitete Roman Pori, Krizantema, linorez nih še sto spomenikov na Robežu — naš narod ne bo klonil! Nasprotno, vsi ti in podobni poizkusi ga delajo le še idejno močnejšega. S takimi ali drugačnimi ukrepi ne bodo izbrisali pomnikov naše revolucije; ne morejo uničiti Cankarjevega Hlapca Jerneja, nikoli Prešernove Zdravljice ... Tako kot je naš človek v valu revolucije močno zgrabil za puško, tako kot je naš pesnik, pisatelj s silno željo po svobodi prijel za pero, ki ga je — žal — pogostokrat zamenjala puška, tako ima danes delovni človek v svojih rokah in mislih ideje samoupravnega socializma, naši delovni ljudje so mnogi »hlapci Jerneji«, »hudabivniki«, ki bodo še nadalje zvesti Prešernu — in... »ne vrag, le sosed bo mejak!« Ivica Pepevnik le-te. Ti ljudje so res še nezreli, čeprav šestnajst, sedemnajst let ni tako malo. Pojavi se bojazen, da se njihovo mišljenje tudi čez leto, dve ne bo spremenilo. Ali pa se bo?! Zdi se mi, da grešimo vsi že od otroštva naprej. Kar spomnimo se, kako je bilo v šoli, osnovni namreč! Ob večjih praznikih, proslavah je že star običaj, da nas obiščejo slovenski umetniki (operni pevci, pianisti, violinisti itd.). Ze kar na začetku smo komaj čakali konec, pa ha j d’ ven. Smo bili tega krivi le mi, nevedni, razposajeni otroci? Dvomim. Precej krivde je bilo s strani staršev, naših učiteljev ter pedagogov, ki nam te glasbe niso znali — kaj res — približati, da bi jo razumeli. In, če že v otroških letih gledaš na glasbo, resno predvsem, kot na neko šolsko »obveznost«, potem se ne smemo čuditi takšnemu odnosu do nje. Lep primer najdemo kar tu, na Ravnah. Koncerti v Titovem domu, ki so že tako redki, so slabo obiskani. Pogled v skoraj prazno dvorano, med poslušalci pa le dva, trije mladi ljudje. Zakaj? Odgovor vemo. Pa preidimo z resne glasbe k t. i. zabavni, rock glasbi. Tipični za to so mladinski plesi, ki jih organizirajo posamezne OO ZSM po vseh krajih, ne samo pri nas. Brez žive glasbe seveda ne gre. Povabijo ansambel z zvenečim imenom, bleščečimi oblekami, raznimi dimnimi efekti itd., za katerimi pa se skriva revna, prav zares, revna glasbena izobraženost posameznih članov. Videti je, da za mlade, nezahtevne poslušalce, točneje, plesalce, to zadostuje. Glavno je, da je glasno, pa da je ritem divji. O kvaliteti pa lahko govorimo le redko. Seveda izjeme med njimi so. Kaj mladi sprejmejo res vse, kar tržišče, predvsem tuje, ponudi? Pa plošče! Kar pojdimo v trgovino! Police se kar šibijo pod številnimi nizi plošč. V večini so to plošče za enkratno poslušanje, potem pa zanimivost izgine. Ko pa malo bolj zahteven mladostnik zahteva ploščo resne glasbe, navadno prodajalec začudeno gleda vanj in med revno izbiro ti včasih le uspe najti zaželeno. Cene takih plošč so za nas mlade pretirane, saj marsikatera preseže stotaka. To pa za mladega človeka ni tako malo, ko mora vsak dinar pravilno porabiti. Sicer pa to marsikdo tako ve. Kaj pa naša narodna glasba? Danes jo vse premalo cenimo. Kako lepe so slovenske pesmi, vedo najbolje naši zdomci. Naši predniki so jo stoletja ohranjali, čuvali za nas. Koliko trpljenja, resnic in lepote je v njih, vedo le tisti, ki jih prebirajo, poslušajo. Nikoli jih ne bomo pozabili, saj imamo v Sloveniji, pa tudi med brati v sosednji Avstriji, Italiji številne pevske zbore, folklorne skupine, kulturna društva, ki obujajo stare običaje in iščejo izvirne narodne pesmi. Prenašajo jih v sedanjost in s tem dokazujejo, da tudi mladi, čeprav smo bolj naklonjeni zabavni glasbi, ne zanemarjamo tistega, kar je naše in kar so naši predniki tako s ponosom ohranjali in se borili zanj in ga prenašali iz roda v rod. Ker pa je Jugoslavija urejena federativno, je razumljivo, da v njej žive ljudje različnih narodnosti, verovanj in z različno narodno j glasbo. Za nas Slovence je morda makedon- j ska, bosenska, srbska ali pa ne vem kako glasba odbijajoča. Zdi se nam neokusna. Pfj j tem pa ne pomislimo, da verjetno Hrvat al* Srb misli enako o naši slovenski pesmi, narodni glasbi. Ker smo med seboj bratje, moramo spoštovati glasbo vsakogar in ne vihajmo nosov, ko slučajno slišimo kje narodno glasbo iz južnih republik. Spomnim se dogodka z lanskega dopusta S prijatelji smo sedeli na terasi nekega lokala in med kramljanjem poslušali glasbo. Predvsem so bile to popevke, pa tudi narodna glasba z izvajalci na »ič«. Pa smo začeli Pre' gledovati naslove plošč. Naenkrat zagledam ploščo »Štirih kovačev«. Seveda smo želeL čeprav izmed nas nihče ni bil ljubitelj na-rodno-zabavne glasbe, slišati slovensko pesem Vržem kovanec in po prostoru se je razlega — naša glasba. Lastnik je jezno pristopil te utišal avtomat na minimum. Spogledali sm se in demonstrativno takoj zapustili lokal- Videli smo, kako »južnjaki« cenijo na» glasbo. Ni mi pa šlo v račun, zakaj so ime ploščo v avtomatu, če je ne moreš posluša1: Morda pa s tem krepijo bratstvo in enotno® vseh jugoslovanskih narodov, seveda pod narekovajem!? Tega ne bom nikoli verjela! Iz tega sledi — različni kraji, različni okU si. Proti temu pa ne moremo nič, tako s,r vzgojeni in čez noč se tega ne da spremen* ■ Na koncu bi še enkrat poudarila, da je g*8 ba, resna, rock ali narodna primerna za v ljudi, vendar... V. G' Portret mladinca Med nagrajenci — zaslužnimi družbenoP® litičnimi delavci, ki so v začetku junija P ^ jeli letošnje republiško priznanje — ^ M ZNAK, je tudi RUDI MLINAR. Prav je, u ga malo pobliže predstavimo. . Rojen je 24. 3. 1950 na Dolgi brdil P^ Prevaljah, kjer je končal osnovno šolo. ^ Ravnah je pridobil kvalifikacijo brusile® že celih osem let vestno opravlja svoje d . v TOZD stroji in deli. Ze zelo zgodaj je z® delati pri mladini, ki takrat še ni imela ^ ziv — socialistična. OO Leše je dvignil na,eio sok nivo, saj je pod njegovim vodstvom a.j0 steklo tako, kot si marsikje lahko le in želijo. Kmalu se je vključil v delo ZSM Ravne, kjer je aktiven še sedaj. . Je predsednik KM KS pri OK ZSM Rftl predsednik KK SZDL Leše, član predseds ^ OK ZSMS Ravne, član COP, član DS m $ bi lahko naštevali. Motite se, če mislne’ 0, dela le na družbenopolitičnem področju. sti čas, ki ga nima ravno dosti, posveča gjp žini, kolikor pa utegne, se loti pisanja ^ je" dramskih tekstov, ki so pri občinstvu °° daj naleteli na ugoden sprejem. Prav ® kot mi je zaupal, piše daljše delo s sod ^ tematiko, ki ga bo najverjetneje prenese odrske deske. Ne smemo pozabiti, da J^g-Rudi eden od pobudnikov za izdajanje dega fužinarja. Ko sem ga vprašala, kakšen se mu zdi ^ di fužinar po že kar dolgi dobi izhajanj povedal: »Res, iniciativo za izdajanje glasila sVa pjj la jaz in Pisar Toni. Sprva je bilo vse s® jj, videti bolj tako, nekakšno eksperimentu,pje ki pa je, kot lahko sami vidite, vsaj z ^ čase, prešlo v resno delo. Kot povsod, tudi mi naleteli na včasih navidez n®res s°' probleme in težave, pa tudi nasprotja . <0 delavci, člani ZB, ZK in drugimi. Oč1 nam mladostno neizkušenost, neodgo^o ^ nezaupljivost. To pa seveda ni bilo res-^ ^ zali smo jim, čeprav ni bilo lahko, da drugačni, dovolj zreli.« %2P0d Pa vse do danes in ne nazadnje, prispevki se 15. .^arno Jer dve postaji sta še pred nami. Kraj, °Pi; Leopold Suhodolčan je bil med nami njegovega peresa so zanimivi, v prvi dokaj kritični. .Na koncu naj zaželim Rudiju še naprej ta-k? uspešno delo kot do sedaj. ZLATI ZNAK, t je dobil, je prišel v prave roke. Cestico, Rudi! G. V. Vorančeva pot •baja smo Korošci postali bogatejši za sl etl° p0t, ki pa ni planinska in ne teče po satn naše NOB, ampak našega velikega pita a *n revolucionarja Lovra Kuharja, lij Ubovali so jo Vorančeva pot in se začne na Sg kem vrelcu ter poteka od Kotnika, kjer SotJe Voranc rodil. Od tu se skozi slikovito g strmo dviga pod goro na dom nje- Prirf^3 °četa> k Toniju. Po novi gozdni poti j6v. bio na kraj, kjer so nekaj časa Kuhar-sp 1 stanovali. Prav od tu izvirajo Prežihovi tu JJtibi; ko je gledal, kako so gorele Kotlje, p bekje je nekega majskega jutra v globači natrgal solzice za svojo mamo, tu ... jb tod poteka mimo Ivarčkega jezera, se Hi0 P ustavi pri Lužniku, kjer je gospodaril Jav?0?ni Munk — Prežihov stric iz romana jUp •Vba. Tu je tudi umrl Svetneči Gašper — 6bk Istoimenske drame. Lik tega moža je rutno orisal inž. Šipek Mitja. Sov Se P°novno rahlo vzpenja do doma nje-Od | biatere, na Kravperh. Do Prežihovine pa n’ Tu ie Voranc preživel svoja bja leta po vojni, do svoje prehitre smrti. Srečanja s pisateljem L. Suhodolčanom so vedno prisrčna ter sproščena. Mogoče zato, ker je izrazit mladinski pisatelj in je večina njegovih del mladim dobro znana ali pa morda zato, ker je naš rojak in je prav zategadelj še toliko bolj dobrodošel in drag gost med nami. In ne nazadnje, prav tako kot Prežih, tudi on v svojih delih opisuje veličino koroške zemlje in njene besede. Prejšnji mesec nas je obiskal v Železarni Ravne tov. Suhodolčan in se z nami zadržal v skoraj dve uri dolgem razgovoru. Obisk je organizirala OO ZSMS jeklolivarna. Leopolda Suhodolčana najbrž ni treba posebej predstavljati; z njim in njegovimi deli ste se srečali že v osnovni šoli. Le kdo ne pozna mladinskih povesti Skriti dnevnik, pa Dečka na črnem konju, mlajši bralci pa ga poznajo po napetih zgodbah detektivov Na-očnika in Očalnika; za odrasle je izdal zbirko novel Človek na zidu pa Svetlice in druga dela. Poznamo ga tudi iz radijskih oddaj, v katerih se predstavlja s številnimi mladinskimi igrami. Tako smo se lahko na najneposrednejši način seznanili z njim, njegovim delom in ustvarjanjem. Piše predvsem dela s sodobno tematiko. Takole je povedal o sebi in svojih mladostnih spominih pa o prvič začetkih pisanja: »Pisati sem začel nekje pri osemnajstih in svoje prve prispevke objavljal v gimnazijskem glasilu Mlada pota, ki smo ga izdajali in urejevali dijaki sami. Sodeloval sem tudi na številnih povojnih delovnih akcijah in prav tam sem našel veliko inspiracij, idej za nadaljnje delo. V mojih delih je tudi veliko dogodkov in prigod iz ravenske železarne ter okolice.« Poudaril je tudi, da je potrebno oziroma je prvi pogoj, da sploh lahko postaneš pisatelj, ogromno branja, imeti pa moraš smisel in seveda talent za pisanje. Poleg tega je za uve- „us s° njegovi starši resnično postali svoji tuli arji, in Kotlje, kjer v krogu svojih Ho-- JCev — = -- — i -------------- m. __ — spi v večnem snu. To pa je le skop VSa, f>°ti, po kateri bi moral vsaj enkrat iti lejjp Korošec. Zal bodo tisti, ki se niso ude-vSe * otvoritve, prikrajšani za mnogo — predse c” Pa so zamudili enkratno priložnost, da bolje spoznajo s Prežihovim likom. s^tb skupnosti Ravne gre zahvala za tif0(.n° pripravljen program, ki so ga vodili tat t ®u®n*k> Kok Gorenšek, prof. Silva Brez-tatj inž. Mitja Šipek. Na vsaki postaji Vo->ioS).eVe Poti so z besedami orisali pomemb-Po^gibosameznih točk. Seveda pa ne smemo os^abh, ki so s svojim kulturnim pro-bo . °bi naredili pot še zanimivejšo, pa naj §03^° folklorna skupina »Prežihov Voranc«, ter a ba pihala, oba pevska zbora »Fužinar« '“•'ežihov Voranc«. ljavljanje v knjižnem prostoru potrebno vložiti veliko trdne volje, kajti kritika je pogostokrat neusmiljena, obsodi te na propad. Najraje piše za mlade, kajti prav ti so naj-hvaležnejši bralci; pri njih tudi najlaže čutiš, kaj jim je všeč in kaj ne. Mlad človek odkrito reagira na vsak pojav negativnosti, medtem ko odrasli često ne. Na vprašanje, kaj načrtuje za prihodnje oziroma ali bo kmalu izšlo kako njegovo delo, je povedal, da je za odrasle pred kratkim izšla zbirka novel »Med reko in zemljo«. Za mlade pa je v tisku tretja knjiga mojstrov Naočnika in Očalnika z naslovom »Stopinje po zraku«. Napisal jo je lani, vendar od časa, ko pisatelj nekaj napiše, pa do izida, mine leto, dve ali pa še več. Za konec pa še sporočilo mladim. Ni potrebno posebej poudarjati, kakšne so njegove želje in kakšni naj bi bili mi mladi. Dovolj bo, če ta sestavek zaključim z mislijo in željo, ki jo je pisatelj nekje že zapisal: »...Bodite razigrani in srečni, neugnani v svoji mladosti, bodite pogumni kapitani gusarske ladje, toda storiti vse, da boste tudi dobri kapitani na poti v našo bodočnost...« Silvo Jaš SEDMO MAJSKO SREČANJE MLADIH 28. maja smo se sedmič zapovrstjo srečali mladi delavci, zaposleni v SOZD Slovenske železarne. Letos so bili organizatorji TOVIL, skupne službe ter Metalurški inštitut iz Ljubljane. Med mladinci železarne očitno ni bilo zadostnega zanimanja ali pa obveščenosti, saj se je srečanja udeležilo manj kot štirideset mladih. V Ljubljani so nas prisrčno sprejeli z nageljni. Dobili smo tudi spominske nalepke. Mladi v pogovoru z Leopoldom Suhodolčanom Srečanje je začel predsednik KS ZSMS Slovenskih železarn tov. Mlinarič, ki je zbranim orisal življenjsko pot tov. Tita, saj je naše srečanje sovpadalo z jubileji našega Tita. Zatem smo se odpeljali v Tehnični muzej Slovenije v Bistro pri Vrhniki, od tod pa proti »Močilniku«, kjer je bilo organizirano rekreacijsko popoldne. Tekmovali smo v vlečenju vrvi ter hoji na hoduljah. Ni treba poudarjati, da je bilo smeha do solz. To pa je bil le del tekmovanja. Sledil je kviz znanja. Prijavilo se je osem ekip. Vsako so sestavljali mladinka in dva mladinca. Nas so zastopali Vida Kovač, Boris Kastivnik ter Jure Kladnik. Za vsak pravilen odgovor so dobili 3 točke, za delno pravilnega 1 in za napačen 2 točki minusa. V kvizu smo bili daleč najboljši, saj smo naše nasprotnike izločali kar po vrsti. V finalu smo se srečali z Žično iz Celja in jo po zaslugi Borisa Kastivnika premagali 17 :0. Srečanje smo zaključili v domu DPO v Brdu, kjer so nam pripravili ples. Ze po prvih akordih je dvorana zaživela. Pozno zvečer smo se poslovili od gostiteljev in se odpeljali proti Koroški. Vedenje udeležencev na srečanju je bilo vzorno, saj ni bilo nobenih prepirov in verjetno je bilo letos prvič, da je srečanje potekalo nemoteno. Takšna in podobna srečanja so postala že del nas in tudi potrebna so. Z njimi povečujemo krog prijateljev in znancev, s čimer krepimo bratstvo in enotnost vseh naših narodov in narodnosti. Drago Vrstovšek Jn našel si bom drugo — Adelino" Tako so peli, ko sem prišla na obisk. Kdo, vprašate? V majhni sobici se jih je gnetlo kar precej, peli pa so Milan, Marta ter Toni. Ti trije namreč sestavljajo vse popularnejšo glasbeno skupino, ki se imenuje KOKA. Zanimalo me je, kaj to nenavadno ime pomeni. Pa so mi povedali: Koroško, Ravne. Roman Pori, Rogoz, linorez Wk Roman Pori, Tihožitje, linorez Včasih je bilo precej slišati o duetu Kora. V njem sta igrala kitari in pela Toni in Milan. Le-ta igra tudi orglice. Pred časom sta upoštevala prijateljske nasvete in v skupino sprejela vokalno solistko Marto. Pravita, da zdaj pesmi lepše zvenijo. Ideje za glasbo in vsebino pesmi se navadno porajajo v Milanovi glavi. Seveda pa jih potlej skupaj preštudirajo in izvedejo. Vsi trije so še dijaki, vendar pa hodijo v šole na Ravnah, v Mariboru in v Ljubljani. Tako čez teden ne morejo vaditi. Zberejo se ob sobotah in nedeljah ter vadijo pri Milanu v sobi z nekaj m2. Kljub vsem stiskam, ki jih pestijo, pa ustvarjajo prijetno glasbo. Stila igranja mi niso hoteli, ali bolje, mogli zaupati, ker ga še iščejo. Iščejo svoj pravi glasbeni izraz. Lastnih pesmi imajo skoraj 20, igrajo pa tudi skladbe drugih skupin. Ansambel je bil ustanovljen pred dvema letoma. Oba fanta sta že prej igrala na kitari kar tako, za zabavo. Prvič sta skupaj nastopila na »slovenski rock selekciji« in ker sta se dobro odrezala, sta prišla v finale! Dobila sta možnost snemanja, ki pa je še nista izkoristila. Igrala sta tudi na goriškem pop festivalu, v študentskem naselju v Ljubljani, posnela sta nekaj skladb za Radio Maribor. Tudi kot trio kar precej nastopajo. V maju so igrali v Poreču na »karavani mladih« in na Ravnah v Domu železarjev. Sicer so pa kar priljubljeni. Pred kratkim so bili namreč na prvem mestu lestvice melodij »Desetkrat naj« s skladbo Adelina. To oddajo je mogoče slišati na Radiu Maribor. Želijo si posneti nekaj skladb za Radio Ljubljana, saj bi jih tako slišali tudi po drugih mestih Slovenije. »Ce snemaš za radio, potem tudi do plošče ni daleč!« pravijo. Naj na koncu še poimensko predstavim člane ansambla KORA. To so: Milan Kamnik, Toni Apohal in Marta Cifer. (Mimogrede: glasba jim je le hobi, in ker niso obremenjeni s profesionalizmom, je tudi taka dobra, kot je.) Pa mnogo uspeha! Marjana Volmajer Pobrateni Konec junija bo v Bosanski Dubici tretje srečanje mladih iz desetih pobratenih občin: Ravne, Varvarin, Suva Reka, Podravska Slatina, Bosanska Dubica, Casin, Svetozarevo, Cačak, Garešnica, Bela Palanka. Mladi so se srečali že v Garešnici in Varvarinu, letos v Bosanski Dubici, prihodnje leto pa verjetno na Ravnah. Ravne so edini slovenski predstavnik na teh srečanjih, zato bo med petdesetimi udeleženci iz naše OK ZSM Ravne tudi folklorna skupina, ki naj bi predstavila delček kulturnega življenja Raven in cele Slovenije. Ob tej priložnosti bo COP pri OK ZSM Ravne izdal bilten, katerega tema bo bratstvo in enotnost, napisan pa bo v slovenskem in srbohrvatskem jeziku. Mladinci z Raven ga bodo na srečanju razdelili drugim udeležencem. Več o srečanju bomo poročali po njem. Utopija Dotik mavrice pohotncžev pogled stiska s časom. Lobanja prijatelja. Trohnenje desk čričkov spev. Zopet krokarjev let lobanje odmev. Kos mesa ob ognju Roka s prerezano žilo Utopija Pijančcv pogled za cipo. Roka uradnika pod cipino krilo. Vlado Obreza Nočem Tako globoko te skrivam v sebi — da bi ohranila najino poletje v decembru najine skrivnosti v očeh. Nočem, da te odnese dež rišem tvojo podobo na steklo, da mi čas ne bi odnesel tvojih juter, tvojih sanj v šopu las. Nočem, da te moja mladost pozabi. O GLASBI Glasba se začne tam, kjer se neha g°v°r' T. A. Hoffmann * V vsakem pravilnem gibanju je glaS^9' Glasba je idejno gibanje. B. Kneževic * Glasba je lirska pajčevina med srcefl1 mozgom. Krleža * Življenje ne more nikjer delovati ta^ okrutno kot tam, kjer je soočeno s plein nito glasbo. Ch. Morgenstern * Glasba je odkritje, večje od modrosti1 filozofije. Beethoven Uredniški odbor sestavljajo Jože Pa jjr Marjana Volmajer, Rudi Mlinar, Franjo ,9 klavc, Silvo Jaš, Drago Vrstovšek ter Gregor, ki je odgovorna tudi za vsebino a1 dega fužinarja. . Kljub razvitosti veliko siromaštvo Obiskali smo dipl. ing. agr. Jo-~e*a Pratnekarja, predsednika KK f>ZDL Prevalje, ki je povedal o edanjih nalogah te organizacije ““slednje: »Tudi naša krajevna skupnost s vojirni 8000 pi-ebivalci s sedanjo rganiziranostjo ne more tako de-°vati, kot bi morala. Zato že več razmišljamo, da jo bomo re- organizirali ter v nekaterih zasel- kih ustanovili nove krajevne upnosti. Prvi korak na tem Področju je bila ločitev komunal-e dejavnosti od KS, ki je postala oaiostojna delovna enota.« »Katera aktualna vprašanja se-r.aj, rešuje KK SZDL na Prevarah?« »Trenutno razpravljamo o delo-aniu mladine in njenem povezo-vanju s KK SZDL. Velik problem k * . P°manjkanje prostorov, v aterih bi se lahko sestajali mla-*• Stvar smo zasilno uredili, ko našli mladim sobo. Služila bo, dokler ne bo gotov druž-dom, v katerem bodo tudi P1 dobili svoj prostor. Precej v ^Pravljamo o preskrbi na Pre-tif in v bližnjih zaselkih. Zad-'-16 čase so namreč naše trgovine abo založene. Ni zelenjave ne alitetnega sadja. Tudi skoraj ne lj'Po zbor krajanov, na katerem sk K-e ne razpravljali o pre-ha posek>no še o kvaliteti kru-x,.- T>a bi tej stvari končno le pri- »Kako daleč ste z evidentirali mo ve 1978?« V0|j'‘ novih možnih kandidatov za 10 ^redsedstvo KK SZDL je ime-tQrn s koordinacijskim odbo- tfiv vZa PriPrav0 m izvedbo voli-rjjj 26 vrsto sestankov, na kate-aktiSm° se dogovorili za čim večjo V0li.vd°st pri predpripravah na kh delegacij in delegatov. i smo dosedanjo struktu- predlog o velikosti in strukturi posameznih delegacij ter izdelali kandidatno listo. Prepričan sem, da bomo volitve dobro izvedli, saj imamo na razpolago več časa kot kadarkoli doslej, v tej mandatni dobi pa smo si nabrali tudi dovolj izkušenj.« »Zadnje čase se na Prevaljah precej govori o nepravilni izselitvi stanovalcev iz razpadajoče barake pri železniški postaji. Kako je tu prisotna KK SZDL, saj smo slišali, da hoče krajeyna skupnost nekatere krajane preseliti v neprimerne stanovanjske prostore?« »Res je o tem precej govoric. Zato je predsedstvo KK SZDL že obravnavalo ta problem. Še posebej je dalo na dnevni red problem barakarstva na Prevaljah. Kot predsedniku KK SZDL v do- kaj razviti KS mi ni vseeno, da imam danes še tolikšno siromaštvo. Predsedstvo je tudi dalo stališče, da morajo stanovanjsko problematiko ljudi, ki stanujejo v nemogočili stanovanjskih in življenjskih pogojih, v čim krajšem času rešiti pri tistih delovnih organizacijah, kjer so ti ljudje zaposleni. Vse delavske svete teh organizacij smo z odprtim pismom seznanili, da morajo in tudi so dolžni poskrbeti za svoje delavce. So pa v teh barakah tudi ljudje, ki niso zaposleni, saj so zvečine sami upokojenci. Prav o njih se zdaj pogovarjamo s KS, da bi ona rešila vprašanje. Prepričan sem, da se bo našla rešitev, samo volje je treba in človeškega sočutja. Naj še povem, da je v naši KS izredno pereča stanovanjska problematika. Tako danes na Prevaljah v nekaterih stanovanjih živi ena sama oseba, čeprav je stanovanje trisobno. Je pa tudi precej primerov, da so majhne družine v precej velikih stanovanjih. O tem pa bomo morali spregovoriti že v kratkem.« F. Rotar Organiziranost ZSMS živega, smo že pred časom ,jJanovili svet potrošnikov, ki bo 0, 110 le vplival na preskrbo in bašanje trgovcev do kupcev. J-becej govora je bilo na zborih v p o komunalni ureditvi Pre-Krajani namreč očitajo kra-- bi skupnosti, da pri urejanju Dl’ Po?V£č gleda na center, rada pa t,0?.aolja na ureditev v zaselkih in res Zak°tnih ulicah. To je delno ’ saj so krajani enakovredni, iev tudi, da vse druge kra- lj^00 skupnosti v občini uporab-J° sredstva iz krajevnega samoprispevka za komunalno ure-sv°iih krajev, medtem ko grJrrevaljah zbiramo sredstva za ki 5nj° našega družbenega doma, senaai bi ga pričeli graditi že je- J^edaii (taT e£acij, predvsem pa smo se enili, kakšne sploh naj bi bile stava delegacije po velikosti in se-bjj: *• Analiza je pokazala, da so f)oVen°koteri delegati dokaj slabo t^j.^pi z bazo. Precej smo na-l, že pri evidentiranju novih kandidatov, saj smo pri-sdlo p okoli 300 popisnic. Pisali Ofg.pdi vsem družbenopolitičnim bizacijam in društvom, naj tabj e Okoristijo za evidenti-Oktobra bomo pripravili Občinska konferenca ZSMS Ravne je že konec marca izdelala obsežno poročilo o svoji organiziranosti in delovanju. O tem gradivu so tekle razprave po DPO in TOZD v občini, konec junija pa je naposled občinska konferenca SZDL na podlagi pripomb in predlogov sprejela ustrezne zaključke in sklepe. Zaradi načina izhajanja našega glasila objavljamo povzetek gradiva v tej številki, sklepe pa bomo priobčili v eni naslednjih. Urednik KAKO SO MLADI ORGANIZIRANI Kjer je za organizirano družbenopolitično delo zainteresiranih več kot 10 mladih, starih do 27 let, se ustanovi osnovna organizacija ZSMS. Ker je vstop prostovoljen, je s tem dana možnost za enotno delovanje. Osnovne organizacije se združujejo glede na področja delovanja v področne konference. V okviru občinske konference ZSMS Ravne delujejo: — konferenca mladih delavcev, ki združuje 29 osnovnih organizacij in šteje 1200 mladih, —• konferenca mladih v izobraževanju, ki združuje 12 osnovnih organizacij in šteje 1245 mladih, —■ konferenca mladih v krajevnih skupnostih, ki združuje 14 osnovnih organizacij in šteje 1100 mladih. Tu so vključeni tudi mladi v kmetijstvu. V okviru OK ZSMS delujejo naslednje komisije: komisija za SLO in družbeno samozaščito, komisija za idejnopolitično delo, komisija za kadre, komisija za informiranje (COP), komisija za mladinske delovne akcije, komisija za organiziranost in razvoj ter statutarna vprašanja, komisija za kulturo ter komisija za mlade zadružnike. Ob njih deluje poleg predsedstva kot politično-izvršilnega or- in delo OK Ravne gana konference še sekretariat predsedstva OK ZSMS kot izvršilno politični organ. SODELOVANJE Z DPO — DOBRO IN SLABO Pri povezovanju z družbenopolitičnimi organizacijami dosegajo mladi na občinski ravni dobre rezultate, na nivoju osnovnih organizacij pa ne. Tako npr. marsikje ni povezave s krajevnimi konferencami SZDL. Premalo je tudi aktivnih članov ZSM v organih KS. Šibke točke mladih so predvsem fluktuacija kadrov ter preobremenjenost delavoljnih s funkcijami. Kronična neskladnost je tudi, da v ZSMS traja mandatna doba dve leti, v vseh drugih DPO in SIS pa štiri leta. MLADI DELAVCI Še zmeraj je v občini nekaj TOZD, ki nimajo osnovnih organizacij. To so: Stavbenik Prevalje, Gozdno gospodarstvo Ravne in Crna, Viator Prevalje TOZD potniški promet in gostinstvo, Peca Mežica, v vseh TOZD Rudnika Mežica ter Povrtnini. Prva naloga je torej ustanovitev osnovnih organizacij. Sicer pa je pri učencih v gospodarstvu najbolj pereča štipendijska politika, večina mladih pa se slejkoprej sreča s stanovanjskimi vprašanji. Aktivnost v posameznih osnovnih organizacijah je zelo različna. Marsikje upada zaradi kadrovskih težav (predvidena je vrsta izobraževalnih akcij). Osnovne organizacije ZK in sindikata v mnogih TOZD se obnašajo pasivno do mladinske organizacije. Zato se je predsedstvo KMD odločilo za obiske po osnovnih organizacijah ter za posvete z njihovimi predsedniki. Verjetno pa bo treba po TOZD vendarle opustiti nezaupanje do mladih. Človek pač ni večen, stara se in za njim prihajajo mladi. Prej ko jih bomo začeli usposabljati za odgovorne naloge, bolj jim bodo kos. Največ prebivalcev na hektar v občini MLADI V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH Potreba po ustanovitvi novih osnovnih organizacij se kaže v Lokovici, Šentanelu, Dobrijah in Strojni, na Ravnah pa na Javorniku in Sancah. Tudi tu pesti mlade pomanjkanje kadrov za vodstva. Aktivne mladince hitro vključijo druge DPO in društva, tako da ne morejo dobro opravljati več funkcij hkrati. Ker danes mladi niso ustrezno zastopani v organih KS in DPO, bo to treba pri volitvah naslednje leto upoštevati. Sicer pa se prepogosto srečujeta neodločnost, slaba informiranost ter premajhna idejna usposobljenost s premajhno skrbjo DPO za to, da bi jim pomagale. MLADI V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU Delo temelji na šolskih in krož-kovnih dejavnostih, pogojeno pa je večkrat s pomanjkanjem primernih prostorov (izmenski pouk) ter z razumevanjem šolskih vodstev in mentorjev. Vodilo je: vsak mladinec vsaj v enem krožku s poudarkom na krožkih OZN in marksističnih krožkih, v katere se še ne vključuje dovolj mladih. Niso zadovoljni z vključevanjem koroških študentov iz Ljubljane in Maribora v delo OK ZSMS. Razpravljali pa so mladi o poklicnem usmerjanju, štipendiranju, gradnji dijaških domov, samoupravljanju na šolah, o učnih programih, o delu s pionirji, preobrazbi srednjega šolstva itn. PREDNOST IDEJNOPOLITIČNEMU USPOSABLJANJU Najpomembnejše delo ZSM je idejno usposabljanje mladih. Tu so organizirali vrsto izobraževalnih oblik in se vključevali tudi v ustrezne oblike izobraževanja republiške konference ZSMS. Precej mladih se je udeležilo politične šole pri Zvezi sindikatov ter vrste posvetov in seminarjev, ki jih je OK ZSMS organizirala v osnovnih organizacijah. Ker se struktura v osnovnih organizacijah zelo hitro spreminja, ni izobraževanja nikoli dovolj. Najučinkovitejše pa je individualno usposabljanje mladih samo-upravljalcev ter soočanje z razmerami, v katerih delajo. DEJAVNOST NA POSAMEZNIH PODROČJIH Kulturno mladi oživijo najbolj ob praznovanjih pomembnih obletnic. Tradicionalne so (ali naj bi postale) revija »Naša beseda«, revija mladinskih pevskih zborov, sodelovanje z mladimi iz pobratenih občin, javna radijska oddaja »Spoznavajmo svet in domovino«. Pogoji dela so zelo neenaki, pogosten problem so režiserji, mentorji in ustrezni prostori. V vsaki krajevni skupnosti naj bi dobili vsaj en prostor za mladinski klub. Na dokaj zanemarjenem področju obveščanja in propagande je zastavil delo COP, ki je izdal tudi eno številko Biltena, vendar s stanjem mladi še niso zadovoljni. Predvsem ne s pretokom informacij iz osnovnih organizacij do OK ZSMS. Mladi se sicer poslužujejo raznih oblik obveščanja, vendar jih te ne informirajo celovito. SLO, družbena samozaščita in gojitev revolucionarnih tradicij so v ospredju prizadevanj OK ZSMS. Delo vodi komisija za SLO in DS. Pomembne rezultate so mladi dosegli pri sodelovanju z ZZB NOV, ZRVS in JLA, mladi pa se tudi množično vključujejo v obrambne priprave. Izvedli so vrsto pohodov, Vsak živi jezik, torej tudi slovenski se po oblikah deli v zvrsti in podzvrsti. Ker je naše osnovno sporazumevanje in dogovarjanje jezik besedne umetnosti ni bistven, obrobnega pomena pa so tudi narečja, slengi in tako naprej, se ta zapis omejuje na pisano slovenščino, s katero se vsak dan srečujemo v železarni in kraju, zato tudi le na knjižni oziroma zborni jezik, znotraj tega pa na strokovnega in publicističnega. Zbornega (knjižnega) jezika se normalno nikoli ne naučimo kot maternega, ampak ga pridobimo z zavestnim prisvajanjem delno že v vrtcih pa v šolah raznih stopenj. Značilnosti zbornega jezika so precej natančno raziskane in predpisane v slovnici, slovarju, stilistiki, pravopisu in pravorečju. Jože Toporišič, prvi slovničar naše dobe, v svoji Slovenski slovnici (Maribor, ZO 1976) pravi: »Nosilec zbornega jezika je jezikovno šolani človek (vsaj do stopnje srednje šole)...« ter našteva se urili v vojaških veščinah ter gojili tradicije NOB. V prihodnje bodo posvetili večjo pozornost usmerjanju mladih v vojaške šole ter delu tabornikov, planincev, alpinistov, radioamaterjev, strelcev itn. Pri povezovanju z družbenimi organizacijami in društvi bo treba premagati ožino in zaprtost ter se dogovoriti za skupne akcije mladih. Na področju socialnega dela je bilo narejeno premalo konkretnega. Treba bo še in še razpravljati o štipendijski politiki, stanovanjski problematiki ter analizirati kvarne vplive na mladega človeka. Napredek je bil dosežen pri mladinskih delovnih akcijah. Mnoge osnovne organizacije so čistile okolje, zbirale odpadne surovine, sodelovale pri popravilih cest, gradnji igrišč itn. Dobre rezultate so mladi dosegli tudi pri republiških in zveznih delovnih akcijah. Tudi v prihodnje bo treba nadaljevati tako ter težiti za večjim številom lokalnih in občinskih delovnih akcij, za kar pa bo treba zagotoviti materialna in finančna sredstva. za primer pisce strokovnih in znanstvenih besedil, literate, novinarje, dopisnike, prevajalce ter vse, ki v delovnih organizacijah, ustanovah in DPO o čemerkoli uradno pisno obveščajo. Načelno ima Toporišič seveda prav, dejansko stanje pa je drugačno. Mnogi od tistih, ki pišejo, formalno sicer ustrezajo predpostavki o jezikovni šolanosti »do stopnje srednje šole«, dejansko pa brez svoje krivde temeljite jezikovne izobrazbe nikoli niso bili deležni. Razlogov je več. V osnovni šoli je malokateri otrok toliko osveščen, da bi naučeno res osvojil ter razvijal naprej, v strokovnih šolah ter pri študiju ob delu je slovenščina malo pomemben predmet, na gimnazijah ima pogosto literatura prednost pred jezikom. Pa še zakoni pomnjenja oziroma pozabljanja delujejo neusmiljeno. Zato seveda v ta zapis ne spadajo pravila o glasovnih spre-mebmah (govorimo: glazba, svad-ba — pišemo: glasba, svatba) ne o dvojini (ne: dva piva, zasedanja, obvestila — ampak: dve pivi, zasedanji, obvestili) ne o zanikanem rodilniku ne o pravopisu. Kakor do matematike ne vodi kraljevska pot, tako tudi do pravilne slovenščine ne. Treba je pač vzeti ustrezne knjige v roke in dohiteti zamujeno ali obnoviti pozabljeno. V železarni se srečujemo zvečine s strokovnim jezikom, vendar poprečno ne toliko z metalurškim in strojniškim naše temeljne proizvodnje, kot s pravniškim (samoupravni akti), političnim (DPO) ter ekonomskim (gospodarjenje). Ker se zdi, da je naša vsakdanja delegatska in samoupravljavska zadrega predvsem v tem, da je tega, poprečni izobrazbeni ravni zaposlenih težje razumljivega jezika preveč, publicističnega pa premalo, si oglejmo Toporišičeve oznake enega in drugega. Strokovnjak opisuje predme svojih raziskav natačno in P?P°” noma enopomensko, hkrati P mora tudi na kratko podati bistv° predmetov, pojavov in procesov. Prav zato uporablja od-mišljanj® (abstrakcije), njegov jezik je z®1 trezen in brezčustven, staven vzorci so tipizirani, neosebni. L®' ik si ob branju takšnega JeZJji težko predstavlja kaj »oprijemu1' vega«, »predmetnega«. Publicistični jezik je zelo novrsten, ker sega na razna P® dročja. Zanj je značilna posrefl' niška vloga. Tudi visoko strokov' ne (politične, tehnične, znanstv®^ ne, kulturne) zadeve skuša Pre' prosto posredovati svojemu na' slovniku — zvečine časopisnem bralcu, mnogo premalo pa še de' legatom. Pri nas novinarji, a tudi sestaV' ljalci delegatskih gradiv ne up°' števajo dovolj izobrazbene st°P' nje svojega občinstva. Zato piseJ^ na primer o političnih, gospoda skih ali pravnih zadevah mn°» preveč strokovno, ker bodisi n znajo ali pa mislijo, da ne mor®j ali ne smejo strokovnega besedi predelati tako, da bi ga razum, tudi nestrokovnjak ali da bi m za nestrokovnjaka privlačno. Torej: ne znamo ali si ne uPa mo ali pa se nam ne zdi vaZlla In to zadnje bo najbrž res. Ima P ta nebrižnost celo vrsto vzroko j ki se pojavljajo v različnih kom binacijah. Je to vpliv vojaško » levizijske srbohrvaščine. Je e prepričanje, da so tujke in mod besede imenitne. Je to miselno ' da so časniki razen vsebinsko 1 di jezikovno kažipoti. Je to nap sled meglena slutnja o pravopisu, ki bo sledil živi jeZ kovni rabi in po katerem bo »ta vse prav«. . > Poleg že povedanega je najP* treba razočarati tiste, ki pričaj, jejo od novega pravopisa Drevr j odpustkov. Lahko se namreč v e ■ državi zmenijo za vožnjo P°. .J v drugi za vožnjo po desni, n' jp pa ne morejo hkrati voziti lev° desno v obe smeri. Zato bo n°,0 pravopis gotovo bolj strpeh določenih besednih kategorij, • puščal bo kje več žive rabe, m niti verjetno, da bi dovolje^ »štekerje« in »šraufe« ali rnZ »sprovajanja« niti ne bo brez P‘. vil v uvodu. V sedanjem jih Je 91 strani. ne Nasploh pa velja za jezik°v^ nemarnosti vseh vrst isto k0/ ^ črne nohte ali cmokanje pri le0j kaznive niso, vendar daleč norm lepega vedenja. Marjan Kolm MODROSTI Troje nesreče so: v mladosti gubiti očeta, v srednji dobi »2®, biti ženo, v starosti biti brez s> * /Žik® Državo voditi je lahko, ch"MZ težko. * ^ Ge nimaš denarja, ne pojdi m ^ ljudi! Če imaš težave, ne hoa sorodnikom! * to-Nejasen govor je slepo ogiea * 'ti ti" Kar zašepečeš v uho, se sti" soč milj daleč. * a.^ Grde ženske in neumna a ta imajo neprecenljivo vredno Savinja Kakšno slovenščino pišemo s KNJIŽNE POLICE Domača dela Anton Ocvirk, Evropski roman. Lj. DZS 1977. 508 str. 320 din. Knjiga prvega slovenskega uni-^■tetnega profesorja primerjal-6 književnosti obsega šest esejev; ,rfi naj bralec v njej ne išče kom-P fiksnega prikaza z naslovom podane teme. Avtor sploh obrav-ava samo Goetheja kot prozaika, p Uberta, Dostojevskega, Gida in štro,usta- Seveda pa vsaka od teh udij globoko zareže ob avtorju in em tudi v njegov prostorski in jf1 vni čas. Tako vendarle prika-j Zadnjih dvesto let evropskega . novnega in umetniškega snova-Ja. Ocvirk, v mladih letih sam li-_ rat, piše v privlačnem, sugestiv-^m slogu. , Ivo Svetina, Joni. Pesniška zbir-Ka' Maribor, ZO, 1976. 66 str. 80 din. Kajprej: tG ni znani pisec »Uka-sie*> temveč soimenjak-pesnik, in Cer zmeraj na kak način angaži-n> vselej ves pri stvari, s katero ukvarja. Tokrat se ukvarja z otiko. Na tem področju smo se °venci od nekdaj obnašali malo-yesČansko, če že ne kar klerikalno. bn?r°Zi se Je s tabuji spolnosti naj-y y spoprijel Pavle Zidar, v poe-J.1 Ivo Svetina. »Joni« (stara in-pn ? beseda za vulvo) je zbirka ki a - e Proze o moškem in ženski, doživljata telesno zgodbo ter v gl®1 Vsak hip odkrivata kaj nove-• Jezik je zelo bogat z metafo-"h. Precej drzna poezija. pl°ie Snoj, Piknik Pikapolonic. fi®suiška zbirka. Maribor, ZO 1976. sIr. 80 din. p Vsebina: erotika našega časa. Pk? ernatika: pri spolnosti smo jjU.enieni v številne spone in ta-gp,Je> vendar so te vrste medčlove-cj °dnosi redno dosti več kot so-jj. *i- Zato bi po eni strani morali Pa našo moralko, po drugi ]; zavedati, da ob vstopu v svet °cW Zni vst°Pamo v svet rasti in j^ rsnja, rojstva in smrti. Zgrad-P^^birke je čista, jezikovno ra- ^*dar, Crn trn. Roman. Per> Lipa 1977. 374 str. 168 din. Portal Šestintrideseti roman v šestnajstih letih, to je prvi podatek o pisatelju, ki trdo dela za vsakdanji kruh s peresom. Od prvega do sedanjega je angažiran, nobene snovi ne zna obravnavati z uravnoteženo neprizadetostjo. Zmeraj je vroč, strasten, zagnan. »Črn trn« je roman o Slovenki na tujem, pa tudi o zmotah odtujeništva. Hlastno, tu in tam površno je napisan kak Zidarjev tekst, dolgočasen ni nobeden. Ervin Fritz, Mirakel o sveti Neži. Ljubljana, DZS 1977, 82 str. 100 din. Mirakel je sicer srednjeveška verska gledališka igra v zvezi s čudeži, a ker jo je napisal posmehljiv sodobnik, je ta knjiga seveda vse kaj drugega. Postavljena v stari Rim, kjer mučijo kristjane in je oblast seveda poganska, daje piscu obilo možnosti za »hudobne« in zabavne norčije, polne radoživih, veselih domislekov. Prevodi Publij Ovidij Naso, Metamorfoze. Komentiran izbor. Lj. MK, 1977, 164 str. 55 din. Malo je še Slovencev, ki morejo brati O vida v originalu — v latinščini. Ker pa ne gre le za enega najboljših pesnikov starega Rima, ampak je njegovo delo tudi močno vplivalo na kulturo srednjega veka, je prav, da ga dobimo vsaj v skrajšani obliki. »Metamorfoze« (preobrazbe) v originalu obsegajo 230 zgodb. Vsaka se konča s preobrazbo ene oblike v drugo, prikazujejo pa razvoj sveta od stvarjenja do Julija Cezarja. Charles Baudelaire, Rože zla. Izbrano delo. Lj. MK 1977. 152 str. 55 din. Francoski pesnik Baudelaire, ki je izhajal iz klasične in romantične poetike, je daleč presegel svoj čas. Iz njegovega življenja, literarnih nazorov, poezije v verzih in prozi so kasnejši rodovi zajemali po potrebah in okusih. Mogoče tudi zato spada Baudelaire med tiste osebnosti, ki so obdane z legendami. Ta izbor naj bi bil doslej najboljši pri nas. Gerhard Prause, Geniji na samem. Zasebno življenje znamenitih ljudi. DZS 1977. 312 str. 220 din. Verjetno ga ni med nami, ki ga ne bi zanimala bodisi politika, znanost ali umetnost, s tem pa tudi politiki, znanstveniki in umetniki. Kakšna poslastica torej izvedeti, kakšni so bili zasebno kot ljudje iz mesa in krvi npr. Freud, Picasso, Einstein, Newton, Darwin, Edison, Tolstoj, Bismarck, Faulkner, Mozart, Rembrandt, Balzac, Gandhi, Shaw itn. Kot nalašč branje »za vroče in deževne dni«. Wilkie Collins, Diamant. Roman. Murska Sobota, Pomurska založba 1976. 427 str. 170 din. Če že dan za dnem srečujemo detektivske romane kot nadaljevanke v časnikih ter kot zmeraj dražje rumene zvežčiče v kioskih, je morda prav, da srečamo kdaj »Pečovje« tudi pionirsko delo s tega področja. Wilkie Colins, Dickensov sodobnik, je eden od začetnikov te zvrsti, le da so v tistih časih lovili lopove na 427 straneh, danes pa to opravijo krajše. (Po Knjigi 77 in Knjižnem trgu v Delu) S planinci in ,Vresom4 po Koroški Na sončno nedeljo 29. maja smo se planinci s Prevalj in Raven skupaj z vresovimi pevci odpravili na izlet po Koroški. Pot nas je vodila preko Velikovca, ob Glini do gradu Visoko Ostrovo na Gosposvetsko polje—do vojvodskega prestola in Gospe svete. Nadaljevali smo prek Celovca do Šentjakoba v Rožu in na Bleščečo planino, postojanko Slovenskega planinskega društva iz Celovca, ki so jo postavili v spomin na padle partizane pod Arihovo pečjo. Pravi planinci so se povzpeli na Gra-čarico pod Kepo. V popoldanskih urah smo krenili proti Baškemu jezeru in nato k skladatelju Pavlu Kernjaku. Prek sto izletnikov je napolnilo dvorišče Kernjakove domačije. Vresovi pevci so odpeli vrsto pesmi v pozdrav skladatelju, Ker-njak pa nam je s svojimi vnuki in sinom odpel zadnji dve novi skladbi ter svojo »Rož, Podjuna, Zila ...« Tukaj smo se ločili; planinci so se prek Vrbskega jezera vračali proti domu, Vres pa je krenil nazaj v Šentjakob, kjer so imeli pevci zvečer ob 20. uri koncert. V polni dvorani, ki sprejme več kot tristo poslušalcev, smo prvič zapeli Rožanom. Z Vresom je odpel nekaj pesmi tudi domači šentjakobski mešani zbor, čigar gostje smo bili. Uspešen koncert in navdušeni poslušalci nam bodo ostali v lepem spominu. Zadovoljni nad organizacijo izleta pa so bili tudi vsi drugi izletniki. Lepo vreme, skrbno pripravljen vodič z vsemi potrebnimi opombami in razlago pomembnosti krajev in ljudi, kjer smo potovali, pa dobro razpoloženje in petje spremljajočih pevcev, vse to je prispevalo k uspelemu izletu, ki je imel poleg planinskega predvsem še kulturno zgodovinski namen: potovali smo po krajih, kjer smo Slovenci že pred stoletji volili svoje kneze in svojo oblast, kjer so nastali prvi pisani viri — Brižinski spomeniki, v domovini Miklove Zale in po vaseh, kjer so nastajale naše lepe koroške pesmi. Potovali smo po poteh, kjer so se naši koroški partizani bojevali — žrtvovali svoja življenja, pa je zgodovina žal drugače odločila kot boj. Nepozabno pa bo ostalo v spominu vsem srečanje s Pavlom Kern jakom in njegovo pesmijo, ki kot živ spomenik priča, da v Ve-trinju ob Dravi in po vseh drugih vaseh tam okoli še biva naša pesem, naš jezik. Vres pa je s svojim koncertom v Šentjakobu ponudil poslušalcem lep večer umetne in ljudske pesmi, ki je v teh ljudeh tako močno zasidrana, da brez nje skorajda ne morejo živeti. Lepo, prisrčno in poučno je bilo na izletu po Koroški. Še bomo tako poromali — pridružite se nam! K. RAZSTAVA LIKOVNIH DEL V okviru letošnjih partijskih in Titovih jubilejev je osnovna šola Prežihovega Voranca priredila v stari jedilnici v železarni razstavo likovnih del in vezenin svojih učencev, Otvoritve so se poleg delavcev udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja v železarni, kulturne skupnosti in osnovne šole. Ob tej priložnosti so se tudi dogovorili za nadaljnje sodelovanje na tem področju. Razstava je bila od 8. do 14. junija in si jo je ogledalo veliko delavcev. To kaže, da delavci v svojem delovnem okolju radi vidijo kaj lepega. F. R. BRANJE: Crni tu N. Jelin — V. Kašajev Vrt ni bil velik, zato pa svetel. Prelepi tulipani vseh mogočih in nemogočih odtenkov so rasli vse do ograje, ljubko se smehljajoč z gredic. Vsi so oboževali ta vrt in občudovali marljivost njegovega lastnika. No, on, vrtnar, pa ni bil zadovoljen. Sanjaril je o tulipanu, črnem kot jesenska noč, kot čad, kot svečana obleka njegove ljubljene žene. Toda vsi tulipani so bili beli s temnimi žilicami kot njegovi lasje ali vijoličasti kot turkmenska preproga, ki jo je njegova žena odšla vsako soboto iskat v trgovine. Bilo je rdečih in rumenih, ni pa bilo črnega. Niti enega samega! Vrtnar je dneve in noči preživljal med gredicami, čez plot ni niti pogledal, ker mu je bil v mislih samo črni tulipan, nič drugega. Tako niti ni opazil, da je ob njegovem vrtu zrasel nov tovarniški dimnik, visok in mrk. Kmalu se je začel kaditi brez prestan-ka, podoben velikanski cigari v zobeh strastnega kadilca. No, danes ni več človeka, ki ne bi ve- del, da kapljica nikotina lahko ubije konja, zato je zaskrbelo tudi tiste s konjskim zdravjem in začeli so se zanimati za vgraditev čistilne naprave. Tako so prišli tudi k vrtnarju. »Pojdi z nami k ravnatelju tovarne,« so mu rekli, »ti si ugleden človek, poslušal te bo ...« Vrtnar pa je odklonil. Nikamor ni mogel; ustvarjal je črni tulipan. In končno je napočil dan, ko je vrtnar, prišedši zjutraj do gredice, zagledal črni tulipan. Čisto črn, brez ene pegice! »To sem naredil jaz!« je zašepetal in se nasmehnil. »Jaz in sonce!« Dvignil je oči, a ni zagledal sonca, ker je natančno nad njegovo glavo lebdel težak oblak dima in saj. Sklonil je glavo ter opazil še en črni tulipan in še enega ... Vsi do zadnjega so bili črni. Crni kot jesenska noč. Kot čad. Kot svečana obleka njegove ljubljene žene ... Od takrat je minilo nekaj let. Stari vrtnar je umrl. Pred smrt- Izrez jo pa je zaprisegel edinega sina, naj nadaljuje delo, ki mu je bil on posvetil ostanek življenja — naj vzgoji beli tulipan! Prev. — k KNJIŽICA IN SKLAD BLAŽA MA VRELA Blaža Mavrela je kot pesnika — bukovnika, torej samouka »odkril« prof. Stanko Kotnik v času svojega službovanja na Prevaljah. Mavrel je že pred vojno v samozaložbi tiskal svoje pesmi, jih ves čas po malem pisal ter ogromno bral. Pesniški vzorniki so mu bili Prešeren, Gregorčič, Aškerc. Pozornosti širše javnosti ni bil nikoli deležen, je pa nekoč precej objavljal v Koroškem fužinarju. Prvi so se ga spomnili gozdarji ter mu 1. 1971 izdali zbirko pesmi »Šopek s koroških bregov«. Lani ga je Koroški kino klub izvolil za svojega častnega člana, letos pa mu je izdal še neobjavljene pesmi, enodejanko Zimski večer ter pripoved o prikaznih v brošurici »Gozd šumi v meni«. Ob tem dogodku je predsednik kluba Ludvik Cigler povedal naslednje: »Dolgoletna Mavrelova želja je bila, da bi objavil v zbirki tisto, kar še ni. Klub mu je željo izpolnil, hkrati pa smo se domenili, da bomo ustanovili sklad Blaža Mavrela, v katerem se bo stekal ves denar za prodane knjige. Potem je Mavrel težko zbolel, tako da se je moral dalj časa zdraviti v slovenjgraški bolnišnici.« Zaradi slabih življenjskih pogojev v bajti na Strojni se ni mogel vrniti domov, ampak živi zdaj v domu oskrbovancev v Slovenskih Konjicah. Ko so ga člani Koroškega kinokluba obiskali, je rekel, da si želi nazaj na Koroško. Pri klubu upajo, da bodo s pomočjo sklada onemoglemu bukovniku preskrbeli na Prevaljah toplo sobo. F. Rotar TOVARNE NOVIC Od kod prihajajo novice Od časopisnih agencij po vsem svetu: Reuter, Anglija, Associated Press, ZDA, Agence France Press, Francija, TASS Sovjetska Zveza, Tanjug, Jugoslavija. Te agencije imajo mrežo svojih novinarjev povsod, kjer se kaj dogaja (nemirna, vojna območja) ali se verjetno bo, v vseh glavnih mestih, v krajih mednarodnih konferenc in tako naprej. Kakšne morajo biti novice Novice morajo biti zanesljive, hitre in izčrpne. Ni važno, v kakšnem slogu so podane. So le sporočila o dejstvih, dogodkih, so povzetki. Agencijske novice tudi nikoli ne podajo novinarjevega mnenja. Pot agencijske novice Novinar po telefonu sporoči vest dopisništvu agencije. Dopisništvo vest obdela in jo po teleprinterju TRIM — ANTENA Mito Trefalt je držal besedo: 1. junija je zares 1*' šla posebna številka Antene. V njej so zbrane vse vaje. ob katerih so se mnogi Slovenci pozimi navadili poskakovati za ljubo zdravje, pa razne tabele, s pomočjo katerih si lahko vsak sam izmeri kondicijo. Ne manjkajo tudi recepti za hujšanje, šale, trimovski verzi in druge zanimivosti, črno na belem je končno potrjeno, da sta voditelja TV trim-ske oddaje res zakonca. Torej: v vseh trafikah in kioskih Trim — Antena *a 10 din! pošlje v svojo centralo. Centrf Jlj# vest spet obdela in jo prek ra skega oddajnika ali mreže tel printerskih naprav pošlje nar° nikom. .. Naročniki (Časopisi, radijS* TV postaje) vest obdelajo in 0 javijo. Agencijske usluge Generalni servis — pošilja “ in noč novice dnevnim listom, ' diu in televiziji. V poprečju dn® ni listi objavijo 30 — 40°/o Tank govega gradiva, radijske post" pa nekaj več. Posebni servis — za tisk in diotelevizijo. To so članki age, cijskih dopisnikov doma in v ni. Po pogodbi oddajajo tudi e kluziven servis za posamezne h ali RTV. Agencija ima Pose^0-servis s področja kulture, zn. j0. sti in umetnosti. Za regionalni, . kalni in tovarniški tisk Tanl^ pripravlja še posebne se{ jo člankov, pregledov, reportaž podobno. x Generalni servis za tujin0 • oddaja vsak dan v angle;& ,0 njegovih uslug pa se poslužuj^ komercialne in večje nacion®" agencije. Ta servis sprejenj predvsem v evropskih deže Razen tega je še regionalni Se..|, v angleščini, francoščini, špan ni in nemščini, ki ga sprejern tudi nekatere afriške in a .f- A& tul1' dežele ter dežele Latinske rike. Dodatni servis oddaja v ščini za evropske socialistične rU' scim za evropske socialistu-**”. .0 žele. Posebne oddaje pripri za jugoslovanska diploma predstavništva, informativni ter v New Yorku in naše P^L« oceanske ladje. V celoti otjflg(|(l Tanjug za tujino približno * ^ ur na leto. Informativni bilte .g dnevni in tedenski — Pr*napr informativno gradivo za svoje ročnike. Ekonomski servisi — vsak ^ obveščajo o gospodarskih 6>ba doma in po svetu. „o' Foto-Tanjug — razpošilja s 0 močjo telefoto naprav o vseh važnejših dogodkih in po svetu. rekreacija in Šport prvenstvo Železarne V NOGOMETU V Četrtfinalnih tekmah za pr-enstvo železarne v malem nogo-etu se je p0merii0 naslednjih , em ekip: stroji in deli: SGV va-i jj13 3:0, livarna : transport 7:1, jeKiovlek : ETS valjarne 5:4, ”?:Pnevm. stroji 2:0. siv srečanjih prven- a železarne v malem nogometu zult dosežena naslednja re-liv ' str°ii in deli so premagali 3,^0 z 1:0, TRO pa jeklovlek s ' • v tekmi za tretje mesto je li-y Trta Premagala jeklovlek s 4:0. Drv i °^*'nem srečanju za naslov e, aka železarne je bila boljša - Pa strojev in delov, ki jo us- Sala vodi Jože Vauče, in prema- rezalno orodje z 2:1. rali za mladince tekmovati res najboljši mladi odbojkarji, je bila selekcija močno okrnjena. Brumen iz Žerjava in Jezernik iz Mežice sta opravičila neudeležbo z maturo na gimnaziji oziroma izpiti na višji šoli. Zerjavčan Dimnik pa je izostal brez opravičila. Kljub temu so naši mladinci odlično zaigrali in osvojili v svoji skupini tretje mesto. Izgubili so le z lanskimi in letošnjimi državnimi prvaki: Modričo in VGSK iz Gradišta. Premagali so Osijek, Sombor in Študenta iz Skopja. Na pritožbo nastopajočih ekip je tekmovalna komisija prepovedala naši ekipi nastop v zaključnem delu, ker niso nastopili kot samostojen kljub. Start je uspel višnje prvenstvo je potekalo l ' e tekme so se končale Stot Da ni bilo pritožb in voltov, imata največ zaslug it, ^a tekmovanja Tomislav Tasič Vrhovni sodnik Božidar Filip. ODBOJKA in članice Fužinarja niso !)v ! na kvalifikacijskih tekmah jStop v prvo zvezno ligo. Sjb,? a ekipa je na turnirju v Im .u dobila le eno tekmo proti t)fe astvu iz Brčkega, kar je bilo *tybol‘g za napredovanje med Spleta so igrala v Osijeku in W Prvem delu uvrstile med štiri Vid- e ekipe med devetimi Vrtati. Tudi one so bile za lco prenizko ter končale na ietn mestu. •W Žerjava je osvojila prvo iu° na kvalifikacijskem furniraj. Vstop v republiško ligo. Med W«*i tekmeci so premagali fa-Itlj^ano ekipo Branika. V za-se b^em delu, ki bo v Ljubljani, tkipg ? Zerjavčani med štirimi 'ivpi,111 i borili za eno od prvih h mest. R« R°RoŠKI MLADINCI ^ °RZavnem prvenstvu Stv0 Sisku je bilo državno prven-V>uk?? mladince. Po veljavnih t. kili predpisih in smerni-naši mladinci nastopili kot ska selekcija. Čeprav bi mo- Vsekakor bo treba regulirati odnose med našo republiko in federacijo. PLAVANJE Na velikem mednarodnem plavalnem mitingu v Zahodni Nemčiji je tekmovalo okoli tisoč tekmovalcev iz 13 evropskih držav. Tekmovanja se je udeležilo tudi osem plavalcev Fužinarja. Posebno se je izkazala Maja Rodič, ki je bila najboljša posameznica med vsemi plavalci. Zmagala je sedemkrat in dosegla tri nove državne rekorde. Med zmagovalce sta se vpisala tudi brata Miran in Drago Kos v hrbtnem slogu. Na tradicionalnem dvoboju je Slovenija premagala Furlanijo in Julijsko krajino z razliko 16 točk. Pomemben delež k zmagi so prispevali naši plavalci: Dimiter Voč-ko, Miran Kos in Maja Rodič. NOGOMET V predzadnjem in zadnjem kolu koroške lige so bili doseženi naslednji rezultati: v Cmi je Ojstrica presenetljivo premagala Peco z 2:0. Na Prevaljah sta igrala neodločeno Korotan in Akumulator 0:0, Na Ravnah je bila prekinjena tekma med Fužinarjem in Radljami pri rezultatu 3:2 za Fu-žinar, ker so gostje napadli sodnika. Fužinar je v Mežici premagal Akumulator s 3:1, Peca je prema- gala Radlje s 4:3, Korotan je v Dravogradu premagal Ojstrico s 5:2. Po končani sezoni 1976-77 je zmagovalec Peca, ki je zbrala 22 točk. Prav toliko jih ima Fužinar, ki je zaradi slabše razlike v golih drugi. Veterani Raven so v Šoštanju premagali kombinirano ekipo Velenja in Šoštanja z 1:0. Edini zadetek je dosegel Rajko Praznik. Š. F. IZLET KOVAČEV Lani je OOS kovačnice dobila obisk iz Mariborske livarne. Obiskali so nas kovači in si ob tej priliki ogledali našo kovačnico in vso železarno. Takrat smo navezali tesnejši stik in si obljubili, da se bomo še večkrat srečali. Da pa ne bi pri obljubah ostalo, smo se kovači odločili, da naredimo izlet v Mariborsko livarno in si obenem ogledamo Pohorje. V čast letošnjih visokih jubilejev smo si tudi zadali nalogo, da obiščemo Osankarico in bojišče padlega pohorskega bataljona. Za izlet smo določili 28. maj. Kljub muhastemu vremenu smo zadeli prečudovit sončen dan, ki je pripomogel, da smo se že na avtobusni postaji zbrali Židane volje. Med vožnjo se je razlegala pesem ob spremljavi Petrove harmonike. Pri Mariborski livarni so nas pričakali predstavniki in nas povedli v obrate. Videli smo marsikaj, kar se v naši železarni ne da videti. Stroj pri stroju, za strojem človek, ki mu gredo roke kot nihalo pri uri. Vse je čisto, urejeno. Ljudje so tiho, le delajo kot mravlje. Po ogledu vseh obratov smo bili deležni okusne malice, med katero smo izmenjali mnenja o tem in onem. Za slovo še slikanje pred tovarno in nato prevoz na mariborsko letališče. Polovica udeležencev se je še podala na vožnjo z avionom, da so si še s ptičje perspektive ogledali Maribor. Nato je sledilo kosilo, ki smo ga zalili s pristno štajersko kapljico. Pri slovesu smo povabili mariborske kovače, naj se drugo leto udeležijo našega tradicionalnega piknika, kar so z veseljem sprejeli. S tem smo utrdili vez, ki bo pripomogla, da se bomo vsako leto srečevali in spoznavali med seboj. Na Pohorju smo si najprej ogledali novi hotel pri Arehu, pri Ruški koči smo pa naleteli na ljudsko rajanje, ker je bila ravno otvoritev koče. Od koče na Osan-karici smo se še malo sprehodili in se mimogrede znašli pri obeležjih pohorskih junakov. Stisnilo nas je pri srcu, ko smo brali na kamnih imena padlih, ki so pokopani med stoletnimi smrekami. Govor je bil samo o bitki in mukah, ki so jih morali prestati junaki pohorskega bataljona. Vračali smo se tiho in potrto še z večjo mržnjo do okupatorja in domačih zločincev. Nadaljevali smo vožnjo prek Konjic, Vitanja, Mislinje do Dularja. Tam še skomna malica, malo pesmi in plesa za slovo in s tem smo zaključili letošnji izlet. Vsi udeleženci so bili s programom zelo zadovoljni z željo: še več takih izletov! V imenu vseh udeležencev se zahvalim izvršnemu odboru, posebno pa predsedniku sindikata za organizacijo in ves trud. Peter Jamer LATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA FILATELIJA FILATELUA FILATELIJA FILATELIJA FILA MEDNARODNI DAN ZAŠČITE Človekovega okolja V okviru mednarodnega dne zaščite človekovega okolja je skupnost jugoslovanskih PTT izdala dve priložnostni znamki za 4,90 dinarjev v nakladi 925.000 in 10,00 dinarjev v nakladi 350.000. Generalna skupnost OUN je razglasila 5. junij za svetovni dan zaščite človekovega okolja. Ta datum beležijo vse države sveta kot spomin na dan zborovanja prve konference o zaščiti življenjskega okolja leta 1972 na Škotskem. Jugoslaviji je edina država na svetu, ki ta datum beleži z široko desetdnevno akcijo. 2e pet let se prirejajo pri nas od 25. maja do 5. junija po vsej državi manifestacije in delovne akcije z imenom »narava — zdravje — lepota«. Tudi izdaja priložnostih znamk je ena od oblik sodelovanja. Na znamki za 4,90 din je prikazana alpska flora, na znamki za 10,00 dinarjev pa slap na Plitvič-kih jezerih. Likovna izdelava je delo akademskega slikarja iz Beograda Andrije Milenkoviča. Znamke so Zadovoljni kovači bile tiskane v tiskarni »VEB Wert-papier druckerei«, Leipzig DDR v tehniki večbarvnega ofseta v polah po 9. Datum izdaje je 6. junij 1977. Istega dne je biro za poštne znamke izdal priložnostno kuverto za 2,50 dinarja in kuverto prvega dne (FDC) za 17,40 dinarja. KONFERENCA O EVROPSKI VARNOSTI IN SODELOVANJU Ob konferenci o evropski varnosti in sodelovanju (KEVS), ki je letos v Beogradu, izdaja skupnost jugoslavanskih PTT dve priložnostni poštni znamki za 4,90 din v nakladi 1.000.000 in 10.00 din v nakladi 300.000. Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi (KEVS) se je začela s pripravljalnim sestankom 22. novembra 1972 v Helsinkih, končala pa 1. avgusta 1975 s slovesnim podpisom zaključne liste; podpisali so jo šefi držav in vlad Evrope, ZDA in Kanade. Sestanek 35 držav, ki se je začel v Beogradu 15. junija 1977, spada v okvir kontinuitete KEVS. Ideja KEVS se je rodila v Evropi, ki je v svoji zgodovini dela velik prispevek k splošnemu razvoju civilizacije in kulture, hkrati pa je bila tudi začetnik številnih hudih časov imperializma, kolonializma, fašizma in katastrofalnih svetovnih vojn, zaradi česar so trpeli ne le narodi s te celine, temveč tudi številni drugi deli sveta. Likovna in grafična obdelava znamk je delo Andrija Milenkoviča. Znamke so natisnjene v zavodu za izdelavo bankovcev v Beogradu v tehniki štiribarvnega ofseta v polah po 9. V prodajo so prišle 15. junija 1977. Istega dne je biro za poštne znamke in tisk dal v prodajo priložnostni ovitek za 2,50 dinarjev oziroma ovitek prvega dne (FDC) za 17,40 dinarja. f. u. ZANIMIVOSTI OD TU IN TAM TV ANKETE PO AMERIŠKO Nadzor nad (ne)gledanjem posameznih TV oddaj je uvedla ameriška »Nelson Company« na ta način, da je televizorje v 12.000 gospodinjstvih priklopila na svoj računalnik. Seveda so gledalci na to pristali in baje so jim za sodelovanje celo nekaj plačali. Stvar poteka takole: vključiš televizor, stotine kilometrov oddaljeni računalnik to zabeleži. Menjaš program: računalnik spet zabeleži, ugasneš televizor — elektronski stražar je spet na mestu. Od časa do časa pridejo uslužbenci Nelsonove družbe vprašat, kako je bil gledalcem kak program všeč. Namen: reklamne agencije bi rade natančno vedele, kdaj in pri katerem sporedu so njihovi reklamni vložki najbolj učinkoviti. Da se pa dajo tako dobljeni podatki izvrednotiti na več načinov, je jasno. o Ženskah in moških Zenska je samo ženska, dobro cigaro pa je mogoče tudi pokaditi. Kipling * * * Zenska razmišlja o prihodnosti, dokler ne najde moža. Moški pa začne razmišljati o prihodnosti šele, ko najde ženo. Thomalla * * * Zenska, brez katere se ne da živeti, je včasih ista, s katero se ne da živeti. Boyer * * * Zenska brez skrivnosti je kot cvet brez vonja. Chevalier * * * Kopalke ženski najbolje pristajajo — v roki. Waraschitz * * * Skoraj vsaka ženska bi rada bila zvesta, a težko je najti moškega, ki se mu da biti zvest. M. Dietrich * * * Noben moški ni tako močan kot nemočna ženska, ki kaže svojo šibkost. Holt Moško dvorjenje se imenuje tisti nenavadni proces, pri katerem končno ženska prepriča moškega, da ne more živeti brez nje. Sohnker * * * Mnogi moški so kot baloni: napihnjeni in občutljivi za vsak vbodljaj. Hasenan Malčki pred pohodom O POLITIKI Neko družbo najlaže kritiziraš, če živiš zunaj nje. Edward Albee Kompromis je pravičen, uporaben in trajen samo takrat, če sta z njim istočasno nezadovoljni obe strani. Henry Kissinger * * * Javno mnenje je podobno duhu v gradu: nihče ga ne vidi, a vsi dopuščajo, da jih straši. Sigmund Graff Vsak narod mora doživeti neuspeh, če svojo prihodnost išče v preteklosti. Walter Leisler-Kiep Nekoč so se možje dvobojevali s pištolami, danes z memoari. Quintin Hogg Politika je kot biljard: cilj se doseže samo s trčenji. Carl Merz * * * Svetovna politika je klub, iz katerega se lahko izstopi, kadar koli se hoče. Edgar Faure Svetovna politika je podobna zalivu, v katerem se kopalcem ni treba bati krokodilov, saj se krokodili neradi zadržujejo na krajih, kjer so morski psi. Felipe Ruiz KATERO CVETJE V KATERO VAZO? Eksotično cvetje — v visoke, ozke, moderne vaze; Gladiolc — v ozke, visoke vaze ali steklene vrče; Grašiča — v nežne steklene vaze; Jegliči — v nizke, široke skodele; Jesensko listje — v moderne glinaste vrče; Kreša — v nežne steklene vaze; Mak — v nežne steklene vaze; Marjetice — v kmečke vrče ali glinaste vaze; Ostrožnik — v visoke, ozke vaze ali vrče; Pia vice — v kmečke vrče ali glinaste vaze; Poljsko cvetje — v kmečke vrče ali glinaste vaze; Spominčice — v nizke, široke skodelice; Tulpe — v visoke steklene vaze ali srednje visoke skodele; Vrtnice — v visoke steklene ali porcelanaste vaze. PRI PROIZVODNJI TOBAKA SMO BOLJ ZADAJ Žetev tobaka je bila 1. 1973 ^° svetu (v 1000 t) naslednja: Kitajska 966 ZDA 790 Indija 364 SZ 305 Brazilija 235 Japonska 157 Bolgarija 141 Turčija 130 Kanada 117 Italija 96 Grčija 90 Poljska 78 Indonezija 76 Burma 73 Argentina 72 Jugoslavija 66 ZAHVALA___________ • ntč* Ob tragični izgubi moža }n. ta Maksa Casa se zahvaljuj® vsem, ki ste ga pospremili na m govi zadnji poti ter darovali c je in vence. Prav posebno se * valju jemo pevcem iz Sel, S0<^ s0-pihala iz železarne Ravne tel delavcem za govor in denarn®• moč, župniku Ludviku Lajn? ^ iz Kotelj za pogrebni obred, P ^ Gorenšku za govor ob grob® vsem sosedom in prijatelj en} ^ sočutje in pomoč v teh težki žalostnih dneh za našo družin ■ Zena Slavka, sin Maks ter Marjetka, Slavica in Marj® ZAHVALA Ob boleči izgubi žene in Zofije Šater se iskreno zahv ,j| jemo vsem, ki ste jo Pos^,0flij' na njeni zadnji poti in ji P° ajjU' cvetje. Prav posebno se zahv ^ jemo Roku Gorenšku za ®°^.ijei1' gospodu župniku za opiaV obred. etl Žalujoči mož Lojze in sin ^ z družino Fotografije za to številk0^ prispevali: A. Grošelj, K- c[j-F. Rotar, S. Jelen in inf°r,n ska služba. Nogometaši vzmetarne