SLOVENSKIH MEST Številka i • letnik v KRONIKA V Ljubljani, mesca aprila 1 9 3 S. PROF. ALOJZIJ TAVČAR 1) R. F. G 6 S T L (Konec.) 1881. in 1882. je sprejel odgojiteljsko mesto na Gra- carjevem turnu pri St. Jerneju, učil je sinova graščaka Karola Rudeža. - Jeseni 1882. se je vračal na Dunaj preko Ljubljane in Celovca, kjer mu je zelo ugajalo, ter se vozil po Vrbskem jezeru. — 6. novembra 1882. mi je pisal: »človek z manjšo srčnostjo in zaupanjem bi moral obupati na mojem mestu. Vedno le učiti se in zopet učiti se. Ko vstanem, se spravim h knjigi in ostanem pri nji do opoldne, po kosilu pa ravno tako in ponavljam do večera, po večerji enako, kolikor časa je mogoče.« — 10. febr. 1883.: »da bi v kake družbe zahajal, mi ne pride na misel, občujem le z malimi in še s temi malokrat.« Iz št. Jerneja je pisal 3. junija 1883., da je začasno še odložil izpit. »Marsi¬ komu se čudno dozdeva, da potrebuje ravno filozofija toliko časa k izvršenju svojih študij, a le kdor izkusi, ta ve.« Ko sem osmošolec nekoliko kolebal, ali naj se od¬ ločim za študij medicine ali zgodovine (ki mi je vedno bila najpriljubljenejši predmet in jo še danes najraje prebiram), sem se o tem z njim posvetoval, mi filozofskega študija nikakor ni hvalil. Leta 1883. sva se sešla na Dunaju, o božiču sem bil v Ljubljani, on je ostal v prestolnici in 31. decembra 1883. med drugim sporočil, da je obiskal božično raz¬ stavo v avstrijskem muzeju, ki ga je izredno zanimala. 1884. je prevzel odgojiteljsko mesto v Lvovu. Spo¬ ročal mi je, da so bili še vsi na letovišču v črnjelovu, kjer je ostal mesec dni, do odhoda v Lvov. Ugajalo mu je, vsi so bili zelo ljubeznivi in narodno zavedni, tudi v najvišjih krogih se govori samo v poljščini. — 4. avgusta 1885. mi je pisal, da čita »Slov. Narod«, »Slovana« in »Ljublj. Zvon«. »Sučem se veliko v krogu sorodnikov naše familije, včasih grem v ka¬ varno, parkrat sem bil tudi v gledališču.« Iz črnjelova je 1. oktobra 1885. poročal: »edina zabava je bila pre¬ tekli teden, ko sem se udeležil velikega lova. Bilo je 16 jezdecev. Ves čas sem bil le enkrat v Tarnopolu, ki je od tu 1 '/, milje oddaljen. To je pravo židovsko mesto.« 20. aprila 1886. mi je sporočal iz Lvova, da ostane v mestu do druge polovice junija, potem pa pojde v črnjelov; pripravljal bo gojenca za izpite za višjo vo¬ jaško šolo — potem pa odide na kako gimnazijo v domovini ali drugod. Zadnje pismo je datirano 3. februarja 1887. iz Ljub¬ ljane, kjer je postal učitelj na gimnaziji; pozneje je bil prestavljen kot profesor na ljubljansko realko, na kateri je ves čas nadalje služboval. V tem pismu pravi: »V tem norčavem predpustu sem tudi začel malo noreti, obiskujem plesne veselice, Vodnikov bal, venček Edinosti, prihodnjo soboto venček in potem še maškarado.« Ker so tedaj na ljubljanske plesne pri¬ reditve zahajale tudi gospodične iz Kranja, se je naj¬ brž tedaj seznanil z gdč. Prcvčevo, katero si je izvolil za svojo zakonsko družico (obenem se je poročil njegov sošolec, magistratni uradnik E. Lah, z neve¬ stino sestro). Z ženo je posetil Dunaj, kjer sem z njima preživel par veselih večerov. Ko se je prof. Tavčar nastanil v Ljubljani, je kmalu ponehala najina korespondenca, saj je občeval z mojo rodbino in po nji je poizvedel on o meni in jaz o njem, istotako tudi pozneje, ko me je usoda zanesla v razne Trgovcu in obrtniku zadosten kredita Tema dvema je danes kredit potreben bolj kakor kdaj prej S sklepom občinskega sveta ljubljanskega z dne 17. novembra leta 1908., usta¬ novljeni zavod ima namen podpirati z dovoljevanjem kreditov potrebne in kre¬ dita vredne osebe in tvrdke, zlasti pa tiste, ki se pečajo s trgovino in obrtjo Častna denarna sredstva so znašala 31. decembra 1. 1932. din 2,801.332-84 Varnostni zaklad din 1,406.628-60 Rezervni zaklad din 995.976-18 z« »so Jugoslavijo: KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE V LJUBLJANI I kraje. — Priložnostno sva se scšla v Ljubljani, zlasti po vojni sva se tu večkrat videla. Za časa vojne je doživel težek udarec. Njegov v ljubljanskih krogih izredno priljubljen sin Živko je padel na bojnem polju. Zadnji čas je zelo opešal. Kratka, a mučna bolezen ga je ugrabila. — Velika udeležba pri pogrebu je sve- dočila, kako je bil spoštovan in priljubljen. Vzgojeval je veliko število dijakov, katerim je bil vedno prizanesljiv in dobrohoten. Bil je tih in miren značaj, ki se je posvečal šoli in le malo udele¬ ževal javnega življenja; skromen, a vedno narodno zaveden Slovenec. MOJI SOŠOLCI D R. F. G 6 S T L POMLAD V MARTULJKU haffctjši jtujatetj jioMMa - Jaka 4iimiuska Jkujji^a! Podpisana založba izda vsako leto 4 najlepše opremljene in bo¬ gato ilustrirane knjige iz domačega in tujega planinstva. Založba izbira knjige najskrbneje ter stremi za tem, da bo polagoma lahko izdajala samo odlična slovenska dela. Dosega tega cilja pa ni odvisna samo od nje, temveč v veliki meri tudi od naročnikov. Če hočemo imeti slovensko planinsko literaturo, potem podpi¬ rajmo vsako tako prizadevanje! Za I. letnik so izšle naslednje knjige: 1. Dr. G. Renker: Pet mož gradi pot. Roman iz Julijskih Alp. Prevedel P. Debevec. 2. Dr. K. Jug: Zbrani planinski spisi. Odlično izvirno delo. 3. E. Rarnbert: Svizec z ovratnico. Filozofski zapiski planinske živalce. Prevedel Pavel Debevec. 4. Razni avtorji: V borbi z goro. Prekrasen izbor slavnih tujih alpinistov. Prevedel Janez Gregorin. Za II. letnik (tekoči) izidejo naslednje knjige: 1. Dr. Jul. Kugg: Iz mojega življenja v gorah (Julijske Mpe). Prevedla M. M. Debelakova. 2. Boris Režek: Svet med Grintovci. Izvirno delo enega naših najboljših planincev. 3. W. Schmidtmann: Stari gams. Pretresljiv življenjepis mo¬ gočnega gamsa. Prevedel Pavel Debevec. 4. Dr. Janez Mencinger: Moja hoja na Triglav. Najslavnejše delo našega velikega pisatelja. Haročnina: V celo platno vezane letno din 240' ali din 20'- mesečno. V polusnje vezane letno din 300' ali din 25' mesečno. Poleg tega lepe nagrade: Kdor se z dopisnico naroči na knjige »Planinske matice«, dobi zastonj eno izmed navedenih slovenskih planinskih knjig: 1. Dr. H. Tuma: Pomen in razvoj alpinizma. Prodajna cena din 120'—. 2. Dr. M. Kajzelj: Naš alpinizem. Prodajna cena din 65' 3. R. Badiura: »Sto izletov « in »Zimski vodnik po Sloveniji«. Prodajna cena din 50' -. Vse knjige so vezane v platno. Prosimo, stopite v krog prijateljev naših planinskih knjig! Založba »Planinska matica«, Ljubljana Učiteljska tiskarna Po opisu profesorjev je naravno, da se spomnim tudi součencev. — Umevno je, da se onih iz prve dobe, zlasti ako sc z njimi nisem pozneje več sešel, spo¬ minjam le temno ali da so celo povsem pozabljeni, ne vedoč, kaka jim je bila usoda in kam jih je zanesla življenja pot. Vendar pa lahko načrtam nekaj spomi¬ nov na nekatere, ki so izostali iz gimnazije pred nami, zlasti na one, s katerimi sem se še pozneje srečal v življenju. že v vadnici in nato v gimnaziji mi je bil ljub pri¬ jatelj Maks Homan iz Radovljice. Po absolvirani 6. šoli je odšel na Dunaj v višjo artilerijsko oficirsko šolo (tehniško vojno akademijo) in sešla sva se zopet na Dunaju, ko je bil še njen gojenec. Bil je jako lju¬ bezniv tovariš in vedno sem se veselil njegove družbe. Kot častnik je bil v raznih garnizijah v avstrijski monarhiji, potem pa je opustil vojaško službo ter se podal kot inženir v Bolgarijo. Od tedaj nisem mogel ničesar več poizvediti o njem. Sošolec v vadnici je bil tudi Jakob Kobilca. Njegova sestra je postala znamenita slovenska slikarica. Po dovršenih spodnjih gimnazijskih razredih se je po¬ svetil trgovski izobrazbi, ker je oče želel, da sodeluje in kasneje prevzame trgovino z dežniki. Napravil je tkzv. inteligenčni izpit za enoletnika prostovoljca. Kasneje je težko obolel; ko sem bil v Ljubljani na počitnicah, sem ga — bolnega — večkrat obiskal. Kako je upal, da ozdravi, a tuberkuloza je uničila mla¬ do življenje. — Najboljši Kobilčev prijatelj je bil Janko Blefvveis. Ta dva sta osnovala nekako književno zadrugo. Takrat so mladi dijaki kar požirali »indija- nerice«, katere je potjetni mladi knjigotržec in knjigo¬ vez Turk v velikem številu vrgel na trg v malih knji¬ žicah s kričečo barvasto sliko na ovitku in prodajal po 10 in 12 krajcarjev. Naša dva podjetnika sta kupila za goldinar teh knjižic ter jih posojala po dva kraj¬ carja v čitanje. Radi so porabljali tovariši priliko, ker so za denar, kar bi veljala ena knjižica, jih čitali pet ali šest. Ko sta si vrnila svoj osnovni kapital, sta iz doneskov čitateljev nakupovala zopet druge zvezke in tako sta končno imela celo skladovnico teh knjižic, katere sta čez par let, ko je ponehala čitateljska strast, pošteno razdelila med svoje abonente. Jaz nisem bil v krogu teh sošolcev, ker za to indijanarsko romantiko nisem imel pravega smisla, pač pa sem bil ves za- ljubljen v »Babico« Božene Nemčeve (v Cegnarjevem prevodu), katero sem čital in zopet čital, da sem jo znal vso skoraj na pamet. — V slovenskem slovstvu spominja na indijanarice povest Andrejčkovega Jo¬ žeta (Podmilšaka) »žalost in veselje«. Da je prepro¬ stemu narodu izredno ugajala, sem se uveril, ko sem v zimskih večerih dedovi družini (poslom), ko so po večerji odmolili rožni venec, čital kake pol ure razne povesti. Pri tej kar niso mogli pričakati nada¬ ljevanj ter sledili berilu z največjo pozornostjo. Tretji tovariš izza Tomšičevega učiteljevanja je bil Ivan Kruleč. Bila sva si iskrena prijatelja in večkrat me je posetil na dedovem vrtu. V gimnaziji nas je zapustil, ko je vstopil v učiteljišče. Ko je postal učitelj na vadnici v Ljubljani, je z očetom biljardiral v ka¬ varni »Evropa«, kjer sem bil, prihajajoč z Dunaja ali pozneje iz Gorice in Kromeriža, pogosto v njegovi dru¬ žbi. Ko sem služboval na Studencu, me je — novo- poročenec — z ženo obiskal in se je razvilo med naji¬ nima družinama prijateljsko občevanje. Kruleč je bil izboren, obče priljubljen učitelj in blag človek. Podal je Slovencem najlepšo začetnico: »Moja prva čitanka«, po kateri se je tudi moja hčerka v slovenski šoli v Gorici učila branja. Ko smo prišli po vojni v Ljub¬ ljano, smo zopet obnovili prijateljsko občevanje. Smrt ga nam je ugrabila pred 10 leti. V prvem gimnazijskem razredu sva se iskreno po- prijatila s Franom Knafljem, ki pa je že drugo leto ostavil Ljubljano in se podal v Novo mesto. Dopiso¬ vala sva si nekaj časa, potem pa je to prestalo. Ko sem v tretji velikošolski počitniški dobi peš hodil po Gorenjskem z Bleda proti Kranju, me nenadno na poti zajame ploha, da si poiščem streho v najbližji kmečki hiši. Ko stopim v sobo, dobim ondi franči¬ škana, ki je ravno tako vedril. Spoznala sva se — bil je to tovariš Knafelj, ki mi je pripovedoval, da je pri frančiškanih v Kamniku v bogoslovju ter bo drugo leto pel novo mašo. V prijaznem pogovoru nama je potekel čas, da sc je zopet zjasnilo, na kar sva odšla in se podala vsak v drugo smer. Vsa leta nisem o njem ničesar več slišal, šele ko sem služboval v Gorici, se nekoč mudil na dopustu v Ljubljani, sem zvedel po p. Placidu Fabijaniju, prijatelju naše rodbine in obče spoštovanem ljubljanskem priorju, da je p. Avrc- lij Knafelj, tedaj član njegovega samostana, imel ne¬ srečo, da se je pri rezanju kurjega očesa hudo ranil in sc mu je zastrupila kri, da so ga morali poslati v bolnico. Imel sem namen, da ga obiščem. Ne vem, kake ovire so povzročile, da tega nisem mogel takoj storiti — in tako se žal nisva več videla, udeležiti sem se mogel le njegovega pogreba. Ivan Sonc ali Solnce, kakor se je pozneje pisal, se je še iz nižje gimnazije preselil v Ameriko in ondi postal duhovnik. V »Domu in svetu« sem videl njegovo sliko v skupini ameriških slovenskih duhovnikov in misionarjev, krepak in zastaven možak. Tudi tebe, tovariš Lajoš (tako smo nazivali Ludo- vika Bbhma) so »gnale muhe« v samostan h kapu- cincem! A že po enem letu je dal redovništvu slovo in se vrnil na gimnazijo. S tem je izgubil eno leto ter maturiral za nami. Na Dunaju, kjer je študiral filo¬ zofijo, smo se zopet sešli. Služboval je v nekaterih slovenskih mestih ter potem postal profesor na po¬ morski akademiji na Reki. Po prevratu je bil ravna¬ telj srednje tehnične šole in pozneje trgovske akade- Vtui doumdri vbjlfej/Lfejjiu ! PROF. L. M. ŠKERJANC EMIL ADAMIČ Življenje in delo slovenskega glasbenika Emil Adamič je bil najbolj priljubljen slovenski skladatelj, ki je napisal nad tisoč skladb, pretežno zborov, in z njimi po¬ stavil temelje slovenski zborovski glasbi. Njegova nenadna smrt je pretresla vse ljubitelje lepega petja, ki so od njegove izredne plodovitosti pričakovali še in še novih melodij. Usoda nam ga je vzela v polnem življenju in mu iztrgala neumorno pero; za¬ pustil pa nam je ogromno zakladnico, iz katere bodo črpali še pozni rodovi v slavo in ponos slovenske glasbe. Razumljivo je bilo ogromno zanimanje za skladateljevo delo že za življenja; povečalo se je po smrti, koje njegova zapuščina postala tako rekoč narodni zaklad. Založba »Ivan Grohar« v Ljubljani se je zatorej odločila, da se odzove splošni želji in izda knjigo, ki bo na našem knjižnem trgu prvi primer življenjepisa slovenskega skladatelja sploh. Da bi bila knjiga kar najpopol¬ nejša in hkrati priročnik za vse interesente, se založba ni strašila opremiti jo po vseh vidikih modernih biografij, kakršne imajo drugi narodi. V avtorju knjige, profesorju Luci¬ janu M. Škerjancu, je našla sodelavca, ki je kar najbolje usposobljen p o vsem dosedanjem glasbenem in kritičnem delovanju napisati iz¬ črpno biografijo velikega rojaka. Po njegovem načrtu ima knjiga te-le dele: I. U v o d. II. Skladateljevo življenje v štirih poglav¬ jih; 1. Mladost, 2. Služba, 3. Vojna leta, 4. Zorenje. III. človek in značaj. IV. Delo. V. P o p o 1 n s e z n a m v s eh Adamičevih tiska¬ nih in rokopisnih skladb. Knjiga obsega okoli 2'tO strani, tiskana je na najfinejšem papirju ter je bogato ilustrirana. Da omogočimo nabavo prav vsakemu, ki se zanima za slovensko glasbo, smo določiti ceno na din /25'—, plačljivo tudi v 5 obrokih po din 25' . Knjiga je vezana v polusnje in opremljena po najmodernejših tiskarskih in knjigoveških načelih. Broširane izdaje ni, ker bo knjiga predstavljala trajno vrednost v naši literaturi kol prva slovenska glasbena biografija velikega formata. Prosimo pomagajte graditi našo domačo literaturo in naročite si knjigo z dopisnico. Založba »IVAN GHOHAH« Ljubljana, Učiteljska tiskarna FRANC GOLOB L3UBLDANA, VVOLFOVA ULICA SPECIALNA ZALOGA KUHINJSKE POSODE IN GOSPODINJSKIH Za vodi, b o I n i c e, POTREBŠČIN hoteli, gostilne, restavracije, go¬ spodinje in ne¬ veste imajo pri nas na razpolago najpopolnejšo zalogo te stroke mijc v Ljubljani, za katere ustanovitev si je pridobil obilo zaslug. Bil je tudi organizator velesejma in ho¬ norarni profesor ljubljanskega vseučilišča. Pisal in predaval je zlasti mnogo o naših trgovinskih in eks- portnih zadevah. 1930. je šel v pokoj. Bil je jako agilen in živahen ter ljubezniv družabnik. Zadnjič sva se slučajno sešla v tramvaju, ko se je vozil na kolodvor, da se odpelje v svoj Tuscuium, v Mirno na Dolenj¬ skem. Vabil me je, naj ga tam obiščem ter ni mogel prehvaliti, kako je tam lepo in mirno življenje. A kratko potem sem čital, da je ondi obolel in umrl 15. marca 1935. V 7. šoli nas je ostavilo več sošolcev. — Viktor Kli¬ nar, Radovljičan, je vstopil v poštno službo. Ko sem v novembru 1900. bival nekaj dni v Trstu, sem se v kavarni sešel z več Slovenci, med njimi je bil tudi tovariš Klinar, ki je takrat služboval pri poštnem ravnateljstvu v Trstu. Tovariš Nikolaj Stazinski je konec 7. šole zapustil Ljubljano ter se podal v Novo mesto, ker je hotel na vsak način napraviti maturo z odliko, kar mu je, dasi odličnemu dijaku, bilo ondi bolj gotovo kakor v Ljub¬ ljani. Postal je duhovnik nemškega viteškega reda ter pastiroval po raznih slovenskih krajih. Ob njegovi smrti sem čital v »Slovencu«, da je bil sicer zaslužen duhovnik, vendar »nestalen in vihrav«. Najbrž ni na¬ šel onega zadovoljstva v stanu, katerega si je želel in iskal. Zapustil nas je tedaj tudi Jos. Sadnikar ter sc podal na Dunaj študirat živinozdravništvo (za kar takrat še niso zahtevali 8 razredov z maturo). Ko je postal ži- vinozdravnik v Kamniku, je z vso vnemo zbiral sta¬ rine in osnoval prav bogat in znamenit muzej, kate¬ rega mi je pri obisku prav ljubeznivo razkazal. Vsa¬ kemu, ki se zanima za naše starine, ki so narodno kulturno velikega pomena, svetujem, da si ogleda nje¬ gove bogate zbirke. Izredno prijazen lastnik bo gotovo rad ustregel in razkazal svoj v istini zanimiv muzej. PEŠ PO SLOVENIJI Ij. 1828.* ADALBERT J. K R I C. K E l. 4. novembra 1828. Odhod iz Zagreba. Brežice Zvedrilo se je, ko sem se podal na pot in kot pri¬ jatelj goratih krajev po cesti proti Ljubljani. Precej dobre volje sem hodil svojo pot, kjer so me na desni spremljale vinske gorice in gozdovi, na levi pa ljubka Karlovška ravnina. Pred seboj sem imel Okič, 4000 čevljev visoki hrib, in gorovje Julijskih Alp. Kmalu sem bil sredi prijetne široke doline, okoli in okoli obdane z gorovjem, in visoki Okič se tu zgubi pred še višjimi gorami. Te gore, nato pa lepa, majhna rav¬ nina, posejana z mnogimi kraji in gradovi, prav po¬ sebno zaljšajo pokrajino. Barona Raucha grad Lož¬ nica in na hribu stoječi grad Mokrice, last grofa Auersperga, napravljata prav prikupen pogled. Komaj sem prišel čez most čez reko Sotlo, sem bil že v še krasnejši dolini Celjskega okrožja, v večno lepi Šta¬ jerski. Tu prebivajo Slovenci (avtor pravi: \Venden). Kraj se za krajem vrsti. Povsod zagleda oko cerkve in stolpe. Mestece Brežice se ne prikaže prej, preden nisi tam, ker ga dolg grič skriva očem. Zares sem bil presenečen ob nenavadnem pogledu na to mestece, ki leži ob Savi. Najprej greš mimo starinskega gradu z mnogimi stolpi, nato pa prideš na dolgo cesto, kjer ima skoraj vsaka hiša stolp ali strelovod. Sejem je bil in, čeprav so ljudje še tako dobro mislili, nisem mogel najti dobrega stanovanja, šel sem torej v grad, kjer je uslužni gospod oskrbnik Murmayer napravil moji zadregi kraj. župna in frančiškanska cerkev imata nekaj okrasa. V gradu, ki je z vsem gospostvom last gospoda deželnega glavarja grofa Atemsa, je ' Adalbert Jožef Krtckel je bil 1791. rojen na Dunaju, kjer je študiral filozofijo, bil računski uradnik in 1. 1847. tudi tam umrl. Posebno veselje je imel za tuje jezike in popotovanje. Tako je peš prehodil vse tedanje Avstrijsko cesarstvo in svoj potni dnevnik 1. 1830. objavil v treh zvezkih svoje knjige: »Fuszreise durch den groszten Theil der oslerreichischen Staalen in den Jahren 182 7, 1828 bis Ende Mai 1829, und zsvar: durch Ungarn, Siebenbiirgen, die Militargranze fast in allen Theilen, sammt einem Aus- fluge in die Walachei, dann durch Sirmien, Slavonien, Croatien, Krain, Friaul, das Kiistenland, anz Oberitalien und Tirol, Salzburg und Oesterreich ob, und unter der Ens. In wissenschaftlicher und gemeinnutziger Hinsicht unternommen von Adalbert Joseph Krickel. In Form eines Tagebuches, als ein Gemeingut fiir alte Mensclien heraus- gegeben. Wien, 1830. Gedruckt und zu haben bei M. Chr. Adolph.« Ker je v potopisih tudi marsikaj za nas zanimi¬ vega, priobčujem popotovanje skozi Slovenijo v prevodu z nekaterimi potrebnimi opombami. Ante Gaber. Telefon štev. 2781 Vstanovlfena leta 1899 4 1. 1590. stanoval neki Frankopan, kakor na nekem hodniku še priča zelo lahko čitljiv napis. Spomina vredna je tu stara dvorana s freskami, ki je dolga 57 korakov. 5. novembra 1828. Kostanjevica. Novo mesto. Prigode tamkaj Lep, veder novembrski dan je pospeševal moje nadaljnje popotovanje. Zapustil sem ljubke Brežice, se prepeljal čez Savo 1 in korakal proti Krški vasi, 2 kjer so me ustavili zaradi ogrskega tobaka. 3 Tedaj sem bil na Kranjskem, kajti, kakor popot¬ nik pride po mostu čez Savo, je že zapustil štajersko. Proti Kostanjevici je bolj obraščeno in neobdelano. Kostanjevica je mestece, tako majhno kakor Mcissau v Avstriji. Naslonjeno je na visok hrib, reka Krka pa mestece zapira z vseh strani, da leži na otoku. Tukaj¬ šnji grad je nekdanji cistercijanski samostan, sedaj je pa vse samo gospostvo verskega sklada in sedež kameralnih uradnikov. V teh krajih se pričenjajo vi¬ soki Gorjanci, ki obetajo slabo soseščino, ker se vle¬ čejo prav v turško Hrvatsko. 1 Leta 1736. so prišli roparji čez gorovje, izropali sa¬ mostan, grdo ravnali z menihi in jih ranili ter zagre¬ šili vse grozote hudobije. V cerkvi se vidi nagrobni 1 Sau- oder Savestrom — v originalu. - V originalu Miickendorf namesto Munkendorf. 3 Hrvatska meja je bila hkrati carinska meja in glavna carinarnica je bila na Jesenicah na Savi blizu Brežic. 1 Mišljena je vojna granica proti Bosni. napis Bernarda, vojvode koroškega, in njegove žene Judite, 5 ustanovnikov kloštra. V okolici mesta je božja pot Marije dobrega sveta. Zabavno je za popotnega, ko skoraj vsake četrt ure pride v kraje, ki so seveda zgrajeni prav po svoje. Cerkev skoraj vedno stoji na samem in hiše so raz- trošene povsod naokrog. Velika redkost je, da bi videl skupaj zidano vas. Svet od Kostanjevice proti Novemu mestu je veči¬ del obraščen in neobdelan. Od vasi Šent Jerneja po- jenjuje pokrajinska lepota in preden prispeš v Novo mesto, moraš skozi dve uri dolg gozd, ki pred krat¬ kim še ni bil varen ter je mrk in neprijazen. Novo mesto je na hribu. Reka Krka ga loči od nizko ležečega predmestja. Novo mesto sc imenuje tudi Rudolfovo, ker je bilo zidano pod Rudolfom VI., vojvodo avstrijskim, ko mu je 1. 1365. v pismu svoboščin dal ime Novumestus. Mestna župna cerkev je precejšne velikosti. Podoba v velikem oltarju, sv. Miklavž, priča za dobrega umet¬ nika. 8 7. novembra 1828. Trebnje. Pot do Višnje gore Od Novega mesta gre venomer navkreber, deloma po neobdelanih, divjih krajih, deloma čez višine z raz¬ gledom v majhne, lepe doline. Cesta gre tu večkrat B Jute. 0 Potopisec precej pozna umetnost, saj je slika vsaj delo Tintorettove delavnice. UMETNI LEDJV_ iz pitne vode * se dobi v MESTNI KLAVNICI na licu mesta po din 3'— kos (kg 12'50) Ako potrebujete tiskovine, kataloge, Ilustracije, prospekte In se ne morete odločiti, v kakšni tehniki naj se izdelajo, se blagovolite obrniti na V LJUBLJANI Brzojavni naslov: JUGOTISKARNA LJUBLJANA Umetniški grafični zavod v katerem so zastopane vse moderne grofične panoge. - Vsa grafična dela se izvršujejo lepo, solidno in po zmerni ceni BAKROTISK, OFFSET- IN LITOGRAFSKI TISK K L I S A R N A TISKARNA ZA KNJiGO- IN UMETNIŠKI TISK čez 900 čevljev visoka hribovja z razgledom po drugih hribih in gričih, ki na njih vrhovih kraljujejo lepe, čedne cerkvice. Zrak je bil danes mrzel in je tako rezal, da nisem mogel zdržati v svoji lahki obleki. Pri Trebnjem je hribovje spet nižje. Ta raztrošeno ležeči kraj ima grad, ki je bil menda rodni grad nekdanjih grofov Trebanjskih. Pot na Višnjo goro je zaradi mnogih krajev z mnogimi zvoniki in gradovi ter cer¬ kvami po hribih naokrog spet prijetna. Da ga posebej omenim, zasluži kraj Stična. V bližini naletiš po hri¬ bih na mnogo jam in špilj, ki so v njih kapniki. Glavna znamenitost Stične je pa posebna ribja vrsta, ki jo najdemo v bližnji vasi Vir, kakor tudi v vseh drugih podzemeljskih jezerih Kranjske. Kranjci jo imenujejo »zheloves’ca riba« (človeška riba) zaradi njenih prstom podobnih nog in zaradi njene mesene barve. Oči ni videti nobenih in vendar beži pred dnev¬ no svetlobo. Podnevi je skrita, ponoči pa plava okrog in prihaja večkrat tudi na suho, njena dolgost je pa 10 do 12 palcev. Mnenje, da je ta žival samo ličinka kake velike, neznane, v mnogih apnenčevih jamah Kranjske živeče živali — ker njene noge niso v skladu z njeno ostalo organizacijo in ker bi bila brez njih popolna riba, ne velja. Proteus auquinus, 7 ta čudež prirode, je popolna žival posebne vrste. Ista neskončnost, vsegamogočnost in modrost, ki je kamelo in noja opremila za puščavo Afrike, kita za Polarno morje, morskega konja 8 in 7 Pr. auguineus. s Najbrž misli mroža. belega medveda ustvarila za arktični led, je tudi Pro- tcja dala globokim in temnim jezerom Ilirije, žival, ki ji navzočnost svetlobe ni bistveno potrebna in na zraku in v vodi, na površini skale ali v globini blata enako živi. 8. novembru 1828. Višnja gora Višnja gora leži zelo visoko; po polževo 9 zavita pot pelje na mestni trg. Višnja gora (VVeichselberga, Vischnagora 30 v de¬ želnem jeziku) je bila z Acmono (Ljubljano) hkrati zidana 1. 152. po Kr. r. Visoko gori v razvalinah ležeči grad ima svoje ime po imenitnem rodu gospodov Viš- njegorskih. Okus je bil zares poseben, da so sc ugne¬ zdili na tej visoki, strmi skali. Zanimivo pada v oči in, če premislimo, menda ni bil okus, temveč varnost pred sovražnimi napadi temu vzrok. Dolgo je cvetel ta hrabri rod. Leta 1177. je prebival v gradu hrabri Albreht. Leta 1282. Viljem in 1385. Rudolf Višnjc- gorec, 1581. je pa rod izumrl. Grad je razpadel in se¬ daj je tu sezidan nov grad, ki so bili njega posestniki za Višnjegorci grofje Celjski, sedaj je pa lastnik knez Auersperg. 9 Kako nedolžno nevednega se tujec dela pri nainiga- vanju na višnjegorskega polža! Poučili so ga gotovo ljub¬ ljanski prijatelji, drugače se pa poslužuje Valvasorja. 10 Tudi tu spoznamo Valvasorja. Lekarna »Pri angelu« LJUBLJANA Tyrševacesfa6 Nasproti nebotičniku Telefon štev. 28-35 Nojmoderneje ure¬ jeno lekarna. Velika zaloga tuzemskih in inozemskih speciali¬ tet. / Oddajajo se zdravila na recepte za vse bolniške blagajne. / Izdeluje malinovec najboljše kakovosti (na malo in na veliko). Vedno v zalogi: najfinejše sveže norveško ribje olje. Naročila točno, po povzetju 9. novembra 1828. Prihod v Ljubljano Vreme je bilo danes spet zelo mrzlo. Vlekla je burja, da so mi zatekle roke, ker sem bil brez rokavic. Od Višnje gore je šlo vedno višje in višje čez visoko hri¬ bovje po gozdovih in hostali, naposled pa spet na¬ vzdol. Gosta megla me je pripravila ob marsikako ljubko stvar. Presenečen sem bil, ko sem po pred¬ mestjih Ljubljane in ko sem naposled prišel v mesto samo, zagledal čedne, snažne hiše in si pri tem slabem vremenu, ko sta se menjavala sneg in dež, niti čevljev nisem umazal z blatom. Nebo me je peljalo v gostilno »pri Jelenu«, 151 k vdovi, kjer sicer večerje nisem po¬ ceni plačal, pač pa prenočišče. 10. novembra 1828. Ljubljanske znamenitosti Slabo vreme je trajalo dalje; zaradi megle sem skozi svoje okno komaj videl Grad. Ker je popoldne postalo znosnejše, sem si ogledal nekatere posamezne dele mesta. Reka Ljubljanica teče po sredi skozi me¬ sto. S kramarijaini posajeni most in drugi manjši vodijo čez to reko. Proti stolnici je ob njej drevored, ki ga zaljubljeni sprehajalci imenujejo drevored vzdi¬ hov. 12 Najlepši trg je Kapucinski trg, 1:5 ki ima ime po nekdanjem samostanu in deli mesto od enako imeno¬ vanega predmestja. Na njem je gledališče, 14 kavarna, lepa Zvezda in zaradi svoje lepe arhitekture imenitna cerkev Matere božje 13 z uršulinskim samostanom. Ka¬ pucinskega predmestja se kar brez presledkov dotika mesto, ne da bi ju ločil zid." 1 V lepi Gosposki ulici so iepa poslopja in palača Nj. Ekscelence guvernerja. 17 Gosposke ulice se dotika Novi trg, majhen trg s kra- sotno deželno hišo 18 in večinii plemiškimi poslopji ter policijsko direkcijo. Nedaleč odtod vodi tudi tako imenovani Čevljarski most na Mestni trg, 10 kjer uzreš najlepše hiše mesta. Na italijanski način s preddvor- jem 20 je zgrajena mestna hiša. Pred njo stoji krasen, 1. 1700. 21 postavljeni vodnjak s 36 čevljev visoko pi¬ ramido in štirimi 22 kolosalnimi figurami, ki jih je slavni italijanski stavbenik Fran Robba- 3 izdelal moj¬ strsko. Iz različnih odprtin skaklja najčistejša in naj¬ boljša voda. Nekaj korakov gor in stojimo pred stolno cerkvijo. 11 Gostilna »pri Jelenu« je stala na Šentpeterski cesti tam, kjer je sedaj levi ogal Resljeve ceste, ki je tedaj še ni bilo. Lastniki Jalcni so bili prav zavedni Slovenci. 12 Seufzerallee. 13 Sedanji Kongresni trg. 14 Kjer sedaj stoji Filharmonija. 15 Nunska cerkev je prav za prav posvečena sv. Trojici. 10 Ker so mestni zid z Vicedomskimi vrati že podrli. 17 Dež. dvorec, kjer je sedaj univerza. 18 »Lontovžem«, kjer je sedaj Kmetijska družba, na¬ sproti je bila pa policijska direkcija. 10 In die Platrgasse. 20 Z arkadami. 21 Dobrega pol stoletja pozneje! 22 Tudi tu se je zmotil, ker so samo trije velikani, ki naj bi predstavljali tri glavne kranjske reke: Savo, Ljub¬ ljanico in Krko, toda umetniku je bilo gotovo samo za kompozicijo. 23 Kipar, ki ga pa pisec morda zato imenuje stavbe¬ nika, ker je razen vodnjaka postavil tudi več oltarjev, to¬ rej rešil več arhitektonskih nalog, se je seveda pisal Robba. (Dalje prihodnjič.) IVAN GROHAR Knjiga IVAN GROHAR Tragedija slovenskega umetnika SPISAL ANTON PODBEVŠEK je izšla v počastitev petindvajsetletnice Groharjeve smrti. To je biografsko delo velikega obsega v kvartnem for¬ matu (19'50 X 26 cm) z Jakopičevim uvodom. Knjigo krasi okoli 12 večbarvnih in okoli 36 enobarvnih repro¬ dukcij izbranih Groharjevih del, dalje vse obstoječe Gro¬ harjeve fotografije in njegov faksimile, potem deset foto¬ grafij doslej neznanih in najvažnejših dokumentov, celotni seznam Groharjevih del in stvarno kazalo. Knjiga obsega okoli 363 strani in je tiskana na najboljšem umetniškem papirju. Opremil jo je arch. ing. Bojan Stupica. Cena din 300 '—. Knjigo smo pogrešali dolgo vrsto let. Saj se je že takoj po Groharjevi smrti poudarjalo, da bi bila dolžnost slovenske dežele, da izda monografijo o Groharju (naša dežela je po večini agrarna in vse delo Groharjevo je vi¬ soka pesem slovenskemu oratarju), da izve vsa Slovenija, kaj smo z Groharjem izgubili in kako dragocen zaklad za ves slovenski narod je njegova umetniška zapuščina. Karočniki » Kronike « imajo pri naročilu te knjige din 50' popusta, ako naroče knjigo najkasneje do 1. junija 1938. Pri naročilu blagovolile pripomnili na dopisnici, da ste naročnik »Kronike«. Knjiga je dragocena tembolj, ker se bo zbirka naših umetnikov nadaljevala. ZALOŽBA IVAN GROHAR LJUBLJANA — UČITELJSKA TISKARNA 7 * NAJVEČJI SLOVENSKI DENARNI ZAVOD MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Lastne rezerve nad din 26,000.000'— Prirastek novih vlog v januarju 1938. din 14,075.000 — Prirastek novih vlog v februarju 1938. din 10,694.000 — Prirastek novih vlog v marcu 1938. din 10,572.000 — Vloge so vsak čas razpoložljive Za vse obveze hranilnice jamči MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA SLOVENSKIH MEST ŠTEVILKA. 2 • LETNIK V KRONIKA MOJI SOŠOLCI (Nadaljevanje) G 0 S T L Od součencev v vadnici pod Tomšičem naj ome¬ nim še Avgusta Reicha in Emanuela Josina. Oba sta službovala pri finančni direkciji ter živita kot upo¬ kojenca v Ljubljani. - Od poznejših se naj spom¬ nim še Frana Gartnerja, ki se je pozneje prekrstil v Gorazda. Posvetil se je učiteljstvu ter bil tudi kot upokojenec neumorno delaven. Poučeval je v gostil¬ ničarski zadrugi in imel na domu privatne trgovinske tečaje. Umrl je pred dvema letoma. Ko sem po novem letu 1907. nastopil službo pri¬ marija voditelja v zavodu Studenec, je bil za žup¬ nika v Devici Mariji v Polju Matija Kolar, izredno ljubezniv mož, ki je postal pozneje kanonik v Ljub¬ ljani. — Ko sem se na jesen ženil, sem se oglasil pri njem radi običajnega izpraševanja. Poklicaj je: »Mi¬ ca, prinesi liter najboljšega na mizo!« ter sva pričela pomenek o tem in onem. čas je hitel, spomnil sem ga na svoj namen, a odvrnil je: »Dobro vem, da ste v gimnaziji vedno imeli odlične rede iz verouka, po¬ vsem nepotrebno je, da bi vas kaj spraševal,« in za¬ pisal je, da sem najbolje poučen. — Naslednje leto je odšel v Ljubljano in njegov naslednik je postal Ivan Miiller, doma iz žabnice nad Škofjo Loko, ki je bil, prišedši iz tedaj nižje gimnazije v Kranju, do 8. razreda moj sošolec, župnikoval je pozneje pri Sv. Heleni ob Savi. — Umevno, da sva bila v prija¬ teljskem razmerju. — Krstil je oba moja otroka in sicer na domu, za kar je izposloval dovoljenje pri knezoškofijskem ordinariatu. Pri krstnem obedu je imel lepa govora. — V poznejših letih sem ga prilož¬ nostno obiskal. V vojnem času mi je poslal par do¬ pisnic v Kromeriž. — Hranim še ono, ki kaže sloves¬ nost blagoslavljanja največjega zvona na Kranjskem, žal, da se je le malo let glasil, kajti kakor mnoge druge, so tudi tega rekvirirali in razbili. Pred tem neslavnim koncem ga je dal župnik še upodobiti na razglednici ter jo tudi meni poslal v spomin. Izmed sošolcev, došlih iz Kranja, naj omenim še Cirila Pirca, mnogoletnega zaslužnega župana rojst¬ nega mesta Kranja in vrlega narodnega delavca. — Zaradi bratove smrti je moral prekiniti juridične štu¬ dije, da je prevzel znano domačo trgovino. Ko sem 1927. s svojim sinom gimnazijcem peš po¬ toval iz Ljubljane po Dolenjskem in po Beli Krajini, sem v staroznani Višnji gori pozdravil župnika Kon¬ rada Teksterja, ki je bil par let moj sošolec. Bil je zelo vzradoščen ter naju pridržal pri kosilu. Tudi njega krije že par let črna zemlja. Naš gimnazijski razred je bil zelo mnogoštevilen, prvo leto je štel 61 učencev; potem so nekateri od¬ padli, drugi prihajali, tako da se je število le neznat¬ no krčilo, šele v 6. šoli so združili oba oddelka, na¬ šega per nefas slovenskega nazivanega in nemškega, saj je tudi »slovenski« bil germanski. V 8. nas je maturiralo 48. O teh, živečih in umrlih, hočem pri¬ hodnjič podati nekaj črtic. Bili smo vedno res vzgledno kolegialni, najboljši tovariši in prijatelji; tudi narodnostnega nasprotstva nikdar nismo poznali, dasi je to vladalo v veliki meri v vsem javnem življenju in dasi smo bili za svoj rod zelo navdušeni. — Vedno smo se veselili kakega slu- Trgovcu Tema dvema in obrtniku radosten kredit je danes kredit potreben bolj kakor kdaj S sklepom občinskega sveta ljubljanskega z dne 17. novembra leta 1908. usta¬ novljeni zavod ima namen podpirati z dovoljevanjem kreditov potrebne in kre¬ dita vredne osebe in tvrdke, zlasti pa tiste, ki se pečajo s trgovino in obrtjo Lastna denarna sredstva so znašala 31. decembra 1.1932. din 2,801.332-84 Varnostni zaklad din 1,406.628-60 Rezervni zaklad din 995.976-18 z« vso Jugoslavijo: KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE V LJUBLJANI 9 UMETNI LED \ iz pitne v o de J se dobi v MESTNI KLAVNICI na licu mesta po din 3‘— kos (kg 12'50) čajnega svidenja, vendar žal ni prišlo do skupne pro¬ slave obletnic mature prej nego po 40 letih. In takrat je zavladala tako prisrčna okrepitev stare kolegial- nosti in prijateljstva, da smo sklenili, da se odslej snidemo vsakih 5 let. 40 letnico smo proslavili v Ljubljani, udeležil se je od profesorjev dvorni svet¬ nik šuklje, pismeno so nas pozdravili dr. Svetina, Vo¬ dušek in Pleteršnik, zadnji s svoje smrtne postelje. 45 letnico smo proslavili na Bledu, 50 letnico zopet v Ljubljani in tu v Ljubljani, ako Bog da, se snidemo tudi k 55 letnici. — Danes ne živi nobeden naših pro¬ fesorjev več, tudi naše vrste postajajo vedno redkej¬ še, dasi moramo imeti število (v poletju 1938.) živečih — 21 — za izredno veliko. PEŠ PO SLOVENIJI L. 1828. ADALBERT J. K R I C K E L (Nadaljevanje.) V davnini so jo ribiči zgradili sv. Nikolaju na čast. L. 1386.-je pogorela, bila spet zgrajena, toda šele 1706. je dobila sedanjo obliko, ki jo stori vsakemu popot¬ niku vredno pogleda. Popolnoma po italijanskem okusu zidana in opremljena z dvema lepima zvoni¬ koma je znotraj velika, lepo okrašena, ima dobro naslikano 24 kupolo ter je opremljena s prekrasnimi orglami. 24 Kupola je bila tedaj res še samo naslikana na stropu. Strop je napravil umetnik Iulius Gualeus. Mojstr¬ sko je isti umetnik poslikal strop v zakristiji. 25 11. novembra 1828. Grad. Predmestja Danes sem se napotil k Nj. Ekscelenci gospodu gu¬ vernerju grofu pl. Schmidburgu, da se mu predsta¬ vim. že tamkajšnje prijazno služabništvo mi je bilo dobro znamenje. Pripravljen sem bil in po kratkih minutah sem stal pred mladim Ekscelenco. Izročil sem svoje listine, prečital je odprto priporočilno pi¬ smo in bil tako dobrotljiv, tako mil in prijazen, da sem presunjen od spoštovanja zapustil palačo. Popoldne, ko se je vreme hotelo nekoliko zvedriti, sem šel na Grad. Kdor hoče glavno mesto Kranjske natanko pregledati od blizu, hkrati pa uživati razgled po mikavni pokrajini, ta se vzdigni kakor jaz na z okoli in okoli z zelenjem obdani Grad, da si ogledaš na vseh straneh dele mesta. Proti severu imaš razgled na vedno bolj se dvigajoče Kamniške Alpe, ki imajo svoje ime po mestu Kamniku, na njih pobočjih se pa krasno poda množica krajev in gradov; bolj proti za¬ hodu se dviga dražestna dvoholmna šmarna gora z božjepotno cerkvijo. Zahodno je ure dolgo polje, 20 ki ga oklepajo poraščeni griči in kjer se v daljni daljavi lahko s svojimi tremi vrhovi vidi Triglav, najvišja gora Kranjske, ki ga pa kakor Ljubelja danes zaradi Pisec pač misli na strop knjižnice v bogoslovju. Mož je bil gotovo brez kompasa. 10 ' vedno gostejše megle nisem mogel razločiti. Pod seboj vidiš lepo mesto Ljubljano. Kdaj je bil zgrajen grad, se ne ve gotovo. Neka¬ teri pravijo vojvode koroški, drugi pokneženi grofje iz Kranja naj bi ga bili sezidali v 10. stoletju. Grajsko dvorišče je zelo veliko in cerkev je posvečena sv. Ju¬ riju. Ves grad je preurejen za kaznilnico. Predmestja Ljubljane so bila nekdaj revne vasi, sedaj pa tvorijo celoto z mestom, ne da bi za njim za¬ ostajala glede lepih hiš in snažnosti. Taka so: 1. šent- petrsko predmestje od zagrebške strani. 27 Najimenit¬ nejše poslopje je vojašnica 28 in najkrasotnejša cerkev Ljubljane sv. Petra cerkev, ki mi je zaradi svoje sli¬ karije in zaradi izvrstnosti svojih slik njena notra¬ njost najbolj všeč. škoda, da stoji tako skrito. Nekdaj je baje stala sredi mesta 29 in bila zidana 1385. Leta 1472. so to božjo hišo Turki popolnoma razdejali. Kamen ob vhodu v cerkev spričuje tako. Na prostoru stare cerkve je bilo pa to novo krasotno poslopje se¬ zidano po najlepšem okusu leta 1700. Kupola je svetla in še živahne freske je napravil Qualeus. 30 Poleg 27 Pomisliti moramo na plovno Ljubljanico in Savo, ki sta v tedanjih časih, ko še ni bilo železnice, vezali Ljub¬ ljano z Zagrebom, Karlovška cesta pa dolenjsko stran s Karlovcem. 28 Seveda šentpetrska. 29 Pisec je bil slabo poučen, ker je stala vedno zunaj obzidanega mesta. 30 Tako so mislili še nedavno, dokler pri popravljanju niso v laterni kupole našli signature Franceta Jelovška s pristavkom, da je 17. avgusta 1731. pričel slikati kupolo. Zamenjava je pač najboljše spričevalo za našega največjega freskanta. Ako potrebujete tiskovine, kataloge, Ilustracije, prospekte In se ne morete odločiti, v kakšni tehniki naj se izdelajo, se blagovolite obrniti na JupWo Ham V LJUBLJANI )UGOTISKARNA LJUBLJANA Umetniški grafični zavod v katerem so zastopane vse moderne grafične panoge. - Vsa grafična dela se izvršujejo lepo, solidno in po zmerni ceni BAKROTISK, OFFSET- IN LITOGRAFSKI TISK K L I S A R N A TISKARNA ZA KNJIGO- IN UMETNIŠKI TISK Lekarna »Pri angelu« LJUBLJANA Tyrševa cesta 6 Nasproti nebotičniku Telefon štev. 28-35 Najmoderneje ure¬ jena lekarna. Velika zaloga tuzemskih in inozemskih speciali¬ tet. / Oddajajo se zdravila na recepte za vse bolniške blagajne. / Izdeluje malinovec najboljše kakovosti (na malo in na veliko). Vedno v zalogi: najfinejše sveže norveško ribje olje. mnogih slik vil oltarjih se odlikuje »Klanje nedolž¬ nih betlehemskih otročičev« 31 kot slika in sv. Peter v velikem oltarju kot kiparsko delo. Drugo predmestje je Bojana 32 med Ljubljanico in šentpetrskim predmestjem, ki spada tudi v župnijo te cerkve. Hiše so tu najbolj skromne. 3. šentjakobsko predmestje s cerkvijo sv. Jakoba. 4. Gradišče s cerkvijo nemškega viteškega reda. 5, 6. Krakovsko in Trnovsko predmestje, ki ju loči potok Gradaščica. V Krakovem so nekdaj stanovali ribiči, ime ima pa po Krakhovo (strelišče). 33 7. Kapucinsko predmestje, med vsemi naj lepše, z lepim trgom pred cerkvijo Matere božje 34 in z nič. manj lepo frančiškansko cerkvijo, kamor vodijo lepe kamnite stopnice. Zunaj ima dva lepa zvonika, zno¬ traj je pa skoraj daljša nego stolnica. Veliki oltar stoji na sredi 35 in slike bi bile še bolj vredne pozor¬ nosti, če bi okviri ne bili tako zelo okrašeni. 31 Po Rubensu posneto Metzingerjevo delo. 32 Seveda Poljane. 33 »Krakovo« menda izvaja iz nemškega »krachen«, ker ime razlaga s »streliščem«, toda ime izvira iz močvirne zemlje, kjer rasto rastline, ki se po slovensko imenujejo »krak«. 34 Ta pomota je popravljena že spredaj. 33 Morda je pisca zmotila lavretanska kapela za oltar¬ jem. (Dalje prihodnjič.) it" NAJVEČJI SLOVENSKI DENARNI ZAVOD MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Lastne rezerve nad din 26,000.000'— Prirastek novih vlog v januarju 1938. din 14,075.000 — Prirastek novih vlog v februarju 1938. din 10,694.000 — Prirastek novih vlog v marcu 1938. din 10,572.000 — Vloge so vsak čas razpoložljive Za vse obveze hranilnice jamči MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA v SLOVENSKIH MEST ŠTEVILKA 3 • LETNIK V KRONIKA MOJI SOŠOLCI (Nadaljevanje) G 6 S T L Od 48 maturantov si je 16, torej ravno tretjina, izvolila bogoslovje; od onih, ki so se posvetili posvet¬ nim študijam, so postali 3 odvetniki, 4 notarji, 4 zdrav- niki, ostali uradniki najrazličnejših kategorij — filo¬ zofskim naukom, oziroma profesuri, se ni posvetil nobeden. Zvečine so služili vojake kot prostovoljci enolet- niki, vendar si za stalno ni izvolil nikdo vojaškega stanu, ako izvzamem enega zdravnika. Spomniti se hočem najprej umrlih tovarišev. O ne¬ katerih mi je le zelo malo znano. O umrlih duhovni¬ kih mi je sporočil nekaj podatkov tovariš Janez Hlad¬ nik, župnik in duh. svetnik v Št. Vidu pri Stični. Hva¬ ležen sem mu za to prijaznost. Prvi se je poslovil od tega sveta Fran Guzelj, rojen v Hotovljah, ki je umrl kot bogoslovec. Mirna, dobra duša. že kot gimnazijec je v »Vrtcu« priobčil pesmi in razne črtice. Tudi Vrhničan Pavel Lenassi je umrl zelo mlad, kratko po posvečenju v mašnika. — O Jos. Benkovču, ki je vstopil v tržaško bogoslovnico, nisem mogel po¬ izvedeti ničesar. — Alojzij Krainer, rojen v Stari Cerkvi na Kočevskem, je bil kaplan v Čatežu pri Bre¬ žicah in pri Sv. Križu nad Litijo in umrl kot župnik v črmošnjicah 9. maja 1904. S posebno ljubeznijo se spominjata Hladnik in p. žužek Janeza Aleksa iz Hotedršice. Bil je sin rev¬ nega bajtarja in krojača. Ker je kazal veliko veselja do učenja, ga je dal oče v Idrijo, kjer je dovršil 3. in 4. razred osnovne šole in prišel nato v Ljubljano na gimnazijo, kjer se je moral ves čas otepati z veliko revščino. Takrat so nekatere rodbine dajale revnim dijakom kosilo in tako je hodil tudi Mekš k nam in nekaterim sorodnim rodbinam na obed, kajti v Aloj- zijevišče ni bil sprejet. — Bil je tiha, skromna in po¬ nižna duša, radi smo ga imeli vse tovariši. P. žužek ga označuje, da je bil priden kot čebelica ter si priza¬ deval tudi pozneje za splošno izobrazbo. — Hladnik pa navaja, da se je v semenišču učil češčine in v »Slovencu« priobčil prevod neke češke povesti; za¬ nimal se je zlasti tudi za Don Bosca ter njegovo skrb za zanemarjeno mladino ter o tem v »Slovencu« in »Zgodnji Danici« priobčil več člankov. Kot tretjered- nik je bil voljen za semeniškega knjižničarja in kot četrtoletnik je vodil govorniške vaje. Bil je kaplan v Logatcu in Hrenovicah ter ekspozit v Rakitnem, žup¬ nik v Planini in na Trsteniku, kjer je umrl v aprilu 1928. Kot dijak in kot duhovnik je bil sicer vedno slabotnega zdravja, vendar je učakal 64 let. »Duhovni pastir« je priobčil mnogo njegovih pridig, zlasti o vzgoji, 1927. je izdal v samozaložbi knjižico o gmot¬ nem stanju slov. duhovščine in kako bi se dalo iz¬ boljšati. Vrhoošek Franc je bil eden naših starejših kolegov (rojen 1859.) iz Leskovca. Nižjo gimnazijo je obisko¬ val v Novem mestu, na višji je bil v Alojzijevišču. Bil Trgovcu Tema dvema in obrtniku zadosten kredit je danes kredit potreben bolj kakor kdaj S sklepom občinskega sveta ljubljanskega z dne 17. novembra leta 1908. usta¬ novljeni zavod ima namen podpirati z dovoljevanjem kreditov potrebne in kre¬ dita vredne osebe in tvrdke, zlasti pa tiste, ki se pečajo s trgovino in obrtjo Lastna denarna sredstva so znašala 31. decembra 1.1932. din 2,801.332-84 Varnostni zaklad din 1,406.628-60 Rezervni zaklad din 995.976-18 z. ... juaosia.ijo: KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE V LJUBLJANI 13 Ako potrebujete tiskovine, kataloge, ilustracije, prospekte In se ne morete odločiti, v kakšni tehniki naj se izdelajo, se blagovolite obrniti na Jugoslovansko tiskarno V LJUBLJANI 1 M o j m n i imltr. JUGOTISKARN* LJUBLJANA Umetniški grafični zavod v katerem so zastopane vse moderne grafične panoge. — Vsa grafična dela se izvršujejo lepo, solidno in po zmerni ceni BAKROTISK, OFFSET- IN LITOGRAFSKI TISK K L I S A R N A TISKARNA ZA KN3IGO- IN UMETNIŠKI TISK je kaplan v Sodražici in župnik v Dolenji vasi. Umrl je v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu ter bil pokopan v Šmihelu. Zakrajšek Fran, rojen na Blokah, mi je bil kolega že v vadnici. Na gimnaziji je bil vedno odličnjak. — živahen, vesel in šegav je bil izredno priljubljen pri vseh kolegih. Bil je kaplan v Postojni, župnik na Dragi pri čabru; umrl je v septembru 1900. Janez Oblak, v šoli s priskokom starejši, v razliko z istoimenskim kolegom, se je porodil v Jami v žup¬ niji Mavčiče 1863. Osnovno šolo je obiskoval v Škofji Loki, v gimnaziji je bil kot odličnjak sprejet v Aloj- zijevišče. Bil je kaplan v Škofji Loki. potem v Polja¬ nah nad Loko, nato v Ljubljani pri Sv. Jakobu, kjer mu je bil tovariš poznejši tržaški in mariborski kne- zoškof Andrej Karlin. — 1896. je postal župnik na Bledu. — Na Bledu je pridobil velike zasluge z zidavo krasne nove farne cerkve, oskrbel je — po slovenskih umetnikih — veličastno notranjost, umetniške slike križevega pota so bile dovršene šele po njegovi smrti. Ko sem 1922. s svojim sinom gimnazijcem peš po¬ toval po raznih krajih naše lepe Gorenjske, sem ga obiskal na Bledu, kjer naju je prav prijazno sprejel. Peljali smo se na otok; po mnogih letih sem zopet veslaril po jezeru. — Na otoku smo se pospeli v zvo¬ nik. Posebno zadoščenje mu je bilo, da je otoške zvo¬ nove rešil pred rekvizicijo v vojni, nadejal se je tudi za farne, a se ni posrečilo — kljub priporočilom naj¬ višjih krogov. Za proslavo 45 letnice mature smo se na njegovo željo sešli na Bledu. V ta namen je vse lepo in skrbno pripravil. Iz Lesc nas je avtobus zapeljal v župnišče, kjer smo se zbrali, šli na naročeni »ručak« v gostilno, potem z dvema okrašenima ladjama na otok, kjer je maševal. Prepeljali smo se potem h Petranu ter na¬ pravili sprehod krog jezera preko vasi k hotelu v Saki (pod železniško postajo), kjer je bil skupni obed. V veselih razgovorih in petju smo bili ondi do večernega vlaka, s katerim smo se vrnili domov. Ko smo slavili 50 letnico mature v Ljubljani, bil je Oblak še čil in izredno dobre volje med nami; nikdo pač ni mislil, da nam ga bo kot prvega ugrabila smrt. Par mesecev nato ga je, na povratku od nekega po¬ greba, zadela srčna kap na cesti nedaleč od župnišča. Slavljena nemška pisateljica Handel - Mazetti je napisala roman »Bratec in sestrica« (»Briiderlein und Schwesterlein«); večino iste snovi se je pozneje zelo razblinila v »Marjetičnih pismih« (»Ritas Bruck«), katere piše bivša gojenka samostanskega internata svoji nekdanji prednici. — Dejanje se deloma godi v Ljubljani in zlasti na Bledu. — V obeh teh delih se opisuje župnik Oblak (nazivan Opiat) kot vzoren, idealen in požrtvovalen duhovnik blagega značaja in istinite pobožnosti. — To je pač najlepši spomenik, ki ga je postavila tujerodna pisateljica slovenskemu duhovniku. Popravek tiskovne pomote v 2. štev. »Kronike«: Poto¬ vanje po Beli Krajini je bilo 1923. (ne 1927.). Lekarna »Pri angelu« LJUBLJANA Tyrševa cesta 6 Nasproti nebotičniku Telefon štev. 28-35 Najmoderneje ure¬ jena lekarna. Velika zaloga tuzemskih in inozemskih speciali¬ tet. / Oddajajo se zdravila na recepte za vse bolniške blagajne. / Izdeluje malinovec najboljše kakovosti (na malo in na veliko). Vedno v zalogi: najfinejše sveže norveško ribje olje. Naročila točno po p zet j u 14 |7 n niVTTTT A SLOVENSKIH MEST JA vJ -Lil -JL A -/A- ŠTEVILKA. 4 • LETNIK V MOJI SOŠOLCI BR F o6stl (Konec.) III. Tudi o nekaterih umrlih posvetnjakov ne vem po¬ ročati podrobnosti. Janez Oblak »mlajši« se ni več mučil s študijami, oženil se je z brhko mlinarico ter gospodaril na mlinu. — Ljubljančan Rudolf Hofmann je umrl kot želez¬ niški uradnik; Jos. Pauser iz Ljubljane in Jos. Pelle- grini iz Slovenske vasi na Kočevskem sta bila urad¬ nika; Anton Pešec z Iga je po dovršenem pravoslovju vstopil v policijsko službo pri ravnateljstvu v Gradcu. Ivan Kosler je absolviral pravoslovne nauke, potem pa živel kot zasebnik in solastnik velike pivovarne v šiški( danes »Union«) ter mlad umrl. — Adolf Bohinc iz Mokronoga, prav priljubljen, vesel kolega, je kot uradnik finančne prokurature v Ljubljani pri kopa¬ nju v Sori utonil. — Naš »primus« Jos. Kržišnik je po enoletnem prostovoljstvu čez par let umrl na Du¬ naju (zamenjati ga ne smemo z istoimenskim pisa¬ teljem modroslovcem in poznejšim bogoslovcem, ki je umrl kot dekan v Trnovem v Istri. Prišel je leto za nami na Dunaj. Bila sva si dobra prijatelja.) Karel Seitner je umrl kot upokojeni višji poštni kontrolor v Celovcu. — Tudi Emil Ankerst je službo¬ val pri pošti v Opatiji in umrl na Dunaju kot upoko¬ jeni poštni ravnatelj. Bil je dober stenograf in risar, oboje je združil v risbah, v obraze vpletel stenogra- fične podatke. Tako je upodobil tudi našega učitelja stenografije prof. Heinricha ter mu poklonil risbo, ki pa vsekakor ni mogla biti posebno posrečena, kajti profesor je vzkliknil: »Moj Bog, ali sem res tako grd!« Jos. Samotorčan iz Polhovega Gradca je bil brez dvoma eden najbolj talentiranih tovarišev. Pod ime¬ nom »Gradačan« je sodeloval pri »Vrtcu« in ob svojih stroških izdal knjižico »Mlada leta«, zbirko mladin¬ skih pripovedk in črtic. — Vpisal se je v pravoslovje na Dunaju, a kmalu ga je zadela nesrečna usoda, obo¬ lel je duševno, bil več let v blaznici na Studencu ter v hiralnici v Ljubljani, kjer je umrl 5. aprila 1897. Peter Košenina je služboval kot okrožni zdravnik v Metliki in v Ljubljani, kjer je bil tudi zdravnik to¬ bačne tovarne. Kot gimnazijec je vodil cerkveno petje pri šolskih nedeljskih mašah pri uršulinkah, ozir. v Križankah. Tudi v »Sloveniji« je vežbal pevce (pri mesca decembra 1 9 3 8. slavnostih je bil dirigent, častni pevovodja »Slovenije«, in Jan Jirek, dunajski poštni kontrolor, navdušen Čeh in velik prijatelj Slovencev). V Ljubljani je vedno zdravega in čvrstega moža zadela nesreča, da je padel in si zlomil podleht, temu se je pridružila nova tvorba »sarcom« ter mu povzročevala mnogo bolečin, katerih ga je rešila smrt 1928. Jos. Šavs iz Preddvora je bil kot medicinec vojaški štipendist z obveznostjo, služiti določeno število let kot vojaški zdravnik, ostal pa je v cesarski službi tudi nadalje. Bil je prideljen vojaškim bolnicam, imel zve¬ čine prav lepe garnizije (v Bosni, Meranu na Tirol¬ skem in v Zagrebu). V prvih letih je bil tudi za eno leto komandiran v nadaljnjo strokovno izvežbanost na kirurško kliniko prof. Alberta na Dunaju. Upokojen je bival v Zagrebu, a prav rad prihajal v ožjo domo¬ vino. Umrl je 1930. Henrik Jabornegg pl. Altenfels je bil v gimnaziji ljubezniv in Slovencem prijazen, obiskoval je tudi pouk v slovenščini, ki za one iz »nemškega« oddelka ni bil obvezen ter se ga tudi niso udeleževali. Postal je advokat v Celju in se po prevratu preselil v Gradec. Bivanje v tedaj Še zelo ponemčenem Celju (kjer je bil nekaj let župan) in v pratevtonskem Gradcu pa ga je tako premenilo, da ni hotel o Slovencih nič slišati ter nikdar ni odgovoril na naša prijazna vabila na naše spominske sestanke, dočim so bili drugi Nemci vedno vzgledno kolegialni. Edvard Steska je bil pravi matematični ženij, žal da ni študiral te stroke, temveč se vpisal v pravoslovje. Ker se je zaradi kruha moral ukvarjati s lekcijami in vzgojiteljstvom, ni mogel dovršiti tega študija ter se mu je šele po prevratu posrečilo, da je dobil arhi¬ varsko mesto v ministrstvu na Dunaju, kateri posel je z izredno marljivostjo opravljal. Umrl je 1926. Maks Pirc je postal advokat v Ljubljani. K razgo¬ vorom radi 50 letnice mature je redno prihajal, par dni pred njo pa je nenadoma izvršil samomor, kar nas je vse zelo presenetilo, še dan poprej sem ga sre¬ čal in z njim govoril, kazal ni niti najmanjše otožnosti ali razburjenosti. Avgust Drukar iz Kranja je bil v gimnaziji in na Dunaju odličen pevec. Kot notarski kandidat je služ¬ boval v Ljubljani, kot notar v Gornjem gradu, v La¬ škem in Celju. Obolel je, šel zdravja iskat na kliniko v Zagreb, a po operaciji umrl 9. julija 1930. Bil je neumoren narodni delavec, zlasti v prospeh družbe sv. Cirila in Metoda, in izredno priljubljen družabnik. 15 Ako potrebujete tiskovine, kataloge, Ilustracije, prospekte In se ne morete odločiti, v kakšni tehniki naj se Izdelajo, se blagovolite obrniti na V LJUBLJANI Brzojavni ■ a • I • v : JUGOTISKARNA LJUBLJANA Umetniiki grafični zavod v katerem so zastopane vse moderne grafične panoge. - Vsa grafična dela se Izvršujejo lepo, solidno in po zmerni ceni BAKROTISK, OFFSET- IN LITOGRAFSKI TISK K L I S A R N A TISKARNA ZA KN3IGO- IN UMETNIŠKI TISK Karel Pleiiveiss, dasi 1864. rojen v Ljubljani, je bil prav za prav Kranjčan. Tam je tudi obiskoval nižjo gimnazijo. Bil je notar v Radečah pri Zidanem mostu, v Višnji gori, Novem mestu in slednjič v Ljubljani, kjer je umrl v maju 1938. po dolgem bolehanju za ra¬ kom. Rad je zahajal v družbo in pri naših spominskih sestankih celo spesnil verze v slovenskem, nemškem, latinskem in celo grškem jeziku v zabaven kvotlibet. Tik pred 55 letnico smo dobili obvestilo, da je smrt ugrabila Adolfa Langofa, vladnega svetnika v Gradcu. Rojen je bil v Mozlju na Kočevskem. Ljubeznivi ko¬ lega je vedno rad prihitel na naše spominske sestanke. Josip Kušar, sin občespoštovanega ljubljanskega tr¬ govca z žitom, poznejšega predsednika trgovske zbor¬ nice in (politično malopomembnega) državnega po¬ slanca, se je že v vadnici pri narodnem učitelju in pisatelju Ivanu Tomšiču navzel velike narodne navdu¬ šenosti, s katero se je kasneje udejstvoval v dunajski »Sloveniji«. — Na Dunaju je služil v prvem letu kot prostovoljec pri dragoncih. Bodi mi dovoljeno, da na¬ vedem par dogodkov iz tega časa. Moj stric je prihajal nakupovat si blaga za svojo veletrgovino na Dunaj in v Brno. Povabil nas je tedaj štiri sorodnike so¬ šolce v takratni edini dunajski variete v 9. okraju »Orfej«. Veselo razpoloženje nenadno prekine Kušar z besedami: »Jutri dobim 14 dni hišnega zapora.« »Kako to?« »Ker sem v bluzi, nisem utegnil, da bi šel domov in oblekel predpisano suknjo (Waffenrock), a v prvi vrsti sedi moj ritmojster v civilu.« »Morda pa ne bo tako hudo,« pripomnim, »saj se je sam še težje pregrešil.« Bilo je namreč oficirjem strogo pre¬ povedano, hoditi v civilu, kaj še posečati zabavišča v civilni obleki. — »Ti ga ne poznaš. Naj večja radost mu je, ako more koga kaznovati. In ali si že pozabil na latinska pregovora ,Quod licet Jovi, non licet bovi‘ in ,Duo si pociunt idem, non est idern*. — Kušarjevo prerokovanje se je obistinilo. Nekateri takratni av¬ strijski častniki so naravnost sovražili izobražence- prostovoljce. O tem ritmojstru nam je tudi povedal značilno zgodbo. V polku je bil prostovoljec, sin bo¬ gatega dunajskega Žida. Pri jahalnih vajah je anti¬ semitski ritmojster razdelil novince tako, da je žid jahal kobilo, za njim pa drugi tovariš žrebca. V diru naokrog naskoči žrebec kobilo ter ugrizne ubogega Žida v stegno, prizadevši mu hudo rano. Ritmojster pa se je na glas smejal. — V »Sloveniji« je zlasti v zabavnem delu skušal vedno uprizoriti kaj zanimi¬ vega,- bil je tudi dober pevec. V Ljubljani je bil kon- cipient pri dr. Iv. Tavčarju; vesel in zabaven dru¬ žabnik zlasti pri omizju »pri roži«. Postal je potem advokat v Kranju. Zlasti je deloval kot »Sokol«, v Ljubljani mu je ustanovil in poveljeval jahalni odsek. V Kranju sem ga parkrat obiskal. Stanovanje je bilo pravcati zimski vrt, ker je soproga z veliko vnemo gojila cvetje. Bil je vedno zelo gostoljuben. Obolevši je iskal zdravja v Rogaški Slatini, a vrnil se je slabši v Kranj, kjer je umrl 28. julija 1913. Narodno mesto je zelo žalovalo, dva Sokola sta bila vedno na častni Trgovcu In obrtniku zadosten kredita Tema dvema ie danes kredit potreben bolj kakor kdaj prej S sklepom občinskega sveta ljubljanskega z dne 17. novembra leta 1908. usta¬ novljeni zavod ima namen podpirati z dovoljevanjem kreditov potrebne in kre¬ dita vredne osebe in tvrdke, zlasti pa tiste, ki se pečajo s trgovino in obrtjo Častna denarna sredstva so znašala 31. decembra 1.1932. din 2,801.332-84 Varnostni zaklad din 1,406.628-60 Rezervni zaklad din 995.976-18 z. ... ju,.,i.vi).: KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE V LJUBLJANI 16 straži ob mrliški postelji, pokriti s trobojnico. Pogreb je bil veličasten. S tem završim spomine na umrle sošolce. — Od 48 maturantov nas je ostalo še 20, po 55 letih zelo ugodno število. 5. septembra 1938. smo se sešli k 55 letnici, katere se razen enega, slučajno tu bivajo¬ čega, inozemci niso mogli udeležiti; sestalo se nas je torej le 11. Radi popolnosti naj pa navedem ime¬ noma vse živeče: 1. Bleivveis-Trsteniški Janko, umirovljeni višji ma- gistratni svetnik v Ljubljani. 2. Bonač Franc, upokojeni svetnik finančne delega¬ cije v Ljubljani. 3. češenj Andrej, upok. župnik, bivajoč v Vavti vasi pri Novem mestu. 4. Fajfar Jurij, upok. sodni svetnik v Ljubljani. 5. Dr. Geiger Ivan, upok. šef-zdravnik južne želez¬ nice v Ljubljani. 6. Dr. Gosti Fran, upok. primarij umobolnice v Ljubljani. 7. Hafner Matej, notar v Ljubljani. 8. Heinzmann Albert, duhovnik v Miinichsthalu pri Dunaju. 9. Hladnik Janez, župnik, duh. svetnik v št. Vidu pri Stični. 10. Dr. Kuhar Andrej, notar v Ljubljani. 11. Lesar Janez, župnik v Šmartnem pod šmarno goro. 12. Majer Franc, privatni uradnik na Dunaju. 13. Dr. Pessiak Viktor, dvorni svetnik na Dunaju. 14. Preshern Dominik, upok. rač. ravnatelj v Celovcu. 15. Seigerschmied Matija, prelat in župnik v božje- potni Mariji Bistrici v Hrv. Zagorju. 16. Slak Matija, župnik na Brdu pri Podpeči. 17. Verderber Alojzij, upok. višji računski svetnik v Gradcu. 18. Vovk Jakob, tajnik splošnega rentnega in zavaro¬ valnega zavoda na Dunaju. 19. Zupanc Ignacij, župnik v Predoslju pri Kranju. 20. P. žužek Alojzij, jezuit v Mariboru. Popravek. V 3. štev. »Kronike« pri opisu Jan. Obla¬ ka se je povsem pokvaril naslov povesti Mandel- Mazetti, ki se glasi: »Ritas Briefe« (Marjetičina pisma). PEŠ PO SLOVENIJI L,. 1838. ADALBERT J. K R I C K E L (Nadaljevanje.) Zvečer sem jo mahnil v pivovarno, 38 v posebno sobo, kjer je skoraj vse igralo in kadilo. Krenil sem v ozadje in bil tako srečen, da sem prišel k mizi, kjer so sedeli umetniki, slikarji in kiparji, ki so bili čisto po mojem skromnem načinu in kjer smo govorili o umetnostnih zakladih Italije. 38 Najbrž v Merkovo, pozneje Aurovo pivovarno v se¬ danji Wolfovi ulici, kjer je pivnica, »Vagon« imenovana, tudi v poznejših časih zbirala duševne delavce, zlasti tudi Jurčičev krog. Ko so »Belega konjička«, kakor se je go¬ stilna imenovala, z »Vagonom« 1. 1898. podrli, so sezidali hišo, kjer je sedaj Oražnov dom. Ob koncu letnika: KROM I KO IZVIRNE PL1TM1C Malo je danes bralcev, ki bi ne bili ob¬ enem tudi ljubitelji lepe knjige, še manj pa naj bi bilo tistih, ki bi si za Kroniko ne preskrbeli lepih izvirnih platnic! 'Platnice za KroniRo so poceni! Celo platno stane din 30-—. Polusnje din 40‘—. To so cene za platnice, ako Vam jih pošljemo, da sami daste vezati Kroniko. Če pa jo pošljete nam, da jo pri nas tudi vežemo, doplačate za vezavo še din 15'— Prosimo, naročite z dopisnico taRof za KroniRo platnice, da boste čimpref postreženi Saj Je ta naša revija trajne vrednosti, ki po svoji opremi In vsebini zasluži, da ji kupite lepo In trpežno obleko 17 12. novembra 1828. Zgodovinske znamenitosti Deloma še vedno nestalno vreme, deloma pa javna knjižnica s svojimi številnimi knjigami me je zadrže¬ vala, da nisem zapustil Ljubljane. Odpravil sem se torej na šolski trg 37 v krasno licejsko poslopje, kjer se je v drugem nadstropju nahajala knjižnica. 38 Zelo prijazno in uslužno me je sprejel skriptor Kastelliz . 39 Pustil sem si dati kroniko Kranjske 40 glede na Ljub¬ ljano, kjer sem nato kot najpomembnejše našel na¬ slednje date: Leta 1000. je Ljubljano razsul potres. Leta 1006. je razsajala kuga. Leta 1143. je priredil mejni grof iz Kranja ime¬ niten turnir. Leta 1200. so bili pregnani templarji. Leta 1269. je Otokar, kralj češke, osvojil Ljub¬ ljano. Leta 1440. je mesto oblegal Urh, grof Celjski. Leta 1469. in 1472. so Turki zastonj oblegali mesto. 37 Sedaj Vodnikov trg. 38 Zato Drž. študijsko knjižnico še dandanes imenujejo »licejsko«. 39 Miha Kastelic, ustanovitelj in urednik epohalne »Kranjske čbelice«. Pozneje izvemo, da sta s Kricklom sklenila »večno prijateljstvo«, zato bi bilo pa morda prav, če bi povprašali po Kricklovi zapuščini. 40 Valvasorjevo »Ehre d. H. Crain«. Lekarna »Pri angelu« LJUBLJANA Tyrševa cesta 6 Nasproti nebotičniku Telefon štev. 28-35 Najmoderneje ure¬ jena lekarna. Velika zaloga tuzemskih in inozemskih speciali¬ tet. / Oddajajo se zdravila na recepte za vse bolniške blagajne. / Izdeluje malinovec najboljše kakovosti (na malo in na veliko). Vedno v zalogi: najfinejše sveže norveško ribje olje. Naročila točno po povzetju Leta 1584. so bili Turki tepeni pred Ljubljano. Leta 1630. je pogorelo vse mesto, ko je razneslo tudi smodnišnico. Leta 1678. je bila v Ljubljani ustanovljena prva tiskarna. 41 13. novembra 1828. Knjižnica. Prijetno znanje Drugi dan sem spet prišel v knjižnico, da si ogle¬ dam dvorano in muzej. Prvo, kar sem opazil, je bila izredna snaga. Prva velika dvorana je obsegala lične omare, kjer je bila obilica redkih rudnin in med njimi nemajhno število iz mnogih gora, jam in špilj Kranj¬ ske. Knjige v stekleni omari so bile večidel botanične in mineraloške vsebine. Hacquetovo delo 42 o Kranjski zasluži, da ga tu še posebej omenim. Odtod prideš v 52 korakov dolgo knjižno dvorano, kjer je dosti ro¬ kopisov in bakrorezov ter tu študirajoči najdejo za svojo izpopolnitev vse mogoče dobro in lepo. Tu sem videl tudi ogrodje vojne ladje ter še dve umetno izde¬ lani vojni ladji, pa tako veliki, da si sleherni lahko ustvari jasen pojem o takem kolosu. Prva vojna ladja je bila štiri in pol čevlja dolga ter pičla dva široka, druga pa nekoliko manjša. 43 Če Bog hoče, bom tako kmalu videl in natura. Današnji dan je bil prav srečen zame. Ne samo Nj. Ekscelenca guverner so me počastili s prijaznim pi¬ sanjem, temveč tudi s skriptor jem Castellizem sem se bliže seznanil. Skupaj sva šla zvečer in hotel sem ga povabiti ter potegniti s seboj, ali prehitel me je in bil sem jaz njegov gost. Prav veselo sva prebila večer, a veselje je bilo še večje, ko sta v najino družbo prišla slikar Langus 44 in gospod pl. Lodanig. 45 Tako sem po dolgem času spet ostal bolj dolgo pokoncu, a spal tedaj nisem v svoji zoprni gostilni, pač pa pri svojem novem prijatelju Castellizu. 1i. novembra 1828. Postanek Ljubljane Vsa lega tik Italije, pod Storicom, na isti stopinji z nekdanjo Panonijo, s predgorjem Cetrus priča, da je Ljubljana rimska Aemona. Leta 452. je hunski kralj Atila Aemono popolnoma opustošil. V 12. sto¬ letju je postala trg, od Italijanov Lubiana imenovan, ker skoznjo teče Ljubljanica, in leta 1416. je bila na povelje cesarja Friderika povišana v mesto in utrjena. Cerkev nemškega reda jasno priča s še čitljivim na¬ pisom, da je bila Ljubljana Aemona in bila sedaj pred 12 leti spremenjena v lepo, mično mesto. Cerkev nemškega reda, čeprav je mala, je znamenita ne samo zaradi tega napisa, temveč tudi zato, ker so jo nemški vitezi sezidali na razvalinah mesta Aemone. n p r va tiskarna je bila Mandelčeva od 1575. do pomladi 1582., čez pičlih sto let je pa Ljubljana res šele dobila drugo tiskarno po Schonlebnovem prizadevanju, ko so dež. stanovi iz Salzburga poklicali tiskarja Janeza Krstnika Mayra, ki je 1678. ustanovil tiskarno v Ljubljani. To na¬ pako je pa zagrešil sam popotni pisec, ker Valvasor ob¬ širno poroča o Mandelčevi tiskarni. 42 Oryetographia carniolica in še polno drugih del. 43 So še vedno v Narodnem muzeju. 44 Pravilno: slikar Matevž Langus. 45 Pravilno: Leopold Ledenig, ki sicer ni bil plemič, pač pa zaslužen glasbenik in resen glasbeni kritik. (Dalje prih.) 18 *