št 28
Nedelja II. julija
1937.
tflAecl vihar
Povest iz prve indijanske vojne za Ohio — Po starih virih pripoveduje Fric Steuben
»Blagor mu, komur ni treba prelivati krvi. Tudi moja na'oga bi bila, da varujem mir, toda belo spada k belemu, rdeče k rdečemu, bi dejal. Ni mi v krvi, da bi mirno posedeval, če vdira sila v kolibe mojih rojakov.«
Skrbno je stari stezosledec preizkušal puško, ali je nabasana, svojo dolgo puško, po kateri so ga Indijanci imenovali.
tosti vedno hujši kakor rdečekožci. Dobro pretehtajte moj nasvet, svetlolasec. Bilo bi nerodno, če bi vam Indijanci prizanašali, belci pa bi vas položili v zemljo. Odkrito rečeno, bojim se za vas, Mirko. Vrl mož ste. Toda jaz se bojim, da se bo ta reč slabo končala. Zelo se bojim, bi dejal. Verjemite, Dane Bun pozna ljudi. Ubogajte me, odpravite se
r.
Takšna je bila enostavna hišica: ravna streha z naloženo zemljo; v vsej stavbi nI bilo niti enega žeblja, kajti železje je bilo tistih dob silno drago.
2e je hotel oditi, pa je še enkrat zamišljen postal. Lahno priprtih oči je pogledal na severozapad proti nebu:
»Kmalu bodo goreče hiše belcev ožar-jale nebo, bi dej a1, kajti vlada ne popusti. In glavar Kornstalk — kakor vidite — navzlic svojim sporočilom grofu ne računa več s tem, da bi mogel ohraniti mir. Sicer vam ne bi poslal mirovnega pasu. To bo nevšečno poletje, bi dejal. Svetoval bi vam, da se umaknete na indijanska tla, kajti Virginci vam ne bodo privoščili mirnega življenja. Ali veste, kdo so ,Mičimalsa'? Tako imenujejo Indijanci belokožce, ki nosijo dolge note. in Mičimalsa sq y svoji srdi-
odtod.«	i
Dane Bun je ob slednjih besedah silno krepko stisnil Mirku desnico, potem se je tudi on odpravi1 svojo pot. In ko je šel, je govoričil sam s seboj in je ponovno majal z glavo. Ko je prispel do gozda, se je še enkrat ozrl, gledal je dalje časa, kakor da si hoče mirno sliko z jase natančno vtisniti v spomin. Potem je izginil med drevesi.
Tako je Mirko ostal sam z Seno in bolnim sinčkom.	(
Večer se je nagibal Čez vršičke dreves. Lahen vetrič je upogibal visoko travo, na sinjem nebu se je zablestela večetnica, Živina x $£radi je mukala.
Tiraš, zvesti čuvar je položil glavo na Mirkova kolena, čim se je Mirko spet vsedel na klop pred hišo. Zvestih, razumnih oči je Tiraš gledal v gospodarja
Po kratkem odmoru se je Mirko spet dvignil, da gre opravit delo, katero je bil ta dan toliko zanemaril.
Postopači
Lepega dopoldne — kakšna dobra dva tedna po teh dogodkih — je stal Mirko pri svojih konjih.
Resno je pogledoval proti svoji domačiji, bil je ves zamišljen. Ali naj bi res sledi1 nasvetu starega stezosledca in se preselil na indijanska tla? Dane Bun je bil izkušen možak, star in pretkan, poznal je ljudi in je prav gotovo menil resno, ko je njemu, svetlolascu, dajal nasvete. O tem ni dvoma, da je Dan Bun mislil pošteno.
Toda Mirko je bil vrl kmet, ne pa kakor oni virginski graničarji, ki so se bolj zabavali z lovom in nastavljanjem pasti, kakor s kmetovanjem. Tem je bilo lahko zapustiti zemljo, čim so čuli, da je tam in tam še kaj divjačine, še nekaj bivolov in bobrov, še kopica ko-žuhovine.
Mirko pa je bil kmet, prirasel k zemlji. Ogledoval je svojo skromno domačijo, preprosto kolibo, kakršno znajo graničarji postaviti v treh, štirih dneh. Saj to je enostavno postaviti. Ravno ob-sekana debla so enako dolga in v kraju zarezana, da se dajo lahko zložiti drugo na drugo. Komur je do varnosti, !ahko še primerno zavaruje kolibo. Ko je dovolj teh debel nagrmadenih na vseh štirih straneh, je treba namestiti streho. Navadno je streha ravna in na njo naložiš še debelo plast ilovice, ali druge zemlje. Špranje zamašiš z mahom in ilovico, znotraj pa zavesiš z bivoljimi
Xako so pritrdili tram k tramu
in medvedjimi kožami, da ni prepiha. Tudi pohištvo so si graničarji in prvi kmetovalci napravili sami — takšna preprosta oprava je bila s hišo vred kaj hitro gotova.
Vse te domačije naseljencev v Ameriki so bile silno skromne — na vsak način je bilo v »doigih hišah« Irokezov in v prostornih kolibah severnih Indijancev več udobnosti, kakor v teh »log-houses« belcev, kakor so se takrat po angleško imenovale graničarske hišice.
Mirku do hišice same ni bilo dosti. Njo je bilo — kakor rečeno — lahko podreti in znova postaviti — tudi takšno jaso je bilo lahko najti — toda on je pač imel pravo kmetsko kri v sebi, rad je ostal na svojem, vse njegovi naravi je bilo zoprno potikanje in potepanje. Navezan je bil na grudo. Takšni ljudje, kakor večni popotnik Dane Bun, so mu sicer lahko bili prikupni in jih je cenil, toda nikoli jim ne bi sledil. Ljubil je snago in red. Bil je ponosen na uspehe svojega rednega dela. Morda je to bil vzrok, da sta Logan in Tekumseh bila tako navezana na Mirka, kajti njima niso bile lastne njegove kmetske vrline. Onadva sta pač bila lovca, popotnika, ki sta kraljevsko ponosno prezirala vsako delo in sta vsak telesni napor, v kolikor ni šlo za lov ali za ribolov, prepuščala ženskam in belokožcem. In razlikovala sta se morda samo v tem od svojih rojakov, da sta oba slutila: velikansko veselje belih do dela utegne biti pogubno za Indijance. Pri Mirku sta našla vse, česar sama nista imela. Njegova navezanost na obdelano zemljo je bila obema Indijancema popolnoma nerazumljiva. Pogosto sta, zatopljena v misli, sedela cele ure na robu gozda in sta Mirka opazovala pri delu, preden sta se mu pojavila.
(Dalje prihodnjič.)
Požrešni lovec Spaka
Spisal in risal Milan Simoneič, dijak II. razr, gimnazije
v Ljubljani
Zajec po gozdu skaka, lovec na njega čaka; kmalu je zagrmelo, lovec je zajca ustrelo.
Lovec je ves razkačen,, ker dolgo je že lačen. Za mizo se je vsedel in cel'ga zajca snedel.
Trebuh se mu napihne se zvija in milo vzdihne, nato pa v posteljo skoči želodec mu pa poči.
Zajec mu dol' omahne, nogo si izpahne; lovec ga v torbo spravi na vlak se z njim odpravi.
Vlak naprej jo pdha, lovec težko diha; na hrbtu ima zajca vsa mokra mu je srajca.
Doma že žena čaka »Kaj si prinesel, Spaka?« A on se le obregne in zajca ven potegne.
Rokave si zavihne zajca s kože pihne trebušček mu razpara: »V k vašo daj ga, stara!«
Zajec je že pripravljen na mizo je postavljen. »Kje je pa omaka?« zabrunda lovec Spaka.
Omako sem naredila cmoke z njo polila, ker ti je bila sila se skleda je razbila!«
Žena zavpije solza jo oblije »Požrešen si bil zmiraj zdaj pa le umiraj!«
Risbe v številkah
Dragi stric Matic! Po dolgem času se spet oglasim v Tvojem kotičku. Pošljem ti sliko policaja Celizelja, ki je napravljen iz samih številk. Upam, da Ti bo všeč, čeprav ni preveč lep. Prav lepo Te pozdravlja Tvoj zvesti bralec »Mladega Jutra«
Voje Jože, dijak na Jesenicah.
Enajst pisk
Spisala Tanja Sajovic, III. razr. gimnazije v Kranju
Neki človek je imel lepo posestvo. Imel pa je tudi dva sinčka in eno hčerko. Nekega večera je poslala mati hčerko na studenec po vodo. Ko je deklica natakala vodo, je prišla k njej koklja z desetimi piškami in jo kavsnila v no-
go. Ta koklja pa je bila čarovnica in zato se je punčka takoj spremenila v piško. Mati, ki je pogrešila hčerko, je poslala starejšega sina, da jo poišče. Ta je res šel in srečal starčka, ki ga je vprašal, kam gre. Neprijazni deček mu je odgovoril: »Kaj te to briga!« Starček je zmajal z glavo in molče odšel. Deček pa je hodil in hodil ter prišel končno do velike skale, v kateri je bila lina. Ko je pogledal skozi lino, je zapazil v neki dvorani svojo sestrico. Hitro je zlezel v dvorano, toda sestrice ni bilo nikjer. In ko je hotel nazaj, je bila lina zaprta.
Ker starejšega sina ni bilo nazaj, je mati poslala na pot mlajšega. Tudi on je srečal starčka ,ki ga je vprašal, kam gre. Povedal mu je in ga prosil za svet. Starček mu je rekel: »če boš šel na kresni večer trikrat okrog dvorišča in boš imel v žepu praporotno seme, ne da bi ti vedel zato, boš videl in slišal svojo sestro.« Deček se mu je lepo zahvalil in odišel domov. Nazaj grede ga je pot vodila skozi gozd in ko je v njem
| počival, se mu je nasulo v žep praprot, no seme.
Na kresni večer ga je poslala mati po vodo. Zdelo se mu je, da ni nikjer vodnjaka, in ko ga je iskal, je šel nehote trikrat okrog dvorišča. Naenkrat pa je začul dvanajst pišk, ki so se pogovarjale. Vsaka je kaj povedala, enajsta pa je vzdihnila: »Ah, ko bi moj bratec vedel, kako naj me reši!« — »Kako? Kako pa?« so jo spraševale piske. »Moral bi iti do velike skalne gore, v kateri je lina. Iz treh enoletnih les-kev naj spleite vratca za to lino, vzame naj dva kosa zastrupljenega mesa, da zastrupi z njima zmaja, ki stražita zla. ti ključek. Brata, M je tam ujet, naj pošlje domov. Sam pa naj odpre z zlatim ključkam vrata zlatega gradu. V gradu bo našel srebrno kanglico, v kateri je zlata voda. Če me poškropi s to vodo, bom postala zopet deklica,« je pravila enajsta piška. Ko je deček to slišal, je stekel domov in se drugo jutro napravil na pot. Prišel je do gore in zagledal skozi lino svojo sestrico. Ho-
tel je hitro do nje, toda spomnil se je, da mora najprej splesti vratca. Napravil si je iz šibe lok, ustrelil dva zajca, ju zastrupil in spletel iz treh leskovk vratca. Pritrdil jih je na lino in Zlezel v goono. Najprej je srečal dva zmaja, ki
Vožnja po »smrtni steni«
Na velesejmih in v cirkusu vidite časih pozače motornih koles, kako se z glasni mhruporn vozijo po navpični ste-tranji steni velike kadi. Taka vožnja se zdi človeku silno nevarna in vratolomna, v resnici pa ni tako hudo. Seveda se zmerom lahko pripeti nesreča, a v veči-♦ ni primerov se take vožnje srečno končajo.
Te predstave se naslanjajo na zakon sredobežnosti. Saj veste iz lastne izkušnje: ako vihtite kamen, ki je privezan na motvoz, v krogu, ohranja sredobež-nost motvoz v napetosti. Morda ste tudi že kdaj poizkusili vihteti v krogu z vodo napolnjeno posodo, in če ste to dovolj spretno in hitro delali, se zaradi sredobežnosti ni razlila niti kapljica
vode.	. - .....
Motorni vozač je uporabil ta izkustva v svojo korist. Voziti začne na dnu kadi; pri tem stalno povečava hitrost vožnje, v precej hitri dirki pride do poševnega prehoda, in ko je dosegel zadostno hitrost, zavozi na navpično steno. Z naraščajočo hitrostjo se sredobežnost povečava, in tako vozi motorni vozač razmeroma varno po »smrtni steni«.
jima Je vrgel meso. Takoj sta se zavalila mrtva na tla. Napodil je brata domov, vzel zlati ključek in krenil proti vzhodu. Prispel je do kamenitega, mar. mornaitega in srebrnega gradu, a povsod so mu veleli — naprej. Končno je prišel do zlatega gradu. Odiprl je vrata in vstopil v dvorano, v kateri je stala miza s tremi kanglicami. Kamenita, marmornata in srebrna. V kameniti je bila navadna, v marmornati srebrna in v srebrni kanglici zlata voda. Ko je- hotel vzeti srebrno kanglico, se je prikazala čarovnica — kokoš in mu branila. Potegnil je meč in ji odsekal, glavo. Za. grmelo je, se zabliskalo in deček je stal poleg doma. Tu se je spomnil, da ne ve, katera piška je njegova sestrica.
Zato je postavil vseh enajst pišk v vrsto in jih polil z zlato vodo. Naenkrat je stalo pred. njim deset. kraljičin in njegova (sestrica. Eno izmed kJraTjičin-je vzel za ženo, dlruge pa so mu prinesle darila, ki jih je razstavil. Tudi jaz sem bila na razstavi in vam lahko povem, kaj je dobil. Zlat prstan z briljan_ tom, zlata kanglica, zlat deček, zlata košarica z dijamantnim sadjem, zlat kip boginje sreče, enajst zlatih pišik s kokljo, zlata preproga, šopek zlatih cvetic in Zlat srček so bdlli darovi devetih kraljičin. Fant je postal kralj in je. s svojo ženo vladal še dolgo, dolgo Vrsto let.
Stric Matic deli nagrade
Na zadnji natečaj je dobil stric Matic toliko lepih in prisrčnih pisemc, da je bil kar ganjen. Ni si mogel kaj, da ne bi zvišal števila obljubljenih nagrad. Ob razpisu se je zavezal, da nagradi z lepimi mladinskimi knjigami deset najboljših spisov. Ker so se pa Jutrovčki tako vneto udeležili natečaja, je tudi stric Matic radodarno odprl roke in poklonil namesto desetih — šestnajst lepih nagrad.
Za nagrade so bili izžrebani tile Jutrovčki: Ludvig Elga, uč. I. razr. osti. š. rta Jesenicah, Cale Ivanka, uč. V. razr. v Grosupljem, Visečnik Milan, uč. IV. razr. v črešnjevcu pri Slov. Bistrici,
Mandelc Anica, uč. mešč. šole v Žalcu, Terglav Vladimir, uč. VI. razr. v Mozirju, Vizjak Pavlica, uč. II. razr. osn. šole v Hrastniku, Bolčevič Štefanija, uč. IV. razr. v Radečah pri Zidanem mostu,
žitko Milenka, uč. IV. b. razr. v Verdu pri Vrhniki, Modic Mici, uč. V. razr. osn. š. Podpeč 3 p. Preserje, Kušar Dušan, uč. III. razr. osn. š. v Zagorju ob Savi, Zor Marija, uč. I. razr. mešč. šole pri Uršulinkah v Ljubljani,
Beigott Dušan, uč. osn. šole v št. Lenartu v Slov. gor., Gnezda Neva, uč. II. razr. gimn. v Ljubljani, Mariborska ul. 20,
tiger Nadislav, dijak III. razr. klas. gimn. v Mariboru, Vaš Albina, uč. IV. razr. šole šolskih sester v Celju, Kordež Franc, uč. IV. razr. v Podnartu pri Kranju.
Vsak nagrajenec je prejel lepo, z mnogimi slikami okrašeno knjigo iz »Mladinske knjižnice Jutra".
Stric Matic vošči vsem nagrajencem mnogo smeha in zabave pri branju, obenem pa želi, da bi ostali vsi Jutrovčki zvesti svojim obljubam, da bodo mamice zmerom ljubili in spoštovali.
Maš
BIOVS
nateča)
Pri zadnjem natečaju so se vsi Jutrovčki tako imenitno postavili, da je bil stric Matic ves navdušen. Videti je, da vam je bil ta natečaj po duši, in srčno želimo, da bi ostali vse življenje zvesti sklepom, ki ste jih izrazili v vezani in nevezani besedi.
To pot vam strte Matic dovoli, da si sami izberete za spise kakršnokoli snov. Kdor se zeli udeležiti tega natečaja, naj nam pošlje prost sestavek. Lahko nam opiše svoj rojstni kraj, kako preživlja počitnice, zanimiv dogodek iz otroških let, popis kakega izleta alt daljšega potovanja; fantje, ki so na kmetih doma, lahko opišejo veselo življenje na paši itd. itd. Glavno je, da ima vsak spis res kaj vsebine, da je kratek in jedrnat, spisan s črnilom na čistem papirju in pravilno naslov 1 jen. Vse dobre spise bomo objavili. Nagradili bomo pa deset spisov, ki bodo najbolj zabavni. Skušajte torej opisati kak dogodek na smešen način! To pot se lahko šaljivci posebno izkažejo•
Spise naslovite takole: Stric Matic, uredništvo ^Jutra" v Ljubljani. Objavljati jih začnemo že prihodnjo nedeljo in jih bomo sprejemali do konca avgusta. Stric Matic vam želi prav vesele in zadovoljne počitnice, obenem pa tudi želi obilo zabave pri pisanju!
Rikitikitavi v boju s kačo
V Orientu poznajo nekakšno vrsto podlasic, ki jo imenuje pokojni angleški pisatelj Ruyard Kipling »rikitikitavi«. Pod tem imenom poznajo to vrsto podlasic skoraj povsod.
Riki je velik sovražnik ka5, in prav zato ga v Indiji zelo cenijo. Saj ste gotovo že kdaj slišali, koliko ljudi umre y Indiji vsako' leto zaradi kačjega pika.
Zadnja statistika je pokazala, da umre za kačjim pikom približno dvajset tisoč ljudi na leto. Po .tem takem ni čudno., da se v Indiji še prav posebno zanimajo za rikije in jih imajo močno v časteh.
Kdor je imel kdaj priliko, da je mogel na svoje oči opazovati boj med ri-kijem in kačo, ne bo izlepa pozabil tega zanimivega in napetega doživljaja. Z naježeno dlako in ves drhteč od togote in bojaželjnosti se postavi mali riki sovražniku naproti. Kači se pozna, da se kaj dobro zaveda, da ima "pred seboj nevarnega nasprotnika. Potuhnjeno se zvije v klobčič, samo zgornji de lživota dvigne in se ziblje, zdaj na levo zdaj na desno ter preži na priliko, da bi mogla zadeti malega rikija s svojim smrtonosnim ugrizom. Ko se ji zdi trenutek primeren, . zažene kladivasto glavico tako bliskovo naprej, da človeško oko ne more slediti njenemu gibu. Riki pa ima vkljub svoji jezi in bojaželjnosti zelo bistre oči. V zadnjem hipu odskoči, takoj nato pa šine kači, ki je še v napadalni legi, na tilnik, kjer ji z ostrimi zobki pregrize vretence.
Tako se navadno konča ta boj. Časih se pa tudi zgodi, da podlasica ni dovolj hitra. Kača jo ugrizne, vendar predrejo strupeni zobje podlasici le težko skozi debeli kožušček. A tudi kadar se kači posreči, da ugrizne podlasico v živo, niki pogosto preboli strašno zastruglje-itie ta ostaa«
Riki ni posebno plah in se zelo rad udomači. Ker prav dobro lovi tudi miši in Fodgsne, ga uporabljajo v tropskih deželah namesto domače mačke. Prost teka po hiši, in domači ga imajo radi. Le eno napako ima riki: hudo radoveden je in povsod hoče biti zraven.
Rebus

i
Rešitev križanke 1
Vodoravno. 1. Troja, 2. Ri6an, 7. za, 9. mul, 11. Re, 13. os.
Navpično. 1. Trst, 3. Rim, 4. os, 5, jaz, 6. Anam, 8. Hus, 10. ar, 12. as.
Listnica uredništva
Pozor nagrajenci! Knjižne nagrade smo Vam poslali na naslove, ki so bili objavljeni v našem listu. Komur pismo-noša ni prinesel knjige na dom, jo naj
are iiolr«^ V nniwmt»l !ctmi ioH/Si