Srečno Mostec 1972 • V nedeljo 22. oktobra je bil predan na-menu edinstven smučarsko-skakalni center »Mostec«, ki se ponaša sedaj s štirimi skakal-nicami pokritimi s plastiko. Tako se je Trim stezi priključil pomemben športni objekt, ki so ga zasnovali in zgradili prizadevni člani SK Ilirije. • Pokroviteljstvo nad otvoritvijo, s katero je bila povezana tudi mednarodna prireditev. v smučarskih skokih na 50-metrski skakalni-ci, je prevzela Skupščina občine Ljubljana-Šiška, ki jo je zastopal v odsotnosti predsed-nika, podpredsednik skupščine tov. Roman Dermaša. • O svečanostih in mednarodni tekmi bo-mo poročali v prihodnji številki Tribune. • V današnjem prispevku želimo sezna-niti bralce Tribune — posebno mlajše, z bež-nim orisom razvoja smučarskega skakalnega športa v Šiški, ki ima svojo dokaj burno in zanimivo zgodovino. • Začelo se je v »Kozlovi dolinci« ali na Šancah v šišenskem hribu, ko je Viki šubert nekako pred 50 leti ob splošnem navdušenju navzočih skočil na eni izmed prvih skakalnic — šest metrov daleč. Iz leta v leto so bile dolžine smučarskih skokov večje. Po zamisli inž. Stanka Bloudka je bila zgrajenavMostecu prva večja 30-metr-ska skakalnica, ki predstavlja kvaliteten pre-hod v razvoju smučarskega skakalnega špor-ta v Mostecu. Na Bloudkovi skakalnici so se marljivo urili skakalci dr. Bebler, Istenič, Palme, dr. Dečman, šramel, Božič, Pribov-šek in drugi. Rekord na tej skakalnici je po-stavil takratni trener naših skakalcev Norve-žan Gutorensen s skokom 33 metrov. • Leta 1947 se je Bloudkovi ali ilirjanski skakalnici pridružila 15-metrska skakalnica, ki so jo pomagali graditi olimpijski kandida-ti: Klančnik, Polda, Meži, Priboršek, Rogelj Zalokar, Razboršek in drugi na pobudo smu-čarskega kluba Enotnost. Že takrat se je nam-reč pokazala potreba po manjši skakalnici in sicer zaradi postopnega prehoda posebno mlajših skakalcev, na večje skakalnice. Na obeh skakalnicah sta trenerja šramel in Zalo-kar vzgajala in pripravljala za Planico celo vr-sto novih skakalcev med katerimi so bili: Ro-jina, Matula, Silvester, Bras, Eržen, brata Ko-privšek, Jurman in Prelovšek. • Od leta 1953 do 1962 so se odvijale med-narodne smučarsko-skakalne tekme na 70-metrski skakalnici na Galetovem. Zadnje tek-movanje za pokal Kongsberg (Jugoslavija, Zah. Nemčija, Avstrija, Francija in Italija), je bilo leta 1961, ko je Marjan Pečar osvojil prvo mesto s skokom 68 metrov in prekosil skakalca izpred 50 let za 62 metrov. Na žalost je bila skakalnica na Galetovem po letu 1962 prepuščena hitremu propadanju. • Iz leta v leto pa se je vedno.bolj naka-zovala potreba po skakalnici, ki bi omogo-čala trening v vseh vremenskih pogojih, torej tudi takrat, ko ni snega. Tako je Mostec do-bil leta 1962 prvo skakalnico iz plastike. Na pobudo najzaslužnejšega delavca na področ-ju smučarskega skakalnega športa Boga Šramla je bila takrat pokrita s plastiko 30-metrska skakalnica, ki pa je vzdržala le do-brih sedem let. • S propadom skakalnice na Galetovem in 30-metrske skakalnice, ki je bila pokrita s plastiko je nastala občutna vrzel. Po letu 1966 skakalnici niso imeli možnosti za vadbo, vaditeljem pa je bilo onemogočeno vključe-vanje novih talentov v tovrstni šport. • Več kot ugodno rešitev je prineslo leto 1970, ko je bil ustanovljen v okviru društva za telesno kulturo ILIRIJA, Ljubljana-Šiška — smučarski skakalni klub. V okviru SSK ILIRIJA je bil v kratkem razdobju izdelan program dela v cilju, da se čimprej zgradi smučarsko skakalni center »Mostec« s pla-stičnimi skakalnicami, ki bodo dopuščale si-stematično vadbo tako najmlajšim kot tudi mladincem in članom — vrhunskim skakal-cem. • Naloge, ki si jih je zadal gradbeni od-bor predvsem pa idejni vodja Zalokar Zoran, projektant Bras Vlado, sekretar kluba Sil-vester Vladimir ter vodja gospodarskega od-bora Vrhunc Vili so bile v resnici zelo težke in obsežne. • Najprej sta bili zgrajeni v letu 1970 15-in 25-metrski skakalnici. V delo je bilo vlo ženih preko 4.000 prostovoljnih delovnih ur. Akcijo je vsestransko podprla tudi Skupšči-na občine Ljubljana-Šiška ter številne gospo-darske organizacije. V letu 1972 so neutrud-ljivi člani kluba pričeli z delom na izgradnji 50-metrske skakalnice, ob njej pa je projek-tant Vlado Bras pojektiral še 35-metrsko ska-kalnico. Obe skakalnici imata skupno do-skočišče in sta med seboj povezani tudi s skupnim stopniščem oziroma dohodom na zaletišče obeh skakalnic. • Za izgradnjo 35- in 55-metrske skakalnice so člani SSK ILIRIJA žrtvovali nadaljnjih 8.000 ur prostovoljnega dela, projektant Vla- do Bras, pa je tudi za ti dve skakalnici našel izjemno tehnično rešitev, saj je npr. jeklena konstrukcija zaletišča velikanke v Mostecu sestavljena iz konstrukcijskih delov, ki so že odslužili prvotnemu namenu. V tej konstruk-ciji je tudi vrtalni stolp zavoda za geološka raziskovanja, na samem zaletišču so koristno uporabljene tudi tirnice podjetja ŽTP itd. Skratka pronicljivost tehnične izvedbe pro-jektanta je vidna na vsakem koraku. Sedaj, ko so vse štiri skakalnice iz plastike priprav-ljene, da jih prevzamejo skakalci, ni mogoče opisati vseh težav in naporov, ki so jih mo-rali premagati graditelji. • Sicer pa poslušajmo tehničnega vodjo Zorana Zalokarja, ki je o pridobitvi v Moste-cu dejal naslednje: Veste tekel je tudi znoj, fantje so žrtvovali tudi dopuste. Kar zadeva skakalnice, menim da v Evropi ni podobnega smučarskega skakalnega centra, ki bi na tako majhnem prostoru združeval štiri skakalni-ce iz plastike. To mi lahko verjamete, saj sem kot reprezentant obšel vse evropske dežele, kjer imajo ponekod sicer večje skakalnice, vendar nikjer nisem videl štirih skakalnic, ki bi bile tako funkcionalno povezane med seboj kot naše. K.V.