Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman veljii: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gid.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški uliei h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/,6. uri popoludne.
Štev. 220.
7 Ljubljani, v ponedeljek 27. septembra 1886.
Letni le XIV.
Vabilo na naročbo.
„SL0VENEC",
edini katoliško-konservativni slovenski dnevnik
prestopil bo s 1. oktobrom v poslednje četrtletje svojega XIV. leta. Radostno porabimo to priliko, da izrekamo najtoplejšo zahvalo vsim dosedanjim prijateljem lista za gmotno in literalno podporo ter mnogovrstno pripoznanje.
Ob enem pristavljamo pa še prošnjo, da naj se nam oboja še na dalje obrani in zdatno pomnoži po marljivem dopisovanji in sporočevanji raznovrstnih novic, kakor tudi po mnogobrojnem naročevanji in razširjanji lista samega. Le tako nam bo mogoče doseči nalogo, ktero smo si pred 14. leti postavili in smo ji do danes neomahljivo zvesti ostali. „Vse za vero, dom in cesarja" smo rekli tistokrat in to pravimo tudi danes. Kdor je z nami, pristopi naj, ter pripomore k temu duševno in gmotno. Gasi so nastali, ko se duhovi bolj in bolj ločijo ter vstopajo na desno in na levo; za omahljivce, za neodločne, za mlačne je če dalje manj prostora na svetu. V takih časih še mnogo bolj velja, kakor o druzih časih: »Kdor ni z menoj, je zoper mene; kdor z menoj ne pobira, raztresa. Ne šepajmo toraj kmalo na to, kmalo na drugo stran, ampak delajmo odločno za kraljestvo božje kot možje, kot Slovenci, kot katoličani". — Oem več nas bo, tem bolje bo, tem zanimiveji bode list.
Konečno še tretjo prošnjo in ta je, da kdor ni še naročnine ponovil, da naj to stori ob pravem času, da ne bo neljubih pomot, ter zamoremo tudi svojim dolžnostim točno zadostovati.
»Slovenec" velja za Ljubljano pri oprav-ništvu prejeman: Za celo leto . . . . 13 gl. — kr. „ pol leta .... 6 „ 50 „ „ četrt leta .... 3 „ 30 „ » jeden mesec ... 1 „ 10 „
Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan lo gl. — kr. „ pol leta .... 8 » — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ » jeden mesee ... 1 » 40 »
Opravništvo „Slovenca".
Pri naših bratih.
Prav ob tistem času, ko je pri nas vnet narodnjak pretekli teden pojasnjeval pomen družbe sv. Cirila in Metoda, ter Slovence za obilen pristop k njej vnemal, razposlal je tudi upravni odbor »Matice Školske" po Češkem jako toplo povabilo, da bi se, kakor do sedaj vsako leto, tudi letos na dan sv. Vaclava, t. j. dne 28. septembra, po celi čeho-slovanski zemlji nabirali darovi za omenjeno društvo, čehom se je to društvo že tako priljubilo, da je samo migljaja treba, in takoj imajo zanj tisoče in tisoče skupaj. Kaj bi jih tudi ne imeli, saj dobro vedo, da je denar v ta namen tako dobro naložen na obresti, da bi bolje biti ne mogel, čehi dobro vedo, da je denar, ki ga leto na leto zlagajo za »Šolsko Matico", tisti temelj, na kterem se bo vko-reninila tista prava narodna zavest, ob ktero bodo sovražni valovi ptujega nasilstva zastonj butali. Podrli je ne bodo, pač pa se bodo sami razbili ob jakosti njeni. Blagor čehom, da imajo tako trdno prepričanje o potrebi tega društva! Toda, tudi če bi ga ne imeli, morala bi ga dobiti pri korakih sedanjega naučnega ministra, kakoršne je začel sedaj pri čehih delati. Jako nas veseli priznanje, da tudi mi v tem oziru ne zaostajamo s krepkim snovanjem podružnic sv. Cirila in Metoda, kajti le preverjeni bodimo, da naučni minister s svojim sovraštvom do Slovanov ne bo le pri čehovslovanih ostal, temveč ga bomo prej ali kasneje tudi mi — mi Jugoslovani hudo občutili. Kako sovražno da je jel minister Gautseh Čehoslovanom roge kazati, je kolikor toliko našim čitateljem že iz prejšnjih so-stavkov znano. Jel jim je prepovedovati ustanovljanje narodnih šol, že obstoječe pa brez vsacega pravega vzroka zapirati. Nasprotno pa je Nemcem prosto, kakor pri nas, za vsako pest svojih otrok lastno šolo napraviti. Nemšk otrok ima najraje kar celo klop za-se, slovanskih je pa zlasti po čehah v Budejoviškem in Krumlovskem šolskem okraji toliko natlačenih v eni sobi, da ubožeci, kakor slaniki drug pri drugem natlačeni sede. čehi se takemu mučeništvu svoje dece sicer pogumno vpirajo, toda
večinoma brezvspešno; saj vemo, da se z glavo ne more skozi zid. Vidoč, da z lepo besedo in vteme-ljeno ter opravičeno prošnjo nič ne opravijo, jeli so si pomagati sami, kakor ravno vedo in znajo. Ustanovili so si »Šolsko Matico", ki ima prav tisti namen, kakor pri nas »Družba sv. Cirila in Metoda".
S pomočjo denarja po »Matici Školski" nabranega, ustanovljajo si povsod ondi šole, kjer do sedaj narodnih niso imeli in je morala njihova deca v nemške ljudske šole in nemške otročje vrtove zahajati, kjer se ji je vže takoj od začetka cepil tisti nemški duh v nežno srce, kteri v poznejih letih človeka v na-' rodne renegate in večkrat tudi poturice verne pre-stvarja.
Šest let je tega, kar je pričela češka »Matica Š k o 1 s k a" svoje blagodejno delovanje in reči se mora, da je čehi niso la zarad lepšega ustanovili. Cela vrsta narodnih šol dvignila se je iz tal povsod ondi, kjer je bila narodnost pri slovanski deci v nevarnosti. In kje pa ni ta v nevarnosti, kjer so Nemci s Slovani pomešani? Povsod, povsod! Prav tako dobro na Češkem, kakor na zelenem Štajarju ali Koroškem. Nemški »Schulverein" ima svoje mreže povsod razpete; zato je bilo pa treba povsod protimrež, ktere so na češkem prvi razpeli. Čehi so lahko ponosni na nje! Koliko je le mest in trgov, ktere so Nemci že pred leti razvpili za »odločno nemške". Prav ustanovitev narodnih šol po »Matici Školski" pa je dokazala, da tista mesta niso nemška, temveč imajo mešano prebivalstvo. To se vendar ne sme misliti, da bi bili morda čehi šole po takih krajih ustanovljali, kjer bi ne imeli svojih ljudi! Toliko nesramni vendar niso, pa tudi toliko neumni ne; pač pa je to lastnost nemškega »Schulvereina", ki povsod svoje Ju-deževe groše ponuja, če tudi je v tistem kraji Bog Oče pozabil Nemce vstvariti. Saj ni še tako dolgo, da ste jih na Štajarskem sprejeli slovenski občini Raz-vanje in Radona proti obljubi, da bodete od slej na dalje vže vrlo za to skrbeli, da bodo njuni otroci vrli — gumpci ostali. In morda ne? Pač! Vže od druzega leta na dalje podučevali se bodo v nemščini, ktere so mladi Razvanjci in Radonci prav toliko zmožni, kakor kitajščine.
LISTEK.
Naše slovstvo.
Nedavno smo iz knjižice »Katoliške družbe" »Glasov" naznanili ter priobčili sestavek »Iz malega sveta". Naj priobčimo danes oceno »Glasov", ktero je spisal izvrsten pisatelj, profesor A. Z. v »Duh. Pastirju", da tudi tisti naših bralcev, kteri »Duh. Pastirja" nimajo, »Glase" poznajo ter se za-nje malo bolj zanimajo. Ocena se glasi:
Tiho, brez hrupa deluje naša »Katoliška družba", kolikor jej dopuščajo sredstva in vnanje razmere. A da bi tudi nič druzega ne imeli od nje kakor knjižice, ki jih leto za letom pošilja svojim članom, morali bi jej izrekati priznanje in zahvalo. Kako lepo donč tudi letošnji njeni »Glasi", prizadevajoč si, vzbuditi v srcih čitateljev gorečnost za sveto reč, katoliško versko navdušenje. Oglejmo si nadrobneje vsebino najnovejšega društvenega letnika.
Za lepim predgovorom gospoda vrednika, ne-utrudljivega dr. Pr. Lampeta, ki nam razklada nalogo »Glasov" pa načrt, po kterem mene delovati
tudi naslednji društveni letniki, podaja nam knjiga prav temeljito razpravo »o svetem letu", govoreč najprej o bistvu odpustkov sploh, in potem o važnosti in zgodovini svetega ali jubilejnega leta. — Enako lep in podučljiv je naslednji spis: »Zakaj praznujemo letos sv. leto?" Imenujejo se štiri vzroki letošnjega jubileja, kar nam pisatelj obširno ter jasno razloži. — Sledi povest »Vere moč", ktero je spisal ranjki Janez Oštir, Ljubljanski bogoslovec 1. leta. Zgodba kaže, da nam je z omenjenim mladenčem jako spreten pripovednik šel v grob. — Naslednji sestavek »jeden dan na Velehradu", spisan po enem lanskih naših romarjev k svetišču slovanskih aposteljev, sv. Cirila in Metoda, hoče biti mali spominek romanja na Velehrad. Prav živo nam božjepotnik pred oči stavi pobožno ondotno ljudstvo pa kraj in opravo imenovane največe in rajlepše cerkve na Moravskem.
Pravi kinč letošnjim »Glasom" so »Pisma iz dijaškega življenja", v kterih se nam opisujejo »resni dnovi" nekega dijaka, kteri je v šolah zabredel v verske dvome in celo v nevero, ter po dovršenih gimnazijskih študijah govori, da mu »lastno prepričanje" brani, izvoliti si stan, v kterem
bi moral verovati in učiti, česar mu »razum ne dopušča". V 18 listin je živo naslikan notranji boj pa po božji milosti in nekterih vgodnih vnanjih razmerah provzročeno spreobrnjenje našega mladenča. Videti je, da je ta pisma sostavil spreten mislec in dober psiholog. Naj bi ti listi pač onim prišli v roke, kojim so namenjeni: dijakom, zlasti gimnazijskim abiturijentom !
Za tem najdemo v knjigi jako zanimivo »Kratko zgodovino katoliške družbe"; kakor se nam zdi, je iz spretnega peresa društvenega podpredsednika, papeževega prelata in kanonika, prečast. g. dr. Andr. čebašek-a. Nadrobno in lepo pregledno nam pisatelj predočuje začetek in delovanje društva v dosedanjih 17 letih njegovega obstanka. V sklepu tudi izvemo, kaj je temu krivo, da je »Katoliška družba za Kranjsko" zadnja leta nekako pešati jela; in stavijo se nasveti, kako bi se družbi k večim vspehom pomoglo. Zlasti všeč nam je prvi nasvet, namreč: Naj se skrbi, da se zapet osnuje »katoliška politična družba", ki ostane, kakor 1. 1871—1874, v zvezi s katoliško družbo, pa ima vendar le svoje moške ude, svoj odbor iu lastne dohodke. Samo verska družba današnjim
Velike Britanije takoj v tesueji dotiki. Irci jim bodo izvestno jako zanesljivi državniki, kakor hitro se bodo v svojih pravicah čutili.
Brzojav nam je minuli teden prinesel novico, da so v angleškem parlamentu JPamellov načrt »a irako agrarno postavo popolnoma zavrgli. Ker je ta reč že več lat na dnevnem redu, se nam zdi umestno, pristaviti suhoparnemu telegramu nekaj pojasnila. Na čelu vsem tistim, ki so se proti načrtu dvignili, je lord Hartington sam, bivfii Gladstonov vojni minister. Ta Hartington je prvi rekel, da irski zakupniki niso taki, da bi tako revolucijo pospeševajočo postavo zaslužili in vlada bi si naložila grozno odgovornost, če bi ta načrt sprejela, ki bo socijaliste in fenijce le še bolj gojil. Parnellovci so predlog stavili, da bodo sedaj na zimo kaj tvarine imeli za strastne agitacije. — Tem nazorom nasproti postavil se je pa poslanec Dillon, pravi Irec od nog do glave, ki za svoj narod živi in gori. Mož je izvrstno govoril za sprejem načrta. Vidoč pa, da nič ne opravi, zaključil je svoj govor: „Vlada pošilja nas k Ircem s sporočilom sovraštva. Ona nas na Irsko nazaj pošilja, da bomo irskim zakupnikom povedali, da se morajo le sami prizadevati, ako jim je za to kaj mar, da namreč sebe in svojo streho nad glavo rešijo. Za to bom pa tudi, dokler bom živ in prost, Irce vedno opominjal, da naj nikar ne opuste tiste vstrajne agitacije, po kteri edini si bodo priborili tisto prostost, na podlagi ktere jim bo poleg oderuških posestnikov živeti mogoče." — Da oholih lordov tudi to ni nič ganilo, je sicer naravno, a mogoče je pa vendar, da bodo kedaj še na-nje mislili.
Na stotisoč goldinarjev so Cehi vže položili na žrtvenik domoljubja, stoječ v »Matici Školski" a smelo se more trditi, da tako plodonosno niso še nobenega denarja naložili, kakor prav tega! Vprašamo le, ali morete krajcar bolje obrniti, kakor če ga daste domovini na razpolaganje, ktera z njim podpre narodnost svojih sinov ondi, kjer je najslabeja. Slovenci! V marsičem, posebno pa v politiki tako radi posnemamo čehe. Tukaj na narodnem šolstvu imamo zopet priliko, da jih posnemamo. Učimo se od njih požrtovaluosti, bodi si pri kteri koli priliki! Cehi so za svojo narodnost neprekosljivo požrtovalni. V tem oziru smo jih že občudovali pri zgradbi narodnega gledišča v Pragi, pri doneskih za »Narodni dom" v Ljubljani, pri sprejemih in gostijah druzih Slovanov, kedar koli ti, naj že bo od te ali od one strani, v Prago priromajo — svoje brate obiskat. Cehi nikdar ne vprašajo, od kod ste in kaj da hočete, temveč jim je dobro došel vsak Slovan, naj že pride izpod Triglava, izpod visoke Tatre, od Visle ali pa od mogočne Donave. V tem smislu pač iz srca želimo, da bi se tudi med nami obudila taka požrtovalnost za podporo narodnosti, kakor jo občudujemo pri naših bratih Čehih, ktero bodo ravnokar zopet dejanski pokazali, s svojimi doneski za »Matico šolsko" 1 Čehi so v resnici vrl narod, kteri nam povsod z dobrim izgledom sveti.
Politični pregled.
V Ljubljani, 27. septembra. ISotranje dežele.
V današnjem Taaftejevem kabinetu sta posebno dva moža, kterih opozicija kar prenašati ne more in bi veliko dala, samo da bi se ju znebila. Taaffe in Dunajevski sta ta dva. Da bi pa opozicija res mnogo tvegala, kaže tajna zveza, ktero je ta z Madjari sklenila, da bi z njihovo pomočjo Taaffejev kabinet raznesla. Da Taaffeja ne morejo, se nam čudno zdi, ker jim vendar vsako najmanjšo željo že iz oči bere in spolni. Da jim pa Dunajevski ni po volji, je čisto vrjetno. Finančni minister bi ne smel biti tak poštenjak, kakor je in ne toliko premeten ter vesten v finančnem oziru, da bi bil opoziciji po volji. Njegovi budgeti so od leta do leta boljši in je vsled tega tudi stališče vlade od leta do leta trdneje. To vse pa opozicijo prav v srce skeli in ji ni pač nobeno sredstvo preslabo, samo če bi se tega nepovoljnega Dunajevskega znebila. Ce drugače ne pojde, morajo pa Madjarji pomagati, za kar bo silno vgoden čas sedajle, ko se bo državna pogodba sklepala, »Pester Lloyd" vsaj trdi, da je glede bodoče pogodbe opozicija vsa na Madjarski strani. Obljubila jim je svojo pomoč, če bi se ne mogli pogoditi zarad petroleja. Kakošna da je taka politika, nam pač ni treba posebej povdarjati. Recimo, da je sramotna in pri tem naj za sedaj ostane.
Goreče želje Nemcev, da bi železni obroč razpadel, se še ne bodo spolnile, kakor bi jih tudi radi Nemci vresničene videli. Prav v poslednjem času se je na desnici mnogo na bolje obrnilo, kakor smo pričakovali. Nemško-konservativci, ki so se nam ves čas najbolj nevarni zdeli, da bodo jeli razbijati „železni obroč" enkrat še ostanejo v njegovi zvezi. Pač pa se je odločil od njih človek, ki je hotel Veliko kladivo vihteti pri razbijanji obroča. Lien-
potrebam, ki skoraj vse tudi v politično življenje sedajo, ne more zadostiti, ima za javne potrebe roke zvezane, in zato se ji mora delokrog po tej novi družbi razširiti, da sme tudi vplivati pri raznih, dandanes tako pogostnih volitvah, na šolske in druge postave . . . Mislim, da se bo pač našel še kak srčni Kolumb, krščanski pravoslovec, da prevzame vstanovitev in vodstvo take katoliško-politične družbe, ki je čedalje bolj živo potrebna. Zares, stvar je važna, prevažna; vsega pomisleka vredna!
Sklepni spis »Iz malega svota" govori o pomenu in namenu Ljubljanskega »Marijanišča", opisujoč življenje dečkov v tem prekoristnem zavodu pa prizadevanje vodstva za krščansko vzgojo ubožnih rej en cev.
Kouečno izrečemo, da smo tudi z letošnjimi »Glasi" jako zadovoljni. A zdi se nam, da Slovenci, zlasti naše razumništvo, le premalo pozni in premalo ceni te letnike »Katoliške družbe". Koliko sadu bi prinašali ti »Glasi", ko bi bili bolj razširjeni, in da bi jih marljivše čital naš narod!	A. Z.
bacher izstopil je iz centrum-kluba in mi možu nimamo druzega reči, kakor: »gut weg!" Kam bo pristopil, nas malo briga. Desnica bo po njegovem odstopu na svoji solidarnosti zdatno več pridobila, kakor pa bi ji bil Lienbaeher koristil. Saj smo ga vže stokrat videli, kakošen rovar da je ta mož. Solidarnost železnega obroča je toraj z njegovim odstopom le pridobila. Lienbaeher je bil tudi član parlamentarne komisije, kar sedaj na dalje tudi ne bo več. Vsled tega dobil bo tudi izvrševalni odbor nekoliko drugo lice in kakor se čuje — večje pravice. Skupni interesi bodo desničarje spodžigali za solidarnost. "Prvi pokazati se ve da jo bodo morali čehi in Poljaki. Ondi seje do sedaj največ nezadovoljnosti skazovalo; če tudi je bila tista nevolja popolnoma opravičena, se je vendar nadjati, da če vlada ne bo po vsem enostranska postala, se bo nevolja vendar polegla in solidarnosti umaknila. Postopati pa desnica letos vse drugače misli, kakor je do sedaj. Vse bolj strogo tirjala bo za prijaznosti in razne usluge, ktere je v teku sedmih let vladi skazovala, tudi za-se, kar ji gre. V tem so vže sedaj edini med seboj Čehi, Poljaki in Slovenci. Vsi bodo zahtevali, da se vlada od slej nadalje precej več ozira na potrebe dotičnih narodov zlasti na pravosodnem in šolskem polji, kakor se je to godilo. Če bode vsa desnica v tem oziru trdna kot zid in če bo odločno zahtevala, kar ji gre po božjih in cesarskih postavah, potem bo vlada že morala privoliti — če že ne vsega, pa vsaj mnogo tega, o čemur do sedaj nič slišati ni hotla.
Pretekli teden smo po brzojavu zvedeli, da sta bila na Dunaji dva sleparja obsojena, ker sta se pečala z oproščenjem mladine od vojaščine. Ni pa treba misliti, da je sleparstvo te vrste samo pri nas v navadi. Na Ogerskem pečala se je skozi deset let do vlanske jeseni cela zadruga s tem poslom, dokler ji ni državna oblast sape zaprla. To obrt poznajo tudi na Nemškem, v državi, ki se hvali, da je gojišče »božjega strahu in lepe nravnosti". Zanimivo je, da so se na Nemškem še mnogo popred jeli s tem pečati, preden je ta izvor blagostanja Dunajčanom na misel prišel. Enajst let je tega, kar sta ga izumila v Bochumu dva brata Diechof. Eden teh dveh je imel veliko restavracijo v Kolinu ob Renu. Imela sta na svoji strani mnogo višjih vojaških zdravnikov, ki so bili vsi podkupljeni. Na sled jim je prišel državni pravdnik sam in jih je sodnija potem tudi prav dobro zaprla. Leta 1888 jeli so se s tem sleparstvom, oziroma s to goljufijo pečati tudi v Alzaciji. Izid je bil prav tak, kakor pri tvrdki Diechof. Vsi vdeleženci prišli so po več let v ječo. Že prihodnje leto 1884 pokazala se je prav ta goljufija v jako bujnem cvetji v Frankfurtu, ki je bila tem bolj zanimiva, ker je bilo število višjih štabnih častnikov, ki so bili vanjo zapleteni, izredno veliko. Da se je to iz Nemčije v Avstrijo preselilo, ni čuda, ker gre Nemčija vedno in v vseh rečeh z lučjo pred nami,
Tiianje države.
V bolgarskih zadevah došla je iz Nemškega že zopet novica, ktera precej jasno na to kaže, kakor bi se bila Nemčija Avstrije že res naveličala. »Hamb. Corresp." namreč piše, da Nemčiji morda ni nič manj na tem ležeče, kakor Avstriji, da Rusija ne bo preveč na Balkanu gospodarila. To se mora na vsak način ovirati in bi Avstrija in Nemčija prav lahko to speljali. Žal, da se ne da, ker se Avstrija ni zadosti tesno Nemčije oklenila. Z Angleži in Lahi se Nemčija ne more v nikako zanesljivo zvezo spuščati, s Francozi tudi ne; toraj ji prav nič druzega ne kaže, kakor Rusije in njenega prijateljstva se poprijeti, kar jo bo ob enem tudi Francozov branilo. — Ali nismo že zdavnej trdili, da je Bismark sebičnež brez primere? Sedaj se je to zopet v novi luči pokazalo. Mož je sprevidel, da Rusija nikogar ne hodi za svet vprašat, kako naj v bolgarskih zadevah postopa, temveč dela, kakor nji najbolje ugaja. Zadržavati je nihče ne more, Bismark sam pa že celo ne in zato jel se ji je dobrikati. Rusija bo na Bolgarskem pred vsem zahtevala odpravo obležnega stana. Pravijo, da ima to točko Kaulbars na svojem programu. Druge točke so tudi še te-le: Politični vjetniki se morajo takoj izpustiti, volitve za veliko sobranje, ktero bode kneza volilo, naj se pa preložč na poznejši čas, da se kaj ne prenagli.
Angleški parlament je dne 25. t. m. svoje delo vstavil do 11. novembra. Prestolni govor o tej priliki ni nič posebnega povedal, kar bi že več ali manj znano ne bilo. Zunanje zadeve, rekel je, da so z vsemi velesilami jako prijazne. Prestopivši na bolgarska tla pravi, da je upor enega dela bolgarske armade kneza k odpovedi prisilil, vsled česar se je regentstvo ustanovilo, ktero še sedaj upravo kneževine vodi. Priprave za volitev novega kneza vrše se v smislu berolinske pogodbe. Kar se Angleške tiče, pravi, da na Bolgarskem ne bo nikjer pihala, kjer je ne bo peklo in bo zarad nje lahko vse pri starem ostalo. Dalje prestolni govor objavlja, da se je sostavila komisija, ki bo preiskavala vprašanja o zakupovanji in nakupu zemljišč na Irskem. Konečno pravi prestolni govor, da bi bilo jako želeti, ko bi posamični deli Velike Britanije v tesnejo dotiko stopili. — To se prav lahko zgodi brez posebnih večjih ceremonij. Angleži naj kramarsko suknjo slečejo ia ljudje postanejo, ki za trpljenje svojega bližnjega kaj srca imajo, pa bodo posamični deli
Izvirni dopisi.
Iz Smihela poleg Novega mesta, 25. septembra. Danes imam poročati jako veselo vest. Bilo je že v »Slovenci" omenjeno, da je leta 1882 izročil gosp. baron Tadej Merkel, predsednik sodišču kupčij-ske zbornice na Dunaji, grad „Slatenek" č. g. P. Bernardu Vovku, bivšemu c. kr. profesorju, naj se imetje porabi v kak dobrodelni namen. Posestvo je Šmihelski župnik, č. g. A. Peterlin, prodal med kmete na drobno, denar pa se je porabil za stavbo dekliške šole, ki se je izročila »šolskim sestram". Nameravali so postaviti poslopje v mestu ali pa v bližnji Kandiji. Ker so se pa stavile razne zapreke, položili so v 30. dan marca 1885 temeljni kamen za novo Šolo poleg Šmihelskega farovža na jako prostornem in lepem kraji. Stavbo je prevzel g. Hočevar, zidarski mojster v Hrušici poleg Ljubljane. Izvršil je delo v splošno zadovoljnost in gre mu vsa hvala. Sedaj je poslopje popolnoma dodelano, je pravi kinč Šmihelski vasi!
V 29. dan septembra — v praznik sv. Mihela — bode novo poslopje slovesno blagoslovljeno. Ob jednem bodo pričele »šolske sestre" tudi šolo, in sicer dvorazredno za deklice iz okolice in pa šolo za gluhoneme deklice. Bodi pa onim, ki so tolikanj jezik brusili, češ, novi zavod bode zopet ponemčevalnica, saj še slovenskega jezika ne umejo, tukaj javno povedano, da se bode poduk vršil v materinem-slovenskem jeziku, tako tudi za gluhoneme deklice. In glejte! zopet so tolikanj obrekovane redovnice, ki so prve ustanovile tako potrebni zavod za te uboge sirote s slovenskim učnim jezikom. Od sih dob ne bode treba pošiljati teh revnih sirot v Line in druga mesta — saj bode v domovini taka učilnica. Zlasti bi bilo želeti, da bi se tudi slavni kranjski deželni odbor oziral na ta novi zavod ter pošiljal v ta zavod gluhoneme deklice iz Kranjske mesto v resnici nemške zavode. Bog daj novi šoli mnogo vspeha in blagoslova in naj bi blagi dobrotnik, kakor tudi vsi oni, kterim je bila stavba na skrbi, kmalo videli najboljši sad svojega truda! —f.
Iz Motnika, 25. sept. V noči od 22. in 23. septembra je tudi pri nas začelo deževati. In to se je ponavljalo po dnevi 23. sept. ves dan. Zavoljo tega je Motnica tako narastla, da take tudi stari ljudje ne pomnijo. Razderala je cesto, polje, pobirala mostove, brvi, in sploh, kar se je dalo odnesti. V Motniku smo bili na straži ves božji dan. Treba je bilo ljudi in živino iz nekterih stanovanj v var-niši kraj spraviti. Nekteri posestniki o bregovih vode so jako občutljivo poškodovani.
Iz Maribora, 26. septembra. (Cerkvena razstava.) Naša doba je kaj bogata v raznih razstavah in ni že skoraj mesteca, da bi ne bilo že take imelo. Tudi cerkev se ne odteguje do cela tej novi navadi in porablja ta duh za svoje vzvišene namene. Najgosteje so razstave cerkvenih oblačil in tako je tudi naše mesto, ki sicer ne sluje posebno za pobožno, doslej že 5. razstavo doživelo. Napravlja
jih družba vednega češčenja najsvetejšega zakramenta, letos v nedeljo dne 26. septembra.
Odprl jo je vpričo pokrovitelja družbe, Njih eksceleneije mil. knezo-škofa, velečast. gosp. stolni korar, Lovrenci Herg. V svojem govoru je podal kratko zgodovino te družbe in poročal, kaj je storila to leto glede na namen, ki ga ima. Družba v mestu nima veliko udov, zlasti gosp& in gospodičin je le malo število, toda kar jih je, te so zato bolj žive in delavne. Tako je omenil, da je ena, g. Filomena Ragg, še na smrtni postelji delala na mašnem plašču, ki ga je v delo vsprejela; druge pa, predsednica g. M. Eichler, gospodičini M. Schmiderer in Ter. Poschel, so neumorne pri delu v prid družbe. Kar je poslušalce pa še bolj razveselilo, bilo je to, da so celo učenke, Emilija Zezulka, Mieika Kranjc in druge v kolo družbinih delalk stopile ter za njo lepih reči naredile.
Njih ekscelencija mil. knezo-škof pa so izrekli svojo zahvalo in pohvalo odboru in posebej veleč, g. predsedniku.
Naredilo pa se je v resnici primeroma veliko in lepih reči. Razstava je bila v duh. semenišču v obednici; ta je precej prostorna pa je bila vendar vsa polna lepih, novih reči vsake vrste, kar se jih v cerkvi rabi na altarju. Na eni strani in po sredi so viseli lepi mašni plašči, spredej druge reči za na altar iu na drugi strani oprava za ciborij, spoved, štole, suknjiče za ministrante itd. Vseh reči je bilo 458. Njih ceno je družbeno vodstvo postavilo na 1564 gld. 6 kr., toda v tem ni računilo dela gospfi in gospodičin, ki ga smemo skoraj gotovo računiti na polovico one svote. Bog jim povrni!
Razstava traja tri dni in ima obilo obiskovalcev, po razstavi pa se pošljejo reči onim ubožnim župnijam, ki so ktere prosile.
Trgovinska in obrtna zbornica.
Dne 24. septembra t. 1. imela je trgovinska in obrtna zbornica v Ljubljani redno sejo pod predsedstvom gosp. zborničnega predsednika Jos. Kušarja; navzočni so bili naslednji gg. zborniki: Iv. Dogan, Oroslav Dolenec, Janez Nep. Horak (podpred- i sednik), Vekoslav Jenko, Anton Klein, Makso Krenner, Karol Luckmann, Mihael Pakič, Ivan Perdan, Vaso Petričič, Josip Ribič, Franc Ksav. Souvan in Jarnej Žitnik.
Gosp. zbornični predsednik konštatuje, da je za sklepčnost zadostno število zbornikov navzočnih, otvori sejo ter imenuje overovateljema zapisnika gg. Karola Luckmanna in Vaso Petričiča.
Gosp. zbornični predsednik naznani, da je povodom Najvišjega rojstvenega dneva Nj. veličanstva •cesarja in povodom Najvišjega rojstvenega dneva Nj. ces. visokosti presvitlega cesarjeviča nadvojvode Rudolfa in povodom Najvišjega imendana Nj. ces. visokosti presvitle cesaričine Štefanije v imenu zbornice potem deželnega predsedstva predložil preudane čestitke ter na to dobil naslednja dva dopisa od c. k. deželnega predsedstva. Prvi z dne 20. avgusta 1886, slove: »Vsled brzojavke Nj. ekscelence gosp. vodje kabinetne pisarne Njih veličanstva cesarja z dne 19. t. m. je Nj. c. in kr. apostolsko veličanstvo za povodom Najvišjega rojstvenega dneva od Vašega blagorodja v imenu trgovinske in obrtne zbornice za Kranjsko izraženo čestitko premilostno zahvaliti se blagovolilo. Jemljem si čast" itd.
Drugi dopis z dne 23. avgusta 1886, št. 2559, slove: »Vsled brzojavke Nj. ekscelence gospoda najvišjega dvornika Nj. ces. in kr. visoKosti cesarjeviča nadvojvode Rudolfa sta Nj. ces. visokosti, presvitli cesarjevič in cesaričina izvolila od Vašega blagorodja v imenu trgovinske in obrtne zbornice za Kranjsko povodom Najvišjega rojstvenega dneva Nj. ces. visokosti presvitlega cesarjeviča nadvojvode Rudolfa in povodom Najvišjega imendana Nj. ces. visokosti presvitle cesaričine nadvojvodinje Štefanije izraženim čestitkam premilostno zahvalo izreči. Jemljem si čast, Vašemu blagorodju to naznaniti, da izvolite dalje sporočiti. Sprejmite" itd.
Zborniki so to poročilo stoje vzeli v znanje.
Gosp. zbornični predsednik na dalje naznanja, da je zbornici od Nj. ekscelence trgovinskega ministra Olivierja marquisa de Bacquehem došel naslednji dopis z dne 1. julija 1886, št. 1331:
»Njih c. kr. Apostolsko Veličanstvo izvolilo me je z najvišjim lastnoročnim pismom z dne 26. junija 1886 premilostno imenovati trgovskim ministrom."
Vsied Najvišjega odloka prevzel sem danes
vodstvo tega ministerstva in to slavni zbornici naznanjajoč jo ob jednem prosim, naj me pri izplno-vanji dolžnostij mojega urada krepko podpira z zaupanjem in dobrovoljnim sodelovanjem.
Ob tej priliki pač ni še treba zagotovila od moje strani, da se bodem na pospeševanje tako važnih interesov trgovine in obrta pri svojem poslovanji vedno po vsej moči in skrbno oziral."
G. zbornični predsednik omenja, da zbornica ob tej priliki ni zamudila nj. ekselenco zagotoviti, da si bode vedno prizadevala izpolnovati svoje dolžnosti ter podpirati nj. ekselenco po vseh moččh; ob jednem izrazila je nj. ekselenci odkrito spoštovanje in popolno zaupanje.
Zbornica je to naznanilo vzela z dovoljstvom na znanje.
Konečno naznani gospod predsednik, da je smatral v svojo dolžnost, tudi v javni seji poročati, da je zbornica gospodu vladnemu zastopniku c. kr. dvornemu svetniku Rudolfu grofu Chorinskemu povodom njegovega imenovanja pravim dvornim svetnikom pri c. kr. namestništvu v Gradci čestitala ter ob jednem izrekla svoje obžalovanje na njegovem odhodu, ker se je krepko potezal za interese, ktere zastopa zbornica, da se je na njene želje oziral in njene težnje podpiral, njegovo delovanje da vedno ostane zbornici v prijeten spomin.
G. c. kr. dvorni svetnik grof Chorinsky odgovoril je, da mu leta njegovega poslovanja v Kranjski ostanejo vedno v prijetnem spominu ter izrekel zbornici zahvalo za podporo, ktero je vselej našel od nje pri svojem poslovanji. — Zbornica je vzela poročilo na znanje.	(Dalje prih.)
Domače novice.
(f Adolf Obreza.) Kakor nam telegram poroča, je gosp. Adolf Obreza, državni in deželni poslanec, sinoči ob 10. uri po dolgi in mučni bolezni umrl. Ranjki je bil rojen 7. septembra 1834 v Gorici. Ljudske šole in gimnazijo je obiskoval v Gorici, potem pa se je preselil v Oirknico leta 1852, kjer je po svojem stricu podedoval hišo in posestvo. Tu je postal župan leta 1860 ter je županoval deset let. Leta 1874 je bil v Postojni izvoljen za deželnega poslanca, ter se je bil pridružil narodno-liberalni stranki. Leta 1879 je bil izvoljen tudi za državnega poslanca. Zopet je bil izvoljen leta 1883 za deželnega in leta 1885 za državnega poslanca notranjskih kmečkih občin. V državnem zboru se je pridružil Hohenvvarto-vemu klubu, v kterem je do smrti ostal. Liberalni stranki se je čedalje bolj odtegoval, ker je kmalo spoznal, da njeni nazori in njeno postopanje ni koristno niti narodu niti nravno-verskemu življenju. V državnem zboru je bil ranjki Obreza neumorno delaven do zadnjega trenuka. Zlasti si je prizadeval koristiti Notra-njcem, svojemu volilnemu okraju. Kdo se ne spominja na goljufa Abendrotha in tovarišev. Da so vozniki in delavci v Bosni saj nekaj plače dobili, je bila njegova zasluga. Ravno tako se je potezal za rojake o vremenskih nezgodah. Najbolj pa se je potezal za borsni davek ter potrebo vpeljave tega temeljito dokazoval. Delal je tudi na polajšavo ali odpravo pristojbine. Tako je toraj deloval vedno za blagor države in dežele; zatoraj bila je tudi popolno neopravičeno očitanje nekega lista, češ, zakaj poslanec Obreza ne odstopi, saj je vendar vedno bolehen. Da bolehal je že več časa, a zate ni lenaril, ampak še vedno po okoliščinah marljivo deloval. Ostal je v državnem zboru skoraj do sklepa njegovega in se vde-leževal vsake seje, še le proti koncu podal se je bil v Gleichenberške toplice, misleč, da si bode popravil slabotno zdravje; ali ko so bile jako važne obravnave o novih carinah, prišel je bil iz toplic na Dunaj k dotičnim sejam dr-nega zbora. Zdravje se mu v toplicah ni zboljšalo, marveč je tožil, da se mu je bolezen po-hujšala. Res je prihajal čedalje slabeji in že uekaj dni sim so pričakovali vsaki trenutek poslednjega zdihljeja, ki je bil sinoči proti desetim. Pogreb bo jutri 28. t. m. popoludne ob Va5. uri. Naj v miru počiva!
(Na znanje!) Od danes zanaprej (do preklica) odstopi podpisani od vredništva („Slovenca") ter bode namesto njega vredoval g. Matej Močnik. Dopisi »Slovencu" namenjeni, naj se pošiljajo kakor vselej, vredništvu »Slovenca"; osebni listi naj bodo z imenom naslovljeni v Ljubljano, od koder jih bode podpisani že prejemal o svojem času.
Jožef Jerič, vrednik.
(Duhovske spremembe v Ljubljanski škofiji.) Prestavljeni so sledeči čč. gg. kaplani: Franc P e r-par v Smarjeto; Jernej Zupanec v Št. Rupert; Anton Jaklič na Vrhniko in Janez Šlakar v Boštanj.
(V 216. številki „SIovenca") v spisu »Družba sv. Cirila in Metoda" je bilo brati: »O letošnjem sv. letu nas opominja sam sv. Oče Leon XIII., naj podpiramo dobre šole in naj za nje darujemo zaukazano miloščino. Mesto da bi drugam pošiljali mile darove, podpirajte z njimi rajše dobro domačo stvar, podpirajte z njimi družbo sv. Cirila in Metoda." Te besede utegnejo provzročati misel, da ta, ki daruje za Oiril-Metodovo družbo, ob enem tudi zadostuje zahtevam sv. Očeta glede pridobitve odpustkov sv. leta. — Po zanesljivem viru pa one stavke popravljamo in pojasnujemo tako, da sv. Oče v svojem svetoletnem pismu z besedami »privatas puerorum scholas" mislijo edino le na one tudi nekterim našincem znane, posebno v Rimu še nahajajoče se šole — ki so popolnoma in izključljivo le pod cerkveno oblastjo. — Odpustke letošnjega sv. leta si pridobi toraj le tisti, ki — če je odmenil dar učilnicam, podpira šole, nakazane po sv. očetu.
(Sokolska velika akademija) sinoči v deželnem gledišči je bila kjubu nad vse pičli agitaciji vrlo sijajna. Pričela jo je vojaška godba z »Ouverturo", kteri je sledila telovadba na drogu. Izvrševali so jo gg. Sokoli: Benčan, Bučar, Fink, Kališ-nik, Lipovšek, Magolič, Medved, Mulaček, Per še, Šeber in Šega. Pri več prilikah opazovali smo že Sokolsko telovadbo, toda ponosno rečemo, da take še nikdar ne! Nemci v gledišči navzoči, kterim so tudi dela „turnarjev" znana, so odkritosrčno priznavali, da takih telovadcev ni nič med njimi, kakor so ti Sokoli. Pri posamični telovadbi so se vsi odlikovali, da, ko bi bili imeli kaj daril za razdeliti, bi jih bili brez daljšega pomiš-Ijevanja kar od kraja razdali. Kdor je pa način izvrševanja posamičnih vaj natančneje opazoval' moral je pripoznati neko posebno eleganco in lahkoto gg. Benčanu in Kališniku, grozno moč pa gg. Finku in Mulačku. Kar je Vam Sokol na drogu delal, je že več kot od sile. Sploh je bilo o telovadbi le eno mnenje in to je bilo, da bi vrli Sokoli vsakemu cirkusu čast delali s svojo telovadbo. Društvu samemu je pa iz srca častitati, da ima take moči. Občinstvo jim je z gromečim ploskanjem točko za točko sproti plačevalo.
Za telovadbo nastopil je kvartet: gg. Meden, S ta m car, Pucihar in Paternoster v pre-čudno ginljivi pesni »Slovo lastovke". Lepi glasovi, dovršena tehnika in krasna melodijozna pesem očarali so občinstvo do celega. Z burnim ploskom skušalo je hvaležno občinstvo svojim ljubljencem krasno petje dostojno nagraditi. Medenovega »Mornarja" popisovati nam pa ni mogoče! Slišati in občudovati ga jo treba. »Po zemlji varno hodi, moj up je šel po vodi, le jadra j mo za njim!" O draga duša, če te te besede niso pretresle v dno srca, potem ne hodi nič več poslušat petja — ker ga — ne umeš! Tako peti »Mornarja" je pa tudi le Meden zmožen! Živahnega ploskanja ni bilo ne konca ne kraja in g. Meden je dodal za nameček »Lahko noč", ki se je jako milo razlegala ob spremljevanji glasovirja.
Za pevci nastopil je g. Rudigier, učitelj za gosli v »Glasbeni Matici" v nedosegljivo lepo igranej: »Grande fantasie militaire". Lahko rečemo z dobro vestjo, da kar je bil g. Meden v »Mornarji", to je bil g. Rudigier na goslih. Občudovanja vredna in do okrajne meje segajoča gibčnost, združena z elegantnim nastopom in občutkapolnim igranjem pridobila je umetniku takoj vse občinstvo. Pač je »Glasbena Matica" lahko ponosna na tako moč!
(Konec prih.)
(2740 goldinarjev) dobile so požarne brambe kranjske od tukajšnjega deželnega odbora podpore.
(Goved) beljanskega plemena prodajala bo c. kr. kranjska kmetijska družba dne 2. oktobra v Lescah na Gorenjskem za polovično ceno proti gotovini.
(Umrla je) gospa Marija Papež, mati g. dr. Franca Papeža, deželnega poslanca, dne 26. t. m. ob 6. uri zjutraj v Novem mestu. Pogreb je bil danes popoludne ob 6. uri.
(»Redka prikazen".) Pod tem naslovom priobčil je »Slov." v št. 214 — iz Adlešic — zgodbo o popolnoma vdomačenem jazbecu. Naj Vam navedem jaz tii sličen slučaj o vdomačeni vidri, kar je gotovo tudi kaj nenavadnega. Ko sem bil namreč o dijaških počitnicah 1. 1879 pri svojih sošolcih v gradu na Mali Loki pri Trebnjem, tedaj so imeli tam mlado vidro popolnoma vdomačeno. Vjeli so jo bili kot mladiča kosci v travniku in jo prinesli v grad, kjer se je popolnoma privadila. Hodila je prosto okoli in ako si jo poznal, prišla je k tebi, kakor domač psiček, in če si ji dal kruha, vspela se je na zadnjih nogah, ter ga s prednjimi vzela. Šla je tudi večkrat od hiše, ali prišla je vselej nazaj. Ko je pa prišla spomlad, takrat je nekega dne, kakor sem kasneje zvedel, zginila in ni je bilo več nazaj. Ne mara. da bode jazbec o svojem času ravno tako naredil. Mihelov teden prične se pri nas trgatev. Letos ne bo tako vesela, kakor druga leta, ker je mraz v spomladi veliko pokvaril. Kodar je pozeblo, bo malo in še to slabo, ker ne bo popolnoma dozorelo. Kjer pa ni bilo mraza, kaže jako lepo, ter so trte nenavadno polne. Vino zna biti zopet dobro, vsaj po letošnji vročini smemo to sklepati, kije bila nenavadna. Imeli smo celo 42°R., seveda na solncu, in Kolpa imela je dne 27. julija celo 24°R. topline, toraj samo 4°R. manj nego Novomeške toplice. — Druga letina je pri nas bolj slaba, zlasti rž in šenica, čemur je pa kriva večinoma letošnja dolgotrajna suša. Le žito (proso) je še dosti lepo.
(Državne poskušinje) iz gozdarstva za pomožno gozdarsko osobje bodo dne 4. novembra 1886 tukaj pri c. kr. deželni vladi
(To bodo učenjaki!) Mestno starešinstvo Goriško prosilo je deželni šolski svet, da naj bi se v ljudskih šolah v Ajševici in Starigori vpeljali laščina že v drugem šolskem letu. nemščina pa v četrtem kot učni predmet. Oe iz te dece, ki bo tako silno učena, ne bodo sami ministri, bodo pa — kaj druzega.
(Šole) na Goriškem, v Trstu in na Reki prično se prve dni meseca oktobra.
(V Loškem potoku) se je kolera pokazala tudi že v Šegovi vasi, kjer je predvčeraj umrl en bolj prileten fant in včeraj 26. eno dekle za kolero, 71etni otrok leži tudi že za kolero, v ravno tej vasi. Do danes 26. septembra je toraj zbolelo za kolero s privzetim onim na Gori v Loško Potoški fari 51 ljudi, umrlo pa jih je do nanes 29. Oboleli in zamrši se pa razdele tako-le: Na Hribu jih je zbolelo 12, a umrlo 10; v Srednji vasi zbolela in umrla 1 oseba; v Šegovi vasi zboleli 3, a umrla 2; v Travniku jih je zbolelo 35, a umrlo 15. V bivših okuženih vaseh; na Hribu, v Travniku in v Srednji vasi ni nobenega več na koleri bolnega. Toraj leži samo še v Šegovi vasi 7 letni otrok. Kolera je toraj obiskala že 4 vasi. Edino v Retjeh in v Malemlogu se še ni prikazala. Ker je nastalo solčnato, veterno in precej mrzlo vreme, nadejamo se, da se kolera ne bo dalje razširjevala. V to pomozita Bog in Mati Božja!
Razne reci.
—	Država Congo. Ob reki Congo je sedaj kakih 30 postaj. Škof Tajlor (Amerikanec) je sedaj v teh krajih, da napravi nekaj amerikanskih postaj. Kupčijske hiše (tvrdke) imajo več kupčijskih naselbin (faktorij) ob dolenjem Oongu, in dvoje teh, Francozje in Holandeži, se hoče naseliti v Stanley-Pool-u. Belih prebivalcev je v državi Oongo kakih 300. — V Brazzeville (Brazze je prvi hodil po teh krajih) sta dva katoliška misijonarja, Angnard in Pariš. V Stanley-Pool-u je umrl Belgijan Mr. Ejken, čvrst mož pri 25 letih, jokaje so ga položili v goščavo pragozda, daleč od svoje domovine. Koliko bode Evropejcev tam naseljenih starost včakalo?
—	Japonci so, kakor znano, najbolj inteligentni iz mongolskega plemena. Tudi pravoslavni Rusi razširjajo vero med njimi. L. 1885 jih je pristopilo k razkolu 1467 Japoncev, sedaj je na Japonskem pravoslavnih 11.275. Občin je 184, v 12 občinah so domači duhovni. Po šolah je 350 otrok obojega spola.
Telegrami.
Dunaj, 27. sept. Kongres orijentalistov se je otvoril ob pozdravu pokrovitelja nadvojvode Rajnerja, da naj bi tudi ta kongres učenosti služil. V imenu vlade pozdravil je zbor naučni minister.
Trst, 27. sept. V spomin petdesetletnice Lloydove spustili so sedaj največji nov lojdov parnik »Imperator" v morje.
Budapešt, 26. sept. Kemeny se je odpovedal komunikacijskemu ministerstvu, in je začasno vodstvo na mesto njega prevzel ba-ron|Orczy.
Sofija, 27. sept. Kaulbars je došel in nekoliko besedi spregovoril s pozdravljajočimi ga osebami. Rekel je: Rusija želi združenje strank, da se ne bo nobena zatirala. Bolgarska vlada bi pravo pogodila, če bi zarad poslednje rabuke zaprte izpustila, zasedni stan odpravila. Poleg tega se mu ne zdi umestno, da bi se veliko sobranje na kneževo volitev takoj sošlo, ker je dežela v nravnem oziru še preveč razburjena. Zvečer ali pa jutri zjutraj posvetoval se bo z regenti.
Beligrad, 26. sept. Nove volitve v skupščino bodo 1. oktobra. Bolgarski vladi je srbska vlada sporočila, da je pripravljena vsled dogovora kneza Aleksandra s kraljem Milanom sprejeti bolgarskega poslanca, da se prično razprave za napeljavo diplomatičnih razmer.
Vremensko sporočilo.
C S	Čas	Stanje		Veter	Vreme	® ^ G u •S 3 a
opazovanja		zrabomera v mm	toplomera po Celziju			O IN s " C
25.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvec.	73642 736-26 738-18	+ 9 0 +13-8 + 7-6	sl. svzh. sl. vzh. sl. vzh.	oblačno oblačno jasno	o-oo
• -.1 'H' L/.J VILJ (1J U" u.niu, pU^UJUUIl«
peratura 10-1° C., za 3-8° pod normalom.
kr.
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 27. septembra
Papirna renta 5% vo 100 gl. (s 16% davka)	84	gi. 05
Sreberna r 5?« '» 100» (s 16% Javka)	84	„	75
4 % avstr. zlata renta, davka prosta	117	.	—
Papirna renta, davka prosta .	100	.	—
Akeije avstr.-ogerske banke .	861	„	—
Kreditne akeije.......276	,	90
London.......125	„	55
Srebro..........—	„	—
Francoski napoleond. . . . .	9	_	96
Ces. cekini.......5	,	96
Nemške marke ....	61	,	55
Zalivala.
Vsem prijateljem in znancem ob Kolpi, od kterih se mi osebno posloviti ni bilo mogoče, kličem: Prisrčni »z Bogom!" — Gospodom, kteri so me tolikanj počastili pri mojem odhodu pa izrekam svojo najtoplejo zahvalo.
Anton Jaklič.
Častitim udom družbe sv. Mohora
naznanjam, da so družbine knjige za letošnjo leto v soboto došle v Ljubljano, in jih bodem onim, ki so pri meni vpisani, ta teden razposlal na dom. Ako bi jih kdo ne dobil, ker bi morebiti za stanovanje njegovo ne vedel, naj pride blagovoljno sam po nje v hišo štev. 14 pred škofijo. Ravno tako prosim častite gospode farne poverjenike okolice Ljubljanske, da prej ko mogoče pošljejo po knjigo za svoje ude. V Ljubljani, 27. septembra 1886.
Kari Klun,
dekanijski poverjenik.
Tužnim srcem naznanjamo prežalostno vest, da so naša preljuba mati, oziroma tašča, gospa
Marija Papež roj. Pehani,
danes ob 6. uri zjutraj, po dolgi bolezni, prevideni s sv. zakramenti za umirajoče, v 73. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspali.
Pogreb bode v ponedeljek 27. septembra ob 6. uri popoludne.
Svete maše za blago ranjco brale se bodo v raznih cerkvah.
Preblaga ranjka priporoča se vsem sorodnikom in prijateljem v pobožen spomin.
Rudolfovo 26. septembra 1886. Dr. Franc Papež,
odvetnik, sin.
Marija Galle roj. Papež,
hčer.
Matilda Papež roj. Treo,
sinaha.
Dr. Josip Galle,
e. kr. dež. sod. svetovalec, zet.
Podobe !
tiskane v oljnatih barvah, velikosti 39x51 cm. ♦ v 100 raznih predmetih na papirji ali kartonu prilepljene, na prodaj so trgovcem, slikarjem, zasobnikom po 16 kr. (dobivajo se tudi večje mere.) Kdor jih vzame več, se mu odpustijo zdatni odstotki. Razpošilja jih
t	Franc Mock,
l VII. Siebenstcrngasse 46, 7. Stiege, Thiir 5, i (i)	Wlen.	|
Stroj za obrezovanje knji
popolnoma dober, 37 cm. dolg, s 6 nožmi posebno pripraven za knjigoveze po deželi, je prav za nizko ceno naprodaj pri
L. Šverljugi, knjigovezu
v Ljubljani, Stolni trg štev. 6.
M

Katoliška Bukvarna v Ljubljani
priporoča naslednje novo izišle knjige:
Putschdgel, Predigten auf alle Sonn- und Festtage des Kirchenjahres,
I. Jahrgang...................1 gld. 80 kr.
Brynych-Fuchs, Katechetische Predigten, I. Band........2 „ 23 „
Schmid, Grundlinien der Patrologie, II. Aufiage......— „ 99 „
Mark, Exhorten, zunachst fiir die studierende Jugend, auf die Sonn-und
Festtage des Schuljahres, I. Band...........1 „ 80 „
Prvi zvezek obsega za cerkvene praznike pripravne dogmatične, moralične in liturgične obravnave, isto tudi drugi in tretji zvezek. V četrtem zvezku bodo pa razne apologetične razpravo. Da bo knjiga bolj priročna, pridjala se bota dva kazala; prvi obsegal bo govore za nedelje in praznike, drugi osnovo v abecedncm redu. FrinflS, Predigten iiber die funfzehn Geheimnisse des hI. Rosenkranzes . 1 „ 39 „ Man na puerorum in sortem domini vocatorum,v usnju, z rudečo
obrezo.....................2 „ 15 »
Ob enem se priporočamo za naročila na koledarje za 1.1887, kterih je že mnogo izišlo.
Naročila na časopise in dela, ki v več posameznih zvezkih izhajajo,
se točno izvršujejo.
Najhitrejše oskrbljujemo slovstvene reči iz raznih strok in
vseh jezikov.	(5)
... „,,. ..v ,r, .... j,}, a*, .,■>, ,«, .r, .(>...«, .». r;v,	-r-"rfv VR« iftt