SftHflii*! Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko izhaja vsako nedeljo. UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76. Rokopisi se ne vračajo. Cena oglasov na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 35°/o dražji. Pri večkratnem Oglaševanju popust. Naročnina: znaša letno 30, polletno 15 Din. za inozemstvo letno 60 Din. Štev rač. poštne hran, !2.549 Murska S@bota, 20. avgusta 1939. ŠTEV. 23. POLITIKA Nj. Vel. kralj Peter H, ki se mudi na oddihu v Sloveniji, se je pred dnevi povspnel prvič na očaka naših gora, na ponosni Triglav. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je obiskal Trst, kjer si je ogledal socialne ustanove v mestu in okolici. Italijanski listi so posvetili njegovemu obisku veliko pozornost. wNaša država se nahaja v srečnem položaju, da je danes popolnoma varna, da ji ne grozi nobena nevarnost, niti ta nevarnost ne, da bi bila zavlečena v tiste težke mednarodne zaplet-Ijaje, ki označuje naš današnji položaj v Evropi. Vzrok tega srečnega položaja je v prvi vrsti v tem, da je znala politika naših državnikov zagotoviti jugoslovanskim državljanom mir m prijateljstvo na vseh mejah in ustvariti vse pogoje, da se naša država ne zaplete v kakršnekoli pustolovščine. Ce bi pa kdo kaj takšnega poskušal, je naša država storila vse ukrepe, da moremo v tem pogledu biti več kot mirni." (Beograjska »Samouprava".) »Jugoslovanska pošta" prinaša o sporazumu sledečo vest: „ Vesti, ki krožijo o sporazumu, da je namreč že podpisan, niso točne. Pač pa prizadevanja za sporazum teko dalje in in je nastal samo majhen odmor v delu strokovnjakov iz tehničnih razlogov. Delo na sporazumu se bo nadaljevalo in bo nastopil v tem oziru kmalu odločilen trenutek." O gdanskem vprašanju je govoril poljski maršal Smigly-Rydz, ki je poudaril, da je Poljska pripravljena na vsako borbo za najmanjšo svojih pravic. O tem je govoril tudi angleški zunanji minister, ki je naglasi! pripravljenost Anglije in Francije, da priskočita Poljski na pomoč če bo treba Vodja Gdanska Forster je pa rekel, in to v imenu Hitlerja in Nemčije, da bo Gdansk, naj pride kar hoče, v kratkem v naročju Nemčije. Z ozirom na naraščajočo napetost v Evropi so bili številni sestanki državnikov. Madžarski zunanji minister je hitel v Nemčijo. Romunski kralj je bil v Turčiji. Angleški Jubilejna proslava SK Mure Petnajst zares piodonosnih let ima za sabo naš reprezentant in pionir prekmurskega športa S. K. Mura. Redka so društva in klubi v naši domovini, ki bi se ob razmeroma kratki dobi svojega obstoja, lahko ponašali s takšnimi vidnimi uspehi. Ponosni Stadion, številne zmage na vseh športnih popriščih dokumentirajo nesebično delovanje kluba in rnu dajo ponosno zavest, da je v ietih svojega obstoja v polni meri izvrševal svoje naioge sebi v zadoščenje, a našemu Prekmurju v ponos. Tega se tudi vsakdo zaveda zato je biia tudi jubilejna prireditev praznik naše Sobote, ki je zaje! najširše plasti njenega prebivalstva. Pokroviteljstvo nad prireditvami so imeli častni člani kluba g. industr. Benko, župan m ban. svetnik g. Hartner ter vele-trgovec g. Ascher. Vso priznanje, ki jo je bil klub deležen ob svojem jubileju, je prišlo do vidnega izraza, ko je pred glavno tekmo dolgoletni in agilni predsednik S. K. Mure g. Lipič poleg številnega občinstva pozdra- in francoski generali so se sestali z ruskimi vojaškimi strokovnjaki. V Salzburgu sta se nenadoma sestala nemški in italijanski zunanji minister. Ta sestanek je bil izrednega pomena. Ogromne vojaške vaje se vrše v vseh tistih državah, ki so se priključili enemu ali drugemu taboru v Evropi. Tako ima Nemčija pod orožjem skoro 2 milijona ljudi. Nič manj nima Italija. Romunija je zbrala nad 900.000 vojakov, Turčija nad milijon, prav toliko tudi Poljska. Iz Južne Tirolske (Italija) se je dosedaj izselilo okoli 7000 nemških kmetov. Madžarska vlada je odklonila nemško zahtevo, da bi sklenila z Nemčijo vojaško pogodbo. Nek slovaški minister je izjavil, da se bo Slovaška v primeru vojne borila na strani Nemčije. V Španiji še vedno ni miru. Še vedno se vrše boji med republikanci in vladnimi četami v asturskem gorovju. vil predvsem pokrovitelje kluba, sreskega načelnika g. Dr. Bratino, zastopnike društev i. t. d. Za tem je prečital številne pozdrave brzojavke in čestitke, ki so jih poslali naši najvišji športni forumi, klubi in posamezniki. V svojem nadaljnem govoru se je g. predsednik spomnil vseh, ki so na katerikoli način podpirali klub h s tem pripomogli k napredku in doseženih uspehov tekom petnajstih let plodonosnega delovanja. Velikemu številu čestitk, ki jih je bi! deležen S. K. Mura ob svojem jubileju se pridružujemo tudi mi z željo, da bi naša prva prekmurska športna organizacija tudi v bodoče delovala s takšnim uspehom ko do sedaj in da bomo v bodoče še z večjim ponosom zrli na njega uspehe, ki so ponesli ime našega Prekmurja širom domovine. Tenis Prireditve V dopoldanskih urah je biia tenis tekma med S. K, Čakovcera in S. K. Muro, ki je morala nastopiti brez svojega najboljšega igralca Nemec Janeza, ki je trenutno pri vojakih. Dosedanje srečanje med obema moštvoma je po večini končalo z absolutno zmago ru-tiniranih Cakovčanov, ki imajo 2 tenis igrišči, veliko izbiro talentiranih igralce? iz katerih je izžei tudi naš evrop ski prvak Punčec. Pri sedanjem gre čanju se je prvič posrečilo reorganizirani tenis sekciji S. K. Muri, da je nasprotnika prisilila do ogorčene borbe za točke. Srečanje se je končalo z zmago gostov 3:1. Ob malo večji sreči domačinov bi bil lahko rezuitat obraten. Igre so bile sledeče: Pevec (C) : Kerčmar (M) 6 2, 4.6, 7:5. Junior Kerčmar je pokazal proti najboljšemu čakovskemu igralcu izredno dobro igro. Ob večji igralski rutini, bi kljub svojemu prvemu nastopu lahko premagal nasprotnika. Kardoš (M): Legenštein (Č) 6 0, 8.6. Pevec Neuman (Č): Kardoš-Nemec L. 2 6, 6:4, 61. Nemec L, (M) : Neuman (Č) 0:6 4:6. Plavalne tekme Nastopili so člani plavalne sekcije Mure za naslov prekmurskega prvaka v posameznih disciplinah. Rezultati so bili: 100 m (sen) Cvetko 1, 14, 2; Šerbec B. 1, 22; Šerbec M. 1, 26, 1. 3Z. ZS6REB3CKI ZBOR Splošni mednarodni vzorčni tielesejem in feleuizijsiia razstava 26. VIII. - 4. IX. 1939. Na železnicah brezplačni povratek, na jadranskih parobrodih velja višji razred za ceno nižjega razreda, na avijonih 10o/0 od 21. VIL—9. IX. Junlorjl 100 m Rusanov 1, 19 ; Lanjščak 1,26; Hra-dil 1, 27; Šerbec Stanko Junlorjl 33 m Vatovec 0, 27; Hiti 0, 28; Heimer K. 0; 28, 5. Junlorjl 33 m hrbtno Rusanov in šerbec M. 0, 28, JuniorjI 33 m prsno Šerbec St. 0, 28, 1; Hiti 0, 28, 5; Vatovec 0, 29. Junlorjl 400 m prosto Lsnjšček 7, 15; Hradil je odstopil radi krča v nogah. 100 m prsno (jun. In sen) Cvetko 1, 28, 1 ; Šerbec St. 1, 48, 5; Hiti 1, 50, 3. Mešana štafeta 3X33 m Rusanov- Cvetko-Mesarič 1, 13 Šerbec M.-Šerbec St.-Šerbec B. 1,18 Mešana štafeta 3X100 m I. Šerbec B.-Mesarič- Cvetko 4, 10, 4 II. Šerbec M.- Lanjšček-Rusanov 4,193 Nogomet V predtekmi je nastopila reprezentanca Prlekije, v kateri so bili igralci iz Ljutomera, Gor. Radgone in Ormoža proti rezervi S. K. Mura. Domačini so bili ves Čas v premoči in so zasluženo zmagali s 5:2. Objektivno je sodil g. Hojer. Sledila je tekma med Muro in Ljubljano. Slednji so s svojo igro na vsej črti razočarali ter so nam predvajali nogomet, ki smo ga navajeni videti pri drugorazrednih moštvih. Vsi njihovi napadi so se vpričo izredne forme domačega moštva že po prvih potezah raztrgali. Njihovo podcenjevanje nasprotnika je dobilo zasluženo lekcijo in zadovoljni morajo biti, da se niso vračali še z večjo kopico golov. Upamo, da je bilo to za predstavnika slovenskega športa dovolj dobra šola. S. K. Mura pa si lahko zmago 0:3 zabeleži med svoje najlepše uspehe. S. s. Turk je sodil izredno dobro. Igra je bila ves čas športno na višku. itiitomobilisti, biciklisti!! Mnogo kilometrov za malo denarja — na gumah BATA M. Sobota, dne 16. avgusta 1939. Vsako leto ob tem ča?u ko je žetev pšenice končana, se kmet s skrbjo vprašuje, kakšne bedo cene zrnja, ki je zahtevalo toliko njegovih skrbi in truda. Stari ijudje zmajuje z glavami in pravijo : »Nekoč pa ni bilo tako. Z lahkoto srno prodali ksr ssr.o po želi. Za cene se nismo bali." Res je! Poglejmo vzroke! Eden izmed glavnih je povečan pridelek pšenice, ki se je začel koncem devetnajsiega seka, ko je kemik Juslus Libig začei doka zovati važnGst umetnega gnojila. Temu so sledile uspešne borbe proti žitni rji in drugim škodljivcem pšenice. Lese ni piug se je moral umaknit! želez nemu ta zopet traktorju. Na njivah so se pojavili razni stroji. Pšenica je prej uspevala le v zmernih podnebnih pa sovih. Strah pred lakoto pa je .prisilil ljudi, da so vzgojili odpornejše vrste, 11 je uspevala tudi v severnejših krajih. Tako so veliki predeli zemlje (Kanada, Rusija) katere se je nekoč smatralo za nerodovitne, postale čez noč nove žitnice. Mesto, da bi s po množitvijo človeštva nastalo pomanjkanje jpšenice, se je zgodilo baš ob ratno. Pridelek je bil vedno večji. K temu je še prišel današnji gospodarski ustroj, ki je na eni strani nakopičil neizmerne količine žita, na drugi strani pa ustvaril armado kruha lačnih. Ker je bila cena pšenici vse do 1929 leta še precej stalna, je nastopil velik razmah v proizvajanju pšenice. Leta 1922. je svetovna produkcija pšenice znašala okrog 10 447 000 vagonov a se je leta 1928 že povspela na 13 milijonov 942 000 vagonov V istem času je 1922. leta znašala poraba 10 388.000 vagonov t. j. 59 000 vagonov manj, a 1. 9929. je znašala potrošnja samo 12 795 000 vagonov tako, da je ostalo 1.147.000 vagonov zrnja. Ta presežek je rastel iz leta v leto in leta 1930. je bilo že 2 975.000 vagonov žita preveč. Tu je vzrok, da so tako padle cene pšenici, kar je povzročilo siromaštvo v poljedeljskih državah. Kupna moč agrarnih držav je silno padla in te niso več mogle kupiti izdelke industrijskih držav. Radj tega se je pojavila kriza tudi v industrijskih državah. V teh so se zmanjšala naročila, to je bil zopet vzrok, da so tovarnarji skrčili delavske mezde, da so ponekod ustavili delo. Tako se je tudi, vpričo številnih brezposelnih, zmanjšala kupna moč, kar se je poznalo najbolj pri nakupovanju življenskih potrebščin, ki so jih morali uvažati Iz agrarnih držav. K prejšnjem udarcu, ki so ga bile deležne poljedelske države, je sledil še drugi: Sosed, najboljši odjemalec našega žita, je pod silo novih razmer skrčil svoje potrebe. To je zopet vplivalo na ponoven padec cen žitu in drugih pojedelskih proizvodov. In tako se je lomil člen za členom na verigi krize, ki nas je povedel v ono mračno dobo našega gospodarstva, ki je še vsem v živem spottlinu. (Nadaljevanje.) Blagoslovite!? temeljnega Kamna nove eeang. Mm v Seiu Selanski verniki se z velikim navdušenjem in požrtvovalnostjo že več let pripravljajo, da bi se obnovilo versko stanje, kakršno je bilo pred 300 leti v tem kraju. Vse priprave so v letošnjem letu dosegle končno fazo ter se je dne 27. Vil. t 1. začelo s kopanjem temeljev za novo cerkev. K temu znamenitemu činu je pripomoglo vsestransko razumevanje merodajnih činlteljev ter znatni dobrovoljni darovi, ki so jih pridobili od vseh strani. Ta znameniti dogodek namerava fil. verska občina v Seiu izvesti v obliki velike svečanosti, ki bi se izvršila s položitvijo in blagoslovitvijo temeljnega kamna za postavitev nove evang. cerkve na dan 20. avg. z začetkom ob 10. uri. Blagoslovitev bo izvršil vlč. g. senijor Kovatš iz M. Sobote s sodelovanjem duhovščine iz Križevec, Lendave in Moravec. Po opravljenem cerkvenem obredu se bo vršila svečana seja fil. ver. občine z določenim programom. Gospodarske vesti Državno cesto iz Maribora do Frama bodo asfaltirali. Odstranili bodo vse večje krivine in nekatere strmine. Ta del ceste je dolg kakih 15 kilometrov in bo stal okroglo 12 milijonov din. Naši izvozni kontingenti za Italijo se zvišajo na 400 milijonov lir. Žita oziroma pšenice bomo lahko izvozili za 90 milijonov lir. Od te vsote odpade 25 milijonov na koruzo. Kontingent za pšenico znaša okoli 1 milijona metrskih stotov. Živine pa bomo smeli izvažati za okroglo 85 milijonov lir. Cena še ni določena. Mariborski teden je ogledalo skoro 100.000 ljudi. Gospodarska pogajanja med Madžarsko in Jugoslavijo se bodo pričela prihodnji mesec V prvi vrsti se bo govorilo o izvozu jugoslovanskega lesa in rude v Madžarsko in madžarskih industrijskih izdelkov v Jugoslavijo. Zveza kmetijskih zbornic se je ustanovila v Beogradu. Predsednik je Milan Badžak, podpredsednik pa Slovenec Martin Ste-blovnik. V Ptuju se je ustanovila nova tekstilna tovarna, ki bo zaposlovala do 150 delavcev. Dohodki mariborske carinarnice so znašali v preteklem mesecu 7,95 milijona din. Izvozne carine so dale le nekaj nad 72.000 din. Državd bo v celoti izdala za 1362 milijonov novih kovancev, medtem ko je bild starih kovancev izdanih za 1212 milijonov. Izdaja kovancev p6 50 din še zmanjša za 50 milijonov. „Prižadw je odkupil že 25.000 vagonov pšenice, Sedaj je v skrbeh kam z novo pšenico radi pomanjkanja silosov »n skladišč. Zaradi odkupa letine se je precej povečal obtok naših bankovcev ter je znatno večji kakor lani ob istem času. Na Slovaškem morajo vsi tuj-' ci prijaviti pri obiastvih svoje premoženje. Amerika je prodala v sedmih mesecih skoraj za 7 milijard dinarjev orožja. Največ je kupila Francija (letala) njej sledi Anglija. Velik obmejni promet zaznamujejo v mesecu juliju v Mariboru. V obeh smereh }e potovalo čez mejo 43.976 oseb. Od teh je prišlo v našo državo 22.816, odšlo pa 55791. Največ je bilo Nemcev, tem slede naši državljani, Čehi, Italijani, Švicarji, Madžari, Poljaki in Slovaki. jubilejna razstava slovenske obrti bo od 7. do i 6. oktobra t. 1. v prostorih ljubljanskega vele-sejma. V tem času bo tudi kongres slovenskega obrtništva. Letošnfa letina češpelj bo v Srbiji in Bosni dvakrat večja nego je znašala povprečno v zadnjih desetih letih Češplje za kuhanje slivovke kupujejo po 25 do 30 par za kilogram. V Vojdšni hočejo ustanoviti tvornico za ribjo moko. To moko, ki se pridobiva z mletjem posušenih rib, smo doslej uvažali okrog 50 vagonov letno. V glavnem služi kot krma za svinje. mmm hsho mmm soboto Prostovoljna gasilska četa v Selu bo ob priliki blagoslovitve temeljnega kamna za postavitev nove ev. cerkve dne 20. VIII. 1939. priredila veliko ljudsko plesno veselico na dvorišču g. Foldvarija v Selu, v režiji gostilničarja in predsednika občine g. Varga Ko-lomana. Začetek veselice bo takoj po izvršenem cerkvenem opravilu, kjer bo prirejen tudi banket za odličnike, ki se bodo udeležili omenjene svečanosti. Igra godba iz Strukovec. Vsi vabljeni! Radio aparati PREDSTAVE: v četrtek, dne v petek, dne v soboto, dne DIVNA ZGODBA „ NEVIHTA HANS R1CHTER 17. Vlit. ob 20 30 uri 18. Vili. ob 20 30 uri 19. VIII. ob 20 30 uri V MAJU" HANSI KNOTEK VIKTOR STA AL Po Ganghofer-jevi noveli .Spomladna nevihta' Zgodba o borbi med dobrim in slabim . . . visoka peseno o tovarištvu, ki ga niti ljubosumnost ne more zmotiti! . . . V nedeljo dne 20 VIII. 1939 ljudska predstava ob 11 uri 15 min. „NEV1HTA V MAJU" Znižane cene: 2—, 3 din KOLESA ŠIVALNI STROJI POST. VLOŽKI GRAMOF. PLOŠČE LE OD Dodatek i NajnovejSi »Metrojoiirnal" PREDSTAVE: v nedeljo, dne 20 VHI. ob 15 30 uri in ob 20 30 uri v ponedeljek, dne 21. VIII. ob 20 30 uri v torek, dne 22 VIII. ob 20 30 uri VELEFILM „ PESEM SLAVE" (MUSIC FOR MADAME) Kralj tenorjev NINO MARTINI, član Metropolitan <;pere v New Yorku v svoji najboljši vlogi. - Življenje vfilmskem mestu Holywood! Dodatek: NajnovejSi „Alia-Journal" CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN. filmi Nevihta v maju: Poidi, krmar na brodu „Karin" se vrača domov v Bavarske Alpe. Pred leti je pobegnil z doma. Spozna se z malo Dorle. Med obema se vname ljubezen, kljub temu, da je Dorle zaročena s kovačem Dominijem, nekdanjim Poldijevim prijateljem. Med obema pride do spora. V prerekanju očitajo Poldiju, da se je odtuji! domačemu kraju in da v njem ni več mesta za njega. Poldi hoče dokazati, daje še vedno sin planin. Sam se povspne na najvišji vrh Bavarskih Alp. Na povratku ga v skalovju zajame poletna nevihta. Ne more več ne naprej, ne nazaj Vsa vas se dvigne, da ga reši gotove smrti, samo Domini p.zn^ pot do njega in način rešitve. Slednjič zmaga nad sovraštvom staro prijateljstvo in v lastni življenski nevarnosti reši Domini Pol-dija iz objemov besnečih in smrtonosnih elementov. Pesem slave s Mladi italijanski pevec Nino Maretti potuje s svojo harmoniko po Ameriki in si na ta način služi kruh. Dva lopova se mu pridružita in ga odpeljeta v Holywood, kjer nastopi na banketu filmskega producenta Godwina. Vsi se čudijo njegovemu glasu, a med koncertom pa zmanj-kajo dragoceni biseri hčerke gostitelja. Policija išče neznanega pevca. Nino ne poje več, ker se boji, da bi ga glas izdal. Spozna se s skladateljico Noro, ki hoče s svojo opereto pred javnost. Nino se žrtvuje in se javi policiji ter zahteva, da se njej izplača 25 000 dolarjev, ki so bili razpisani za pevca, ki ga išče policija. Slednjič pa se policiji le posreči, da najde prave tatove in Nino je ves srečen, da mu ni treba več skrivati svoje največje bogastvo — svoj glas. Nemec lanez H. Sobota Strokovno polnenje in popravljanje vseh vrst akumulatorjev po najnižjih cenah. HITRA POSTREŽBA original DKW motoren kohn vsi ntodeli 1939 po tvontfških cenah tudi na obroke. 2 dijakinji iz boljše hiše se sprejmete na stanovanje. Hrana po dogovoru. Naslov se poizve v trgovini z železnino NEMEC J. v M. Soboti Izda se takoi trgovski lokal pripraven tudi za pisarno v Šolski ulici štev. 1. Več se poizve v knjigarni Hahn, Murska Sobota. jBBBSžE zasBlinB dvorazredne trgovske šole Združbe trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti odobrena, Po intenzivnih predpripravah in prizadevanjih združbe trgovcev v M. Soboti, ¥ter po csebnšh intervencijah predsednika združenja g. Fraoja Čeha, ki je bi! te dni v Beogradu pri ministrstvu trgovine in industrije m po uspeinih posredovanjih Zbornice za TOI v Ljubljani in drugih lokalnih dnitcijih, je ministrstvo za trgovino sn industrijo v Beogradu z rešenjem ped VI Br. 28321 od 10. avgusta t. 1. po zaslišanju profesionalnega s?eta, ustanovitev zasebne dvorazredne trgovske šole združbe trgovcev v Murski Soboti, odobrilo in to na podlagi § 13 zakona o srednjih trgovskih iolah. To bi bila sedaj druga zasebna dferazredna trgovska šola s pravico Javnosti v dravski banovini in če se ne motimo celo druga v državi. S lesa je režena velika naloga, ki si jo je zastavilo združenje trgovcev v M. Soboti za strokovno vzgojo mladine, ki se od do leta vedno bolj obrača «• strokovne šole, kjer najde vso po irebao in popolno izobrazbo za praktične poklice. Po organizacijskem štatutu in učnem redu se omenjena šola v ničemer razen plačevanja šolnin ne razlikuje od državnih dvorazrednih trgovskih šoi. Po § 17 organizacijskega statuta se sprejemajo v prvi razred zasebne dvorazredne trgovske šole učenci — učenke, ki so dovršili štiri razredne gimnazije z nižjim tečajnim Izpitom ali št'ri razredne meščanske šole z završnim izpitom. Vpisovanje se vrši vsako leto dne 1„ 2. in 3. septembra. Pouk se prične 10 septembra. (Kdaj bo letos pričel pouk se bo pravočasno javilo). Po § organizacijskega štatuta ima zasebna dvorazredna trgovska šola v Murski Soboti veljavo šestih razredov gimnazije in imajo absolventi te šole pravico za prostop v tretji razred trgovskih akademij. Dijaki uživajo ugodnosti djaškega roka pri odsluže nju kadrovske službe v vojski. Šolnina. Po § 8 štatuta odloča o višini šolnine šoiski odbor. Za enkrat znaša šolnina za prvi razred Din 2.250—, poleg tega vplača vsak učenec-ka vpisnino Din 100 — za vsak razred. Po učnem načrtu se bo poučevalo v prvem razredu: Trgovinstvo 3 ure na teden; knjigovodstvo 5 ur na teden; trgovsko dopisovanje 2 uri na teden; trgovsko računstvo 4 ure na teden; ekonomska geografija 2 uri na teden; splošna in trgovska zgodovina z na-cijonalno 2 uri na teden; blagoznan • stvo 2 uri na teden ; slovenščina 3 ure na teden; srbohrvaščina 3 ure na teden ; nemščina 5 ur na tfcden; lepopis 2 uri na teden; stenografija 2 uri na teden. V drugem razredu se bo poleg naštetih predmetov poučevalo še o trgovskem in meničnem pravu in strojepisju. To bi bili obvezni predmeti. Poleg teh se to neobvezno poučevalo tadi priprave učencev oz>roma učenk za prestop v tretji razred akademij že francoščina in po potrebi še iz drugih esredmetov. Združenje priporoča vsem intere sentom, da se prijavijo za to ielo predno nastopi čas za redno vpisovanje, da na podiagi teh prijav uredi vse potrebne predpriprave za sprejem kandidatov v Šolo. Šolsko vodstvo bo tudi skrbelo, da bodo imeli zunanji kandidati primerne oskrbe pri zasebnikih v Murski Soboti s katerimi bo vodstvo sklenilo dogovor v okvirju šolskega disciplinarnega reda. Priporočamo privatnikom, ki menijo sprejeti učence oziroma učenke trgovske šole v oskrbo, da pošljejo združbi trgovcev svoje ponudbe. Podrobni razpisi za sprejem kandidatov bodo še pravočasno objavljeni. Iz bolnišnice — Fartek Terezija, žena gostilničarja iz G. Slaveč je padla s kolesa in si zlomila roko. — Jakiin Štefana, pos. iz Poiane je v vinogradu v Vel. Polani nabodel z vilami Hozjan Jožef, pos. iz Vel. Poiane. Jakiin je dobil težje poškodbe. — Štibiar Franc, pos. sin iz Bakovec se je kopal na Muri, kjer je med igranjem vtaknil roko v mlinsko koio, ki mu je zmečkalo prste leve roke. — V Policah sta O. in R šla okrog 10 ure zvečer krast sadje k sosedu Breznik Antonu. Ko je Breznik zaslišal šum, je šel na dvorišče, kjer so ga prijazni tatje napadli in nabili s koli. Eden ga je tako močno udaril, da je Brezniku zlomil levo roko. — Donša Štefan, pos. izlvanjec je gnal živino v hlev. Med vrati ga je krava tako pritisnila k vratom, da mu je zmečkala prste na roki. — Kustec Jožef, pos. sin iz Trnja je po nesreči padel s podstrešja ter si zlomil desno roko. — 10-letno Boltižar Heleno, pos. hčer iz Šalamenec je krava vgriznila v roko. — Rengeo August, kurjač pri mlatilnici v Puconcih je pomagal pri prepeljavi mlatilnega stroja, pri čemer ga je oje stisnilo k ograji in mu zmečkalo sredinec desne roke. — Kocan Jožef, delavec pri mlatilnici v Hodošu je pri delu padel in si zlomil desno nogo. — V Krogu pri Meolicu so se otroci igrali s slamoreznico. Pri tem je mali Meolic Jožef vtaknil roko v stroj, ki mu je odreza kos mesa z desne roke. Vsi ponesrečenci se zdravijo v soboški bolnišnici. [domače vesti SOBOTA — Poroka. V Mariboru sta sklenila zakonsko zvezo Miroslav Ravbar, profesor na gimnaziji kneza Koclja v Murski Soboti in Štefka Jazbec, učiteljica na Tišini. Bilo srečno! -- Predstavniki »Prekmurskega tedna", v Mariboru. Vodstvo Prekmurskega tedna se je preteklo sredo odzvalo vabilu uprave ..Mariborskega tedna", da si ogleda njihovo prireditev in s tem vrnejo svoječasni obisk, ki ga je napravila uprava M. T. v Murski Soboti ob priliki njene razstave. Pod vodstvom predsednik PT g. župana Hartnerja je z udobnim poštnim avtobusom šla 22 članska deputacija na pot, ki je bila deležna s strani MT največje pozornosti in gostoljubja. Upravni odbor MT jim je z predsednikom g. dr. Lipoldom in ravnateljem g. Loosom na čelu razkazal izredno bogata razstavišča, a h koncu pa so bili naši izletniki povabljeni k bogato obloženi mizi, v restavraciji g. Klešiča. Splošne pozornosti, ki so jo bili deležni naši izletniki, je zapustila pri slehernem najgloblji vtis. ^RIMARIJ dr. mirko houška se je vrnil z orožnih vaj in zopet redno ordinira. — O veličastni prireditvi Prekmurskega Okrožja kmet. fantov in deklet 6. avg. bomo poročali v prihodnji številki. — Smrtna kosa. Dne 2. t. m. je umrla v Kormendu na Mad-jarskem Sa£ry Irena, roj. Szržnszky soproga nekdanjega predsednika soboškega okrajnega sodišča. Po-kojnica je bila pred svetovno vojno zelo agilna javna delavka ter je igrala v soboških humanitarnih društvih važno vlogo. N. v m. p. Moderne okvirje za slifce Post. vložite — Kolesa dobite najceneje pri . Nemec J., M Sobota. ||j|| OSTALE VESTI — Zaroka. Sabotin Viljem, mizar, in Žarka Iluška, hči Žarka Franca, mlinarja iz Sela, sta se dne 12. avg. t. 1. zaročila. Mlademu simpatičnemu paru častitamo in želimo obilo sreče! — Drzen napad. V četrtek 10. t. m. so okrog 8. ure zvečer obstrelili lovski tatje v gozdu v Gančanih lovskega čuvaja Šteiner Štefana iz Beltinec. Imenovani je dobil šibre v roko, nogo in lice. Zateči se je moral na zdravljenje v sotroško bolnišnico. Ine Frim roj. Pollak Slav. Šamac Ladislav Frim Murska Sobota poročena Zagreb, avgusta 1939. Brez posebnega obvestila. — Puconci. V nedeljo 27. t. m. bo naše Društvo kmetskih fantov in deklet priredilo tekmo koscev s povorko in kmetskim zborovanjem ter nato ljudsko zabavo pri gost. Kološa. Ker je to prva tovrstna prireditev v Puconcih, vlada zanjo že sedaj veliko zanimanje. Prebivalstvo od blizu in daleč bo prihitelo ta dan v Pu-conce, da si ogleda zanimivo tekmo ter da duška svojemu kmetskemu prepričanju. Najboljši tekmovalci bodo dobili lepe nagrade. Zavedni kmetje, stopajte v kmetski pokret! — Šulinci. V nedeljo 20. avgusta bo pri nas prvič, kar je našla misel kmetskega pokreta rodna tla na Goričkem, zanimiva tekma koscev. Ob tej priliki bomo tudi z govori in manifestacijo dokazali, da smo vsi v vrstah kmetskega pokreta, ki mu bomo priborili zmago. Po zborovanju, tekmi in razdelitvi nagrad bo ljudska zabava. Pridite in doka-žite kmetsko slogo! — Fokovci. Tuk. prostovoljna gasilska četa bo priredila dne 10. septembra t. I. veliko gasilsko tombolo z zelo lepimi in praktičnimi dobitki, na kar že sedaj opozarjamo, da si vsak pravočasno nabavi tombolske karte, ker je njihovo število zelo omejeno. Zelo žal vam bo, ako se te tombole ne boste udeležili. — Beltinci. Pri zadnji veliki nevihti, ki je divjala pred dnevi, je sredi noči strela udarila v grad. Uničujoči plamen je švignil skozi streho v sobo, kjer k sreči nihče ne stanuje. Ker je v sobi mnogo dragocenih slik, se je ogenj kmalu razširil po prostoru. Čudno naključje je hotelo, da je strela načela žico pri električnem hišnem zvoncu, ki je vsled nastalega spoja nenadoma začel zvoniti. Kljub temu pa od domačih nihče ni slišal zvonenja, ki je opozarjalo na nevarnost, temveč so razsajajoči ogenj v grajski sobi opazili šele slučajno mimoidoči. Ti so takoj zbudili stanovalce grada. Skupno z njimi se je posrečilo, da so po nekaj urah trajajočem gašenju odstranili veliko nevarnost, ki je grozila vsemu gradu. Povzročena škoda je z ozirom na umetniške slike velike vrednosti, ki so postale žrtev požara, zelo velika. • Za boljšo jesensho setev Kakor gobe po nevihti v poletnem ščipu rasep zadnja leta pri nas knjige, knjižice, razprave in članki o naiem kmetu- Vsega so že prerešetali in presejali in dognali, kako dela, stanuje, je in pije, otroke rodi in umira. Nič kaj pridnega niso dognali. Vsi potrjujejo le staro že tisočkrat pre žvečeno resnico, da so razmere, v katerih mora živeti naš kmet, prav slabe, če vprašate kmeta, zakaj se mu slabo godi, vam bo odgovoril, da je trda za denar in da mora svoje z muko pridelane pridelke prodajat? po nizkih cenah, ki mu jih določa trga vina, svoje potrebščine pa mora plačevati po visokih, pogosto kar ne-zmogljivih cenah, ki jih istotako postavlja trgovina. Moti se pa tisti, ki sodi, da so slabe cene kmetijskih pridelkov vzrok kmečke siromaščine. Nikakor ne ! Glavni vzrok je prenizek hektarski donos. Zemlja nam preskopo vrača trud, ki ga kmet vlaga vanjo. Vendar ne gre kriviti zemljo, temveč je kriv slabega donosa kmet sam. Vzemimo dva soseda, ki sta posadila vsak po en oral krompirja na skupaj ležečih njivah Enako sta mu postlala in ga vse leto enako obdelovala, na jesen pa se je pokazalo, da je pridelal Peter polovico več kakor Pavel in tudi iztržil dvakrat več. Peter je bil zadovoljen z ceno, saj mu je lepo poplačala njegovo delo, Pavel pa je zabavljal čez cene, namesto da bi stopil k sosedu in ga pobaral, kako je napravil, da ima takšen pridelek. Peter bi mu povedal, da si je sam popravil svoj že izrojeni krompir, ki ni bil pred letom nič boljši od Pavlovega. Peter bi mu pojasnil, da more semenski krompir brez denarnih izdatkov vsak kmet sam popraviti, če v juliju ob setvi ajde vsadi ie brazdo krompirja. Nedozoreli pridelek te pozne sadnje na jesen varno izgrebe in razgrne čez zimo na deske v topli kleti. Drugo leto mu da to seme obilen to zdrav pridelek semenskega krompirja za tretje leto. Rusi so v Ukrajini na ta način povečali pridelek krompirja od 50 na 300 meterskih stotov na oralu. Ta način je že tudi pri nas preizk ušen in bi mnogo pripomogel k večji donosnosti naših kmetij. Kaj pa žito se ne da na kakšen način poceni popraviti, čujemo vpraševati pazljivega čitatelja. Seveda se da, in sicer tako, da izboljšamo seme s tako zvanim kitajskim načinom obdelovanja, ki so se ga že oprijele nekatere vasi. Če se ga pa na veliko noče lotiti večina naših opreznih kmetov, bi si vendar vsak lahko vsaj seme sam vzgojil na nastopen način: Ko seješ v ovsišče repino seme, posadi žito v vrste kakor turščico. Vrste naj bodo po 50 cm narazen, v vrstah samih pa posadi pod motiko po 30 cm navsaksebi po tri zrna žita. Ko zrase tretji list, izpuli na vsakem prostorčku do ene vse rastline in jih obsuj, da bodo rastlincam le ušesa gledala iz zemlje. Čez tri tedne bodo pribodli iz obsutih rastlin celi šopi obrastnikov, ki jih tudi do ušes obsuj, ko poženejo tretji list. Tako napravi že enkrat aH dvakrat v jeseni, pa boS videl, koliko in kako lepega semen* boš pridelal. To seme ti bo dalo dve do trt leta obilno žetev, potem pa bo opešalo, prav kakor upadejo tudi pridelki pa drago plačanem selekcioniranem (izbranem) semenu. (Dalje) HALO! PAZITE IN CITAJTE! SLUŽBENE OBJAVE ZDRUŽBE TRGOVCEV V MURSKI SOBOTI Zapisnik XVII. redne glavne skupščine Združenja trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti z dne 29. aprila 1939 Častni odbor: Člani: Benko Josip sen., Murska Sobota, Vogler Viktor, Cankova, Kob-lencer Ludvik, Sv. Jurij, Žiiko Janez, Salovci, Vogler Ivan, Petanjci. Šolski odbor za strokovno nadaljevalno šolo: Predsednik: Čeh Franc, Murska Sobota; podpredsednik: Kohn Samuel, Murska Sobota; blagajnik: Hcimer Arnoid, Murska Sobota; člani: Štivan Ernest, Murska Sobota, Brumen Joško, Murska Sobota, Benko Josip ml., Murska Sobota, KOhar Franc, Murska Sobota. Delegati za zvezne skupščine: Delegati: KOhar Franc, Murska Sobota, Cvetič Janez, Murska Sobota, Hackl Viljem, Lemerje, Hartner Ferdinand, Murska Sobota. Odsek trgovcev za sadje: Načelnik: Hackl Viljem, Lemerje, podnačelnik: Huber Franc, Kuzma, člani Liilik Ludvik, Strukovci. Za izpopolnitev tega odseka sklene skupščine, da odsek pritegne še tri člane v ta odbor in sicer s kooptacijo. Odsek trgovcev z jajci in perutnino: Pri volitvah v ta odsek sta bili predlagani dve listi in sicer je gosp. Kisilak predlagal listo starega odbora z načelnikom g. Ratnik Emerlkota in g. Bagarl pa je predlagal listo z načelnikom g. Činčem na čelu. Pri glasovanju je bila izvoljena lista, katero je predlagal g. Bsgari z 8 glasovi proti 3. Po tej listi so biii izvoljeni v ta odsek: Načelnik: Činč Franc, Satahovci, podnačelnik: Sočič Viljem, Černelavci člani: Kos Ivan, Petanjci, Antalič Jože] Veščica, Benko KoSornan, Brezovci, Petkovšč Janez, Bakotci. Odsek trgovcev z živino: Načelnik: Benko Josip st.*Murska Sobota; člani: Bagola Anton, Stari Beznovd, Hari Franc, Krašči, Geder Leopold Sotina, Varga Koioman, Pro-senjakovcl, Erniša Vincenc, Tešanovci. Predložene liste so bile soglasno sprejete in predlagani funkcijonarji iz voljeni. Nato je predsednik sporočil, da bo treba izvoliti še šolski odbor za dvorazredno trgovsko šolo. V ta odbor so bili izvoljeni: Šolski odbor dvorazredne trgov, šole: Člani: Čeh Franc, Murska Sobota, Brumen Joško, Murska Sobota, Hartner Ferdinand, Murska Sobota, Benko Josip ml., Murska Sobota, Kohn Samuel, Murska Sobota. KOLESA OD NAJCENEJŠIH DO NAJBOLJŠIHjVSEH ZH9MH GARANCIJA TUDI ZA NAJCENEJŠE KOLO. CENE NAJNIŽJE. I [Tj gS So Sz Z