po5tni ina plačana v gotovini is URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Uto XII V LJUBLJANI, dne 12. maja 1955 Številka 17 VSEBINA : 7j' ^015011 ° ustanovitvi Sveta za urbanizem LR Slovenije. 78 7alC0n ° oddajanju In Izvajanju gradbenilh del. 7g' 0alcon o turističnem šotorjenju. ' energij0 spreraembl odloka o tarifi za prodajo električne 8;p0^0^ o izločitvi posameznih vod Iz ribiških okolišev. tavilnlk o postopku pri javni pismeni licitaciji za od-8J. p Sradbenlh del. 8t *avllnlk o splošnih pogojih za Izvajanje gradbenih del. Pravilnlk 9,dredba o načinu izvajanja gradbenih del v lastni režiji. Ho. 3«. 342. 313. 344. 345. 316. 347. 348. 349. sloverujt ° razcielltvl naravnih voda v Ljudski republiki Odloki ljudskih odborov: dlok o proračunu okraja Črnomelj za leto 1955. Or ,?k o potrditvi sklepnega računa o Izvršitvi proračuna 0~‘]U Črnomelj za leto 1953. okraja q razpisu nadomestnih volitev v 1. volilni enoti ^dok o ustanovitvi rajonske elektroenergetske Inšpekcije okraja Gorica In Tolmin s sedežem pri OLO Gorica. Gm?„ 0 dopolnitvi odloka o družbenem planu okraja ‘ca za leto 1954. 0(1 ok 0 dodatnem proračunu OLO Kranj za leto 1954. okr?i™ ? višini dnevnic za uradna potovanja v mejah 0draja Murska Sobota. leto 1953 Pulrditvl sklepnega računa OLO Novo mesto za Ptuj.1* ° riajvišjl tarifi za dimnikarske storitve okraja Odlok « ° vpeljavi občinskih taks v okraju Ptuj. 350. Odlok o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi proračuna okraja Ptuj za leto 1953. 351. Odlok o proračunu okraja Ptuj za leto 1955. 352. Odlok o proračunu okraja Radovljica (okrajnem proračunu) za leto 1955. 353. Odlok o tržnem In sejemskem redu okraja slovenj Gradec. 354. Odlok o potrditvi zaključnega računa OLO Šoštanj za leto 1953. 355. Odlok o proračunu okraja Šoštanj za leto 1955. 356. Odlok o razveljavitvi odloka o višini dnevnic In odloka o pavšalnem povračilu potnih« stroškov za službena potovanja v mejah okraja Tolmin. 357. Odlok o oddajanju opremljenih sob potnikom In turistom okraja Tolmin. 358. Odločba OLO Slovenj Gradec o ustanovitvi zdravstvenega doma v Radljah ob Dravi. 359. Odločba OLO Slovenj Gradec o ustanovitvi zdravstvenega doma v Ravnah na Koroškem. 360. Odločba OLO Slovenj Gradec o ustanovitvi zdravstvenega doma v Slovenjem Gradcu. 361. Odlok o dopolnitvi odloka o komunalni ureditvi In zunanjem Ilcu Bleda. 362. 'Odlok o pogojih za sklepanje stanovanjskih pogodb v mestni občini Idrija. 363. Odlok o najvišji tarifi za dimnikarske storitve v mestni občini Kranj. 364. Odlok o oprostitvah in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve v mestni občini Murska Sobota. 365. -Odlok o razpisu nadomestnih volitev v 1. volilni enoti občine Šempeter. 366. Odločba Obč. LO Beltinci o ustanovitvi računsko gospodarskega centra v Beltincih. 76. N UKAZ teihelnP<^u?:' U- točke 72. člena ustavnoga zakona o Vlasti T . ru^>en© i® politične ureditve in o organih SVet T • j!UC*ske republike Slovenije razglaša Izvršni i&kou skupščine Ljudske republike Slovenije kj ga ° Ustanovitvi Sveta za urbanizem LR Slovenije, klike sf &Prejela Ljudska skupščina Ljudske repu-aprilr, .i?Veil*je na seji Republiškega zbora dne 29. 55 in ki se glasi: 0 ZAKON Ustanovitvi Sveta za urbanizem LR Slovenije Usta: 1. člen lovi se Svet za urbanizem LR Slovenije. y 2. člen ^daj')ris‘ojnost Sveta za urbanizem LR Slovenije ^liške U^favne 'n izvršilne zadeve iz re- žade ^Ustojnosti s področja urbanizma, zlasti: 0aseljj. Ve Pokrajinskega im krajevnega načrtovanja e u‘Porabe zemljišč za gradbene namene; na• pravicah zato, ker je investitor sprejel ponu ^ je očitno manj ugodna od njegove, ima Vrarly ^iie^ žiti pri pristojnem sodišču tožbo za razve1*]enite? sprejete ponudbe in gradbene pogodbe in za 5 i^jea8 gradbene pogodbe s tožnikom. Tožba mora biti najpozneje v 15 dneh po prejemu sporočila o licitacije, sicer pravica do tožbe ugasne. .. vajje tožbe ne vpliva na začetek oziroma nada J ^ $■ gradbenih del po ponudnike, čigar ponudbo vestitor sprejel. Ce se tožbi ugodi, ima tožnik pravico za o9' od investitorja povračilo polne škode, ki 111 u. stala zato, ker investitor njegove ponudbe vsega začetka sprejel. 8. člen ^ Gradbeni organ pristojnega ljudskega ;raja, mesta ali mestne občine s posebnimi P^jpi* bko na podlagi ugovora kateregakoli P°.e0e ^ zveljavi licitacijski postopek, če so bile K ^1)6 licitacijskega postopka tako, da bi taka nepra-1 uost utegnila vplivati na izid licitacije. Ugovor se vloži v treh dneh po končani ličitacij-v J obravnavi. Gradbeni organ mora izdati odločbo treh dneh po prejemu licitacijskega materiala, investitor mora predložiti gradbenemu organu na ^je.govo zahtevo v 24. urah celotni licitacijski ma- 2 razveljavitvijo licitacije sta razveljavljena tudi grejem ponudbe in gradbena pogodba, če je bila n tem ponudba že sprejeta im gradbena pogodba 26 sklenjena. ^Zoper odločbo gradbenega organa je dovoljena 6ek°^>a V P° prejemu odločbe. Državni v retariat za gospodarstvo LRS mora rešiti pritožbo reh dneh po njenem prejemu. ^ oaradii odločbe po tem členu upravni spor ni II. Splošni pogoji za izvajanje gradbenih del 9. člen Investitor in izvajalec gradbenih del se morata za izvajanje «j —nivi m izvajalec grauuenm u gradhIO' 5Pl'>razulneli ° splošnih pogojih vr; tlel, in sicer ne glede na to, ali se oddajo ena dela z licitacijo ali brez licitacije. Za u- jOB velia za gradbena dela v lastni režiji in gradbena delu, ki jih odda zasebnik. 10. člen Host'i^ • ni P0®'0!! morajo obsegati določbe o obveznostih iavcstjtorja in izvajalca, o pravicah in dolž-dnev ,na^zorllega organa, o vodenju gradbenega nterib ■ ™ Sfailbene knjige ter o medsebojnih raz-JK)J. mvestitorja in izvajalca. Splošni pogoji mo-gojt V skladu z zakonitimi predpisi. Splošni po-Pogodhl>S*’ane'*0 S Ptniipisom sestavni del gradbene investitor 11. člen hen^*,csnit0r mora dostaviti izvod podpisane grad-kanki^j0^6 'u pogojov za izvajanje gradbenih del za f:. a * hranilnici, pri kateri bo črpal sredstva Baaü01rai>je pogodbenih del. bena a a oz'roma hranilnica preizkusi, ali so grad-v sklad ’U P0»0!* za izvajanje gradbenih del sko in ^ f za|koniti:mi predpisi, ter opravlja namen-vnjujo ^ tnuientarno kontrolo o tem, ali se dela izza fjnaV . adu z gradbeno pogodbo im ali se sredstva skladu ncijranje gradbenih del črpajo pravilno in v niča prj ji ponudbi, ali 'ki se ■Porazume z drugimi ponudniki, da ne bo vložila Ponudbe za javno licitacijo. za prekršek iz prvega odstavka se poleg ponud-,1 ,a kaznuje z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev 'i njegov direktor oziroma uslužbenec, ki je tako Janje storil, če dejanje ni kaznivo po kazenskem zakoniku. i <“e stori prekršek iz prvega odstavka zasebni r n“k, se kaznuje z denarno kaznijo do 500.000 ko *^eT’ ^sjanje ni kaznivo po kazenskem za- 2 den 30. člen je - '•snarno kaznijo do 1,000.000 dinarjev se kaznu-1 ,Za Prekršek investitor, če izvaja gradbena dela v sto' ' rez''i’ krez dovoljenja gradbenega organa pri-ospL1'^5 Uudskega odbora, če jih izvaja s strokovnim jem, kj njSi0 njpg.^v, delavci iin uslužbenci, ali Po ^rij'Pust' vodstvo režijskih gradbenih del osebi, ki ~ ,f javn,ih predpisih ni pooblaščena za vodstvo teh »‘'“obenih del. .^a prekršek iz prvega odstavka se poleg investi- tori i. . prvega tud;0 • nuie 1 denarno kaznijo do 10.000 dinarjev k ujegov direktor oziroma odgovorni uslužbenec, Je tako dejanje storil. ^ denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje Za, Prekršek la v lastni__________________ Pristojnega ljudskega odbora. dela T*°tK zasebni investitor, ki izvaja gradbena na J ;a?tn' režiji brez dovoljenja gradbenega orga- V. Prehodne določbe 31. člen za „ rf”6 Prvega poglavja tega zakona ne veljajo gradhe ”ene °bjekte, za katere j,e bila sklenjena n« pogodba pred uveljavitvijo tega zakona. j . 32. člen tU{li 2a 0 dneh5PraTlti v ^lud z določbami tega zakona v IDve P0!®®, ko začne veljati ta zakon. Zakon« S,1 0,rji morajo v 30 dneh po uveljavitvi tega i^upajo ^ ^ os ta v j jj banki aild hranilnici, pri kateri 'zVod » r ji,S*Va Za financiranje pogodbenih del, en '^ia-nio f lene pogodbe in splošnih pogojev za iz- Je gradbenih del. 33. člen *'red uvel'611® ^.e'a T lastni režiji, k; so se že začela 116 glede. ,av'lv'jo tega zakona, se lahko nadaljujejo gradben nfl '^^^e 24. člena tega zakona in četudi Se srne0'”51' zanie ni dal dovoljenja. Nadaljevati Jo samo, če jih vodi investitorjev strokovni uslužbenec, ki je po veljavnih predpisih upravičen vodiiti ta gradbena dela. Za gradbena dela v lastni režiji, ki se nadaljujejo, mora dostaviti investitor predračun gradbenih stroškov v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona banki oziroma hranilnici, pri kateri črpa sredstva za finaned-ramje teh del. VI. Končne določbe 34. člen Državni sekretar za gospodarstvo LRS je pooblaščen, da predpiše s pravilniki natančnejše določbe o postopku pri licitaciji, o splošnih pogojih za izvajanje gradbenih del, kar se tiče obveznosti investitorja izvajalca in gradbenega nadzornika ter vodenja gradbenega dnevnika in gradbene knjige in o načinu izvajanja režijskih del. 35. člen Projektanti in investitorji ter izvajalci gradbenih del, kadar gre za dela, ki se oddajajo izven licitacije, sestavljajo predračun gradbenih del po tehničnih predpisih za kalkulacijo gradbenih del. Te predpise izda z navodilom državni sekretar za gospodarstvo LRS. 36. člen Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. U 61/55 Ljubljana, dne 29. aprila 1955. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik Ljudske Skupščine LRS: Miha Marinko 1. r. Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS: Boris Kraigher 1. r. 78. UKAZ Na podlagi 11. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije zakon o turističnem šotorjenju, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 29. aprila 1955 in ki se glasa: ZAKON o turističnem šotorjenju 1. člen Določbe tega zakona se uporabljajo za turistično šotorjenje (turistično kampiranje). 2. člen Turistično šotorjenje je praviloma dovoljeno sn-mo na prostorih, ki so za to vnaprej določeni (javni prostori za kamping). Prostore za turistično šotorjenje določi pristojni občinski ljudski odbor v sporazumu s pristojno sanitarno inšpekcijo in po zaslišanju turistične in taborniške organizacije. 3. člen Za turistično šotor jen je določi občinski ljudski odbor take prostore, ki ustrezajo sanitarnim in tehničnim pogojem- Šotorjenja. Za turistično šotorjenje se praviloma določijo zemljišča slabše vrste. Zasebna zemljišča, zemljišča družbenih organizacij in zemljišča, ki so v upravi oziroma uporabi gospodarskih in zadružnih organizacij, sme občinski ljudski odbor določiti za turistično šotorjenje samo z dovoljenjem lastnika oziroma upravitelja zemljišča. Prostori, ki jih določi ljudski odbor za turistično šotorjenje, in njihove meje, morajo biti kot taki vidno označeni. 4. člen Občinski ljudski odbor mora poskrbeti za to, da bo prostor, ki ga vnaprej določi za turistično šotorjenje, preskrbljen z zdravo pitno vodo ter s potrebnim številom stranišč in jam za odpadke. Občinski ljudski odbor skrbi za organizacijo reda in snage na prostoru, ki je določen za turistično šotorjenje, in določi oskrbnika takega prostora. Občinski ljudski odbor predpiše red za uporabo prostora, določenega za turistično šotorjenje. V tem redu zlasti predpiše dolžnosti šotornikov glede vzdrževanja miru in snage, njihove dolžnosti ob prenehanju šotorjenja, ukrepe za preprečitev požara, določbe glede uporabe morebitnih posebnih naprav na prostoru za šotorjenje, določbe glede plačila odškodnine za uporabo prostora in morebitnih posebnih naprav ter ukrepe zoper šotornike, kj se ne ravnajo po predpisanem redu. Red mora biti izobešen na prostoru za turistično šotorjenje. 5. člen Na prostorih, ki so vnaprej določeni za turistično šotorjenje, ima pravico šotoriti vsak posameznik, skupina in organizacija, če se poprej priglasi oskrbniku tega prostora in dokler se ravna po predpisanem redu za uporabo tega prostora. 6. člen Ce se organizira turistično šotorjenje tako, da org-anizator postavi šotore ali druge začasne turistične objekte in jih oddaja posameznikom v uporabo, morajo biti izpolnjeni še tile pogoj:: t. šotori in drugi turistični objekti morajo imeti zagotovljeno razsvetljavo in najpotrebnejšo opravo; 2. prostori, ki so določeni za kuhinjo, umivanje, kopanje, pranje in podobno ter stranišča morajo imeti tekočo vodo in higiensko urejeno odstranjevanje odplak in odpadkov; 3. šotorišče mora imet: sanitarne naprave, ki ustrezajo sodobnim zahtevam higiene; 4. če v bližini ni lekarne, mora imeti šotorišče omarioo za prvo pomoč s potrebnimi zdravili in zdravstvenimi pripomočki. Za red in čistočo na prostoru in v turističnih .objektih po tem členu mora skrbeti organizator turističnega šotorjenja. Organizator sme začeti oddajati šotore in druge turistične objekte v uporabo šele potem, ko posebna komisija ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena in izda organizatorju o tem pismeno potrdilo. Komisijo sestavljajo dva člana, ki ju imenuje občinski ljudski odbor, in zastopnik pristojne sanitarne inšpekcije kot predsednik komisije. 7. člen Kdor hoče šotoriti na prostoru, ki ni že vnaprej določen za turistično šotorjenje, si mora za to P1^' skrbeti dovoljenje lastnika oziroma upravitelja zemljišča. 8. člen Turistično šotorjenje je vezano na veljavne predpise o prijavljanju in odjavljanju bivanja. V pr1' meru iz 6. člena tega zakona je prijavni zavezance organizator šotorjenja, v drugih primerih pa tisti. ki šotori oziroma družinski glavar ali vodja skupin® ali organizacije, ki priredi turistično šotorjenje. 9. člen Kdor šotori oziroma organizira turistično šotor jenje na prostorih iz 2. člena tega zakona, Pla odškodnino za uporabo prostora. Odškodnino za "Porabo prostora predpiše občinski ljudski odbor po za slišan ju turistične organizacije. S tem predpi50^ lahko oprosti plačila odškodnine za uporabo prosto posamezne vrste šotornikov in organizacij. 10. člen Pristojna sanitarna inšpekcija mora občasno Pre gledovati turistična šotorjenja na prostorih iz 2. clc tega zakona in turistična šotorjenja po 6. členu tet. zakona. Pristojna sanitarna inšpekcija ima pravico P gledati tudi vsako drugo turistično šotorjenje. Pristojna sanitarna inšpakcija ima pravico o r ditd po veljavnih predpisih potrebne sanitarne utr za šotorjenje vseh vrst. 11. člen Občinski ljudski odbor lahko prepusti kraj®Ju nemu turističnemu oziroma olepševalnemu dr11»^ skrb za prostore, ki so po 2. členu tega zakona ^ ločeni za turistično šotorjenje, ter pobiranje od. ' ritne za uporabo teh prostorov. 12. člen Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaz ^ do 10.000 din. kdor v nasprotju z določbami 2.. ali 7. člena tega zakona šotori ozironra odgo ^ predstavnik ali uslužbenec organizacije, ki šoto organizira turistično šotorjenje. t3. člen j S tem zakonom se ne ureja taborjenje P0*1 6<-njjti in v drugih podobnih objektih, ki ga z vz’:^fjje namenom organizirajo domače družbene organi in društva. 14. člen cr(l Ta zakon velja od dneva objave v »Ur® listu LRS«. St. U 60/95 Ljubljana, dne 29. aprila 1935. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik , Pr/dscd"teta c Ljudske skupščine LRS: ^ Miha Marinko 1. r. Boris Kraigher 1- 79. Na podla,gi drugega odstavka 2. razdelka XXVI. ■ ? .vJa zveznega družbenega plana za leto 1955 'a-ja Izvršni svet Ljudske skupštine Ljudske re-Publ*e Slovenije ODLOK spremembi odloka o tarifi za prodajo električne energije l (tl ° tarifi za prodajo električne energije gg1?, ’ J-ist LRS, št. 5-37/55) se spremeni tako, da ■ točka III, poglavja tarife glasi: Utn' din 1 Prospe vek iz točke 2 a tega poglavja L v znesku 10.800 e ni prispevek iz točke 2b tega poglavja ^ v znesku , 11.700 eseenii prispevek iz točke 3 a tega po-Sla'vja v znesku 1.200 Yj oziroma 600 ese5ni prispevek iz točke 3b tega poglavja v znesku 1.300 oziroma 650 na za porabljeno 1 kWh iz toč. 14 tega Poglavja v znesku Zniži oziroma ai>a nočna cena za 1 kWh nz toč. 15 iz 0ga poglavja v znesku p oziroma na za porabljeno 1 kV Arh iz toč. 17 tega Poglavja v znesku 2 . oziroma niZana nočna cena za 1 kVArh iz toč. 18 eKa poglavja v znesku °zironia 9 4 6 1,50 1,80 0,80 1,20 0,30 Ta <>(^‘°k velja od 1. januarja 1055. st- U 63/55 Ljubljana, dne 10. maja 1935. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik: Boris Kraigher 1. r. ribištvu p?Tt^a§'i 34. člena zakona o sladkovodnem svet r ■ , radni list LRS, št. 26-95/54) izdaja Izvršni Ljudske skupščine LRS .........' ° «ločitvi ODLOČBO Posameznih vod iz ribiških okolišev Vtst rih^* z^edne in intenzivne gojitve plemenitih t6'6 Vode*6 *Z posa'meznih ribiških okolišev izločijo LjšUkfh'Ujsij^ S°renjskega ribiškega okoliša: Savica, Bo-j'/^itoki R0^610' ^a¥a Bohinjika do jezu v Soteski s 2. I, c!'.7,na s pritoki in TriglavskÄi jezera; U'ca 0ri . Julijanskega ribiškega okoliša: Ljublja-jzliva I 'zllJva potoka breKu I ®avo, Sava 51 do mostu Besnica na desnem bregu do od izliva Ljubljanice na levem Litiji z rokavi in mrtvicami, Mlin- ščica od jezu v Klečah do izliva v Savo, Iščica od izvira mostu v Hauptmancah, Gameljščica pri Ljubljani od Žagarjevega jezu v Spodnjih Gameljnah do izliva v Savo, Obrh v Loški dolini s pritoki, Cerkniško jezero od izvira Jezerskega Obrha do črte Retje—Ponikve—Vrata—Zadnji kraj s pritoki, Unec s pritoki, potok Gohovšek od izvira do izliva v Pšato in Pšata od Kršmančevega jezu do prvega jezu pod izlivom potoka Gobovška. 3. iz novomeškega ribiškega okoliša: Krka od izvirov do jezu elektrarne v Zagradcu z Višnjico od mostu Krška vas — Trebnja gorica do izliva v Krko; 4. iz kočevskega ribiškega okoliša: Kolpa od jezu pod Slavskim lazom do jezu v Dolu pod Starim trgom s pritoki na levem bregu; 5. iz tolminskega ribiškega okoliša: Soča od izvira do mostu pri vasi Čezsoča s pritoki in Krnsko jezero. 2 Pod 1. točko navedene vode se izročijo v upravljanje Upravi gojitvenih lovišč LRS v Ljubljani. Pri gospodarjenju z izločenimi vodami se mora Uprava gojitvenih lovišč LRS ravnati po določbah TV. in V. poglavja zakona o sladkovodnem ribištvu. 3 Izločene vode so pod neposrednim nadzorstvom Državnega sekretariata za gospodarstvo LRS. 4 Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. 486/3-55 Ljubljana, dne 9. aprila 1955. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik: Boris Kraigher 1. r. 81. Na podlagi 34. člena zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del (Uradni list LRS, št. 17-77^55) izdaja državni sekretar za gospodarstvo LRS PRAVILNIK o postopku pri javni pismeni licitaciji za oddajo gradbenih del 1. člen Javna pismena licitacija za oddajo gradbenih del (v nadaljnjem besedilu: javna licitacija) se začne z razpisom. Razpis javne licitacije mora investitor objaviti vsaj enkrat v »Uradnem listu LRS«. 2. člen Javna licitacija se lahko razpiše za oddajo vseh gradbenih del, vštevši gradlbeno-obrtniška dela, ali pa posebej za oddajo gradbenih del in posebej za oddajo posameznih vrst g radfoeno-ob r t niški h del. Javna licitacija se lahko razpiše za oddajo gradbenih del za celotni objekt, lahko pa tudi za posamezne faze graditve. Celotna gradbena vrednost po točki 2b) 1, člena zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del obsega vrednost vseh gradbenih del vštevši gradbeno obrtniška dela, in sicer za vse faze graditve. 3. ölen Razpis javne licitacije obsega: 1. investitorjev naziv (firmo) in sedež; 2. dela, ki se oddajo z javno licitacijo, s kratkim izvlečkom podatikov o vrsti in količini del in navedbo predračunske vsote; 3. rok za dovršitev gradbenik del, določbe o pogodbeni kazni in premiji in določbe o garancijskem roku, 4. kraj, dan in čas javne licitacije; 5. določbe o varščini ponudnikov; 6. določbe o varščini za izvršitev gradbenih obveznosti. Če pripisuje investitor poseben pomen skrajšanju roka za dovršitev razpisanih gradbenih del, mora to v razpisu izrečno navesti. Investitor mora izročiti ponudnikom glavni projekt s predračunom stroškov ali pa samo glavni projekt s popisom del in predizmerami, toda brez enotnih gen i;. stroškov, ter tri izvode od investitorja podpisanih pogojev, ki morajo biti v skladu s predpisi o splošnih pogojih za izvajanje gradbenih del. V razpisu je treba povedati, kdaj je ta material ponudnikom na razpolago, kje in ob kakšnih pogojih. 4. člen Dan javne licitacije mora biti določen tako, da od dneva, ko je bil v »Uradnem listu LRS« razglašen razpis, pa do dneva javne licitacijske obravnave ne preteče manj kot 30 dni in ne več kot 2 meseca, če gre za stanovanjska poslopja ali pa za. objekte, katerih predračunska vsota ne znaša več kot 20 milijonov dinarjev, pa ne manj kot 15 dni. 3. člen Ponudbe je treba pismeno oddati investitorju napozneje do dneva in ure, ki sta določena v razpisu za začetek licitacijske obravnave. Ponudbe je treba oddati v zapečatenem ovitku, na ovitku mora biti ponudnikovo geslo in označba gradbenega dela, za katero se odda ponudba. Ponudnikovo ime ne sme biti na ovitku označeno. Ponudba mora biti podpisana s ponudnikovim polnim imenom oziroma firmo in z označbo gesla. Ponudba se lahko odda neposredno ali po pošti. Ce je bila poslana ponudba po pošti, velja, da je bila vložena v trenutku, ko jo je investitor prejel od pošte. Za vsako neposredno vloženo ponudbo mora dati investitor pismeno potrdilo z navedbo dneva in ure, ko je prejel ponudbo. To mora investitor zapisati takoj tudi na ovitku vsake prejete ponudbe. 6. člen Javne licitacije se smejo udeležiti samo taka gradbena podjetja in gradbene obrti, ki izpolnjujejo po veljavnih predpisih določene pogoje za prevzem razpisanih gradbenih del. Ponudniki morajo v ponudbi ali najpozneje ob pričetku licitacijske obravnave izkazati, da imajo pravico, izvajati razpisana gradbena dela. 7. člen V ponudbi je treba navesti gradbeno ceno, za katero je ponudnik pripravljen izvršiti razpisana gradbena dela, in rok, v katerem jih je pripravljen dovršiti. Gradbena cena se lahko navede z natanko dolo* čenim zneskom ali z odstotkom popusta od predračunske cene, ki je navedena v razpisu licitacije. Če je gradbena cena navedena z natanko dolo" čenim zneskom, mora biti ponudbi priložen predračun z merami in enotnimi cenami, upoštevajoč pop1* del in predizmere glavnega projekta. Če je gradbena cena v ponudbi navedena z od' stotkom popusta, veljajo vse enotne cene glavnega projekta, znižane za odstotek popusta. Ponudbi morata biti v vsakem primeru priložen3 * * seznama cen materiala in plač, ki so bile podlaga *a kalkulacijo enotnih cen ponudika. 8. člen Ponudnik lahko postavi v ponudbi u goje, kot so bili v razpisu objavljeni, cene ali glede roka za dovršitev gradbenih del. Če postavi ponudnik glede cene ali roka za o vršitev gradbenih del manj ugodne pogoje od tisti ^ ki so objavljeni v razpisu, se njegova ponudba upošteva. 9. člen Ponudnik mora priložiti ponudbi dva izvoda gojev za izvajanje gradbenih del, ki jih je Prel, od investitorja (tretji odstavek 3. člena tega PraVgtij nika), s podpisano izjavo, da sprejme vse obvezno iz teh pogojev. 10. člen Ponudnik mora priložiti ponudbi ali predloži^ najpozneje ob pričetku licitacijske obravnave oo ^ žilo, da je izpolnil vse družbene dajatve po veljavo predpisih. godnejše Pj zlasti glede 11. člen Ponudniki morajo položiti varščino (t. 0[j kona o oddajanju in izvajanju gradbenih del) vložitvi ponudbe ali najpozneje ob pričetku sike obravnave. Varščina se da z garantnim PlSI ali na drug primeren način. 12. člen u Ponudbe, ki jim uiso priložene priloge po c :e tega pravilnika ali podpisani pogoji za izvaj' gradbenih del po 9. členu tega pravilnika, se no števajo. Ponudba se tudi ne upošteva, če P°nU ni ni pravočasno položil varščine ali predložil P0tcga po drugem odstavku 6. člena in po 10. členu pravilnika. 13. člen ob Licitacijska obravnava se prične na onn uri, kj sta določena v razpisu javne licitacij6 7- j,e Ponudniki imajo pravico, udeležiti se ličita^ ^ obravnave po direktorju, drugem pooblaščen osebno. 14 čl€n . lo6i in; Javno licitacijo opravi komisija, ki jo 0° . vestitor. Komisijo sestavljajo predsednik in lW r s(jedva člana; vsaj eden od njih mora biti gradben' kovu jak. 15. člen bilo Komisija najprej ugotovi, koliko ponucn J ^ pravočasno vloženih. Če nista bili pravočasn^, n0. ženi vsaj dve ponudbi, komisija ne sme odp ^eibene ponudbe in velja, da je bila licitacij uspešna. Ce sta bili pravočasno vloženi vsaj dve ponudbi, ^"Pre komisija ponudbe, ki so bile pravočasno v«>žeue. Komisija nato ugotovi, ali je katera od teh po-uub neuipoštevua po drugem odstavku 8. čleua ali • členu tega pravilnika. . Ce nista uipoštevni vsaj dve ponudbi, velja, da Ie licitacija brezuspešna. t 16. člen Komisija napravi o svojem delu zapisnik. V v P'suiik vpiše: kraj in dan licitacijske obravnave, s začetka in konca obravnave, imena članov ko-1SiJe, imena navzočih ponudnikov, število vloženih P nudb z navedbo gesel, število pravočasno vloženih Ponudb z navedbo gesel in imena ponudnikov in ali njihove ponudbe upoštevue. Za vsako ponudbo, '.l® uPoštevna, je treba navesti tudi ponuđeni zne-k in ro]c dovršitve. Končno se vpiše v zapisnik ‘ ugotovitev komisije, ali je licitacija uspela in rebitni ugovor zoper licitacijski postopek. Licitacijski zapisnik podpišejo člani komisije, nk ponudnik oziroma njegov pooblaščenec ima pra-°. podpisati zapisnik in pristaviti morebitne pri-rabe k zapisniku ali ugovore zaradi nepravilnosti umtacijskega postopka. ir. člen om ■’e ostu^a licitacija brezuspešna iz razlogov, , ‘"jenih v prvem ali četrtem odstavku 15. člena ^rflv'''“''ha, mora investitor razpisati novo lioi- p drugo licitacijo velja enak postopek, kot je za Prv'o licitacijo, kolikor ni v nadaljnjih tlvkih drugače določeno. 5,^ ^ razipisa druge licitacije pa do dneva licitacij-° "avnave mora preteči najmanj 15 dni. so bile dane za prvo licitacijo, ne glede Punudbe, ki veij,?’ 0 * 80 Me vložene pravočasno ali prepozno, kcii^0 Za drugo licitacijo. Ce razpis nove lici- 2l J0 f* v ^Uradnem listu LRS« razglašen vsaj v nCh Dl) Drvi /-.U«» trn o irl i »v-. n vir Pravic P° prv' licitacijski obravnavi, ima ponudnik invcsi?’ odstopiti od ponudbe, mora pa to sporočiti svc: 1 'l>riu s priporočenim pismom z označbo gesla dana in gradbenega dela, za katero je bila >Urafl^>°nU<^,a' P° objavi razpisa nove licitacije v odštel ''S^U KRS« ponudnik nima več pravice, k,° . P'1! od ponudbe. Za dan odstopa se šteje dan. mio sporočilo oddano priporočeno na pošto. 12. g]®nudniiki, katerih ponudbe se pri licitaciji po vzdrii 1111 pravilnika niso upoštevale, lahko PoiuaJn.p°nU^^><> *u,lK P1"* drugi licitaciji, morajo pa aadbf,J V ^VOS*'’ odpraviti. Ponudnik, ki je dal po-licitaci.-Z? pivo licitacijo pa lahko do začetka druge dnejše pogoje. Ponudbe za drugo lici-5- člen*11 .sPremenibe ponudb se vlagajo po določbah Ste^e e^a Pr'av'lni'l{a. bila da je druga licitacija uspešna, če je drdofkaiaaa vsai ena ponudba, ki je upoštevna po al‘ lesa piavilnika. jr , 18. člen tacijskli 1S'ia ,riora najpozneje v treh dneh po lici-'tnvesti.(,r >nivnavi' končati svoje delo in izročiti t'e"iin JU Ves bc'lacijski material s svojim ohraz-^"lisijc p,ecHoSom. Investitor ni vezan na predlog Investitor mora v nadaljnjih treh dneh vsem ponudnikom, ki so pravočasno vložili ponudbo, pismeno sporočiti uspeh licitacije z navedbo ponudb, ki so jih postavili ponudniki, katerih ponudbe so bile upo-števne, ter čigava ponudba je bila kot najugodnejša sprejeta. To'sporočilo mora investitor odposlati priporočeno po pošti. 19. člen Ponudniku, čigar ponudba je bila sprejeta, pošlje investitor hkrati ,z obvestilom po drugem odstavku 18. člena tega pravilnika tudi tri podpisane izvode gradbene pogodbe. Pogodba mora biti sestavljena v skladu z veljavnimi predpisi, s pogoji licitacije in s sprejeto ponudbo. Ponudnik podpiše dva izvoda gradbene pogodbe in ju vrne investitorju. Ce ponudnik, čigar ponudba je bila sprejeta, ne prejme gradbene pogodbe z obvestilom, da je njegova ponudba sprejeta, najpozneje v 10 dneh po licitacijski obravnavi, lahko odstopi od ponudbe. Sporočilo o odstopu mora ponudnik oddati priporočeno najpozneje naslednji dan po prejemu gradbene pogodbe, sicer velja, da te pravice ni uporabil. Ce investitor ne dobi od najboljšega ponudnika podpisane gradbene pogodbe najpozneje v 8 dneh od dneva, ko je odposlal obvestilo ponudniku, ima pravico, odstopiti od pogodbe, mora pa to sporočiti najugodnejšemu ponudniku s priporočenim pismom. Investitor te pravice ne more več uporabiti potean, ko je prejel od ponudnika podpisano pogodbo. 20. člen Ta praviiLnik začne veljaiti z dnem objave v »Uradnem listu LRS«. St. 1-313/1-55 Ljubljana, dne 10. maja 1955. Državni sekretar za gospodarstvo LRS: Ing. Marjan Tepina 1. r. 82. Na podlagi 34. člena zakona o oddajanju im izvajanju gradbenih del (Uradni list LRS, št. 17-77/55) izdaja državni sekretar za gospodarstvo LRS PRAVILNIK o splošnih pogojih za izvajanje gradbenih del 1. člen Poleg pravic in dolžnosti, ki jih imajo po posebnih predpisih, imajo investitor, izvajalec in nadzorni organ še pravice in obveznosti, ki so določene s tem pravilnikom. I. Obveznosti investitorja 2. člen Investitor mora izročiti izvajalcu takoj ob sklenitvi pogodbe dva izvoda potrjenega glavnega projekta, gradbeno dovoljenje in tehnične listine, ki so izvajalcu potrebne za izvajamje gradbenih del (odločbo oziroma zapisnik o gradbeni črti oziroma osi, o stalnih višinskih točkah in podobno). 3. člen Ce na samem zemljišču, na katerem se gradi, ni prostora za odlaganje materiala, za postavitev pomožnih objektov, za zgraditev dovoznih poti in podobno. mora investitor na svoje stroške preskrbeti izvajalcu za to potrebno zemljišče, in sicer, če ni s pogodbo drugače določeno, najpozneje do dneva, ki je določen s pogodbo kot začetek gradbenih del. 4. člen Ce investitor ne izroči izvajalcu pravočasno načrtov in terenskih podatkov ali ne preskrbi zemljišča po določbah 2. in 3. člena, sme izvajalec podaljšati rok za dovršitev gradnje in zahtevati povračilo morebitne škode, ki mu je s tem nastala. 5. člen Investitor mora v gradbeni pogodbi navesti ime nadzornega organa, ki ga bo zastopal v mejah pooblastil iz gradbene pogodbe. Ce med izvajanjem del investitor izmenja osebo, ki opravlja zanj gradbeno nadzorstvo, mora to pismeno sporočiti izvajalcu najpozneje v dveh dneh. II. Izvajalčeve obveznosti 6. člen Izvajalec mora terenska znamenja o gradbeni črti oziroma osi in o stalnih višinskih točkah zavarovati, da se ne poškodujejo in uničijo. Ce se taka znamenja uničijo ali poškodujejo, jih mora izvajalec obnoviti ali popraviti na svoje stroške. 7. člen Ce ni s pogodbo drugače določeno mora izvajalec najpoznje do dneva, ki je z gradbeno pogodbo določen kot začetek gradbenih del, predložiti investitorjevemu nadzornemu organu projekt gradbene organizacije in terminski gradbeni načrt. 8. člen Izvajalec odgovarja za vso škodo, ki jo napravijo njegovi delavci in uslužbenci na tuji lastnini, in tudi za vso drugo škodo, ki nastane zaradi nepravilnega izvajanja gradbenih del ali zaradi prekršitve gradbene pogodbe in veljavnih predpisov. 9. člen Izvajalec mora pravočasno zahtevati od investitorja oziroma njegovega nadzornega organa potrebna pojasnila glede tehnične zamisli, ki jo obsega potrjeni projekt, ter tehnična navodila za izvajanje gradenj, sicer je odgovoren investitorju za odstopanje od pogodbenih dokumentov. To izvajalčevo zahtevo mora investitorjev nadzorni organ vpisati v gradbeni dnevnik. Nadzorni organ mora najpozneje v nadaljnjih treh dneh po prejemu zahteve vpisati v gradbeni dnevnik zahtevana pojasnila, sicer je investitor odgovoren za škodo in druge posledice, ki zaradi tega nastanejo. 10. člen Dela na gradbišču vodi v izvajalčevem imenu njegov vodja gradbenih del, ki ga zastopa in skrbi za izvršitev pogodbenih obveznosti, ki jih ima izvajalec. Izvajalec mora pred začetkom del investitorju pismeno sporočiti, komu je poveril neposredno vodstvo gradnje. Ce izmenja gradbenega vodjo, mora tudi to pismeno sporočiti investitorju najpozneje v diveh dneh. 11. člen Material, za katerega se ugotovi, da ne ustreza tehničnim predpisom ali pogodbi, mora izvajalec na zahtevo nadzornega organa takoj odstraniti z g'ra^' bišča. 12. člen Izvajalec mora izvršena dela skrbno varovati in zavarovati pri DOZ, dokler jih ne prevzame iuve' stitor po veljavnih predpisih. 13. člen Izvajalec mora obvestiti pristojni državni orga° o starinah, dragocenostih, fosilijah in podobnih pr6“' metih, ki se nahajajo na gradbišču; pristojnemu organu jih mora izročit; v takšnem stanju, kot so hi" najdeni, oziroma mu mora omogočiti, da jih s^111 odstrani z gradbišča. III. Pravice in obveznosti nadzornega organa 14. člen Nadzorni organ zastopa investitorjeve koristi izvedbi pogodbenih del. Nadzorni organ skrbi, da se izvršuje objekt skladu s potrjenim projektom, da so dostavljeni izyai jalcu detajlni projekti in drugi tehnični podatki. so potrebni za izvedbo del, in da se izvajajo gradb6B‘a dela kvalitetno. Nadzorni organ nadzoruje, da se dela izvajajo P° terminskem gradbenem načrtu. 13. člen Ce na istem gradbišču istočasno več izvaj&l6®, izvršuje vsak svoja določena gradbena dela na P0", lagi posebne pogodbe, koordinira njihovo delo ioV sti:torjev'\nadzorni organ. Njegove odločitve so izvajalce obvezne. ial 16. člen Nadzorni organ lahko zahteva, da se mat®rJ.0 preišče na gradbišču ali da v strokovno Pre*s\*j,u, laboratoriju al; ustreznemu strokovnemu zaV0^j,j Stroški za preiskave, ki jih je zahteval nadzor^ organ, gredo na izvajalčev račun samo, kolikor j6 določeno s pogodbo ali če pokaže preiskava, r organu. 19-člen mefl» Nadzorni organ vodi v investitorjevem J gradbeni dnevnik in gradbeno knjigo. IV. Gradbeni dnevnik in gradbena knjig® 20. člen kVni sili, o prevoznih sredstvih, o nabavljenem grad-öeDem materialu in njegovean izvoru, o preiskavi Materiala, ° poteku del, o morebitnih prekinitvah del 1 navedbo vzroka, o nezgodah, višji sili, podatki iz člena tega pravilnika in podobno. V gradbeni dnevnik se vpisujejo tudi podatki iz • člena tega pravilnika in vsa naročila in navodila, 1 Jm da investitor oziroma nadzorni organ izvajalcu, er vsi predlogi ali pripombe izvajalca oziroma vodje gradbenih del. dejansko porabljenem materialu in času). Podatke za obračun režijskih del mora izvajalec vsak dan sproti dostaviti nadzornemu organu, da jih vpiše v gradbeno knjigo. V. Končne določbe 25. člen Investitor in izvajalec lahko s pogodbo ali v splošnih pogojih določita tudi še druge obveznosti investitorja, izvajalca in nadzornega organa, te obveznosti pa ne smejo biti v nasprotju z načeli tega pravilnika in z drugimi zakonitimi predpisi. 21. člen , 'V gradbeni dnevnik se vpisujejo podatki za vsak aa sproti. Podpišeta jih investitor in izvajalpe ozi-roina njuna zastopnika (nadzorni organ in vodja gradbenih del). 22. člen Izvajalec oziroma njegov vodja gradbenih del ^ra izročiti investitorjevemu nadzornemu organu dri '^u sPr°d vse potrebne podatke za vodenje Izvajalec ima .pravico, ob podpisu gradbenega uevni.ka ali najpozneje v dveh dneh po podpisu Prsati v gradbeni dnevnik svoje pripombe k posa-‘rruzniin vpisom. te izvajalec ne podpiše gradbenega dnevnika v oneh, se šteje, da se strinja s tistimi vpisi v grad-^fnein dnevniku, ki jih ni podpisal. Po tem roku piš'] Ve<^ Prav*ce> ugovarjati vpisom, ki jih ni pod- te vpisal nadzorni organ v gradbeni dnevnik jEČHo, pojasnilo ali navodilo, se šteje, da se izva s takim naročilom, pojasnilom ali navodilom „i , _ ii u i v_rv^i j j bioiAi iv^ui uii iici v v/v* 1.1 nik'1 a’ 111 vP'saI svoje pripombe v gradbeni dnev- . uejpozneje v dveh dneh potem, ko je bilo Prsatio v gradbeni dnevnik. Gradbeni dnevnik se vodi v duplikatu. Investi- torje kut”' naeno knjigo se vpisuje periodično, tj. po Pudio'1' P°samezii€ delovne faze. Vsak vpis v knjigo stomri a 'nvestitor in izvajalec oziroma njuna za-1 a na gradbišču. , Nad . 24. člen zornj organ v investitorjevem imenu pregle- duj6 . uzornj organ v inve: p"1 Potrjuje pravilnost začasnih situacij. Br He ,n Poiprejšnje privolitve nadzornega organa ro izvajalec izvajati režijskih del (obračun po 26. člen Ta pravilnik začne veljati z dnem objave v >Uradnem listu LRS«. St 1-311/11-55 Ljubljana, dne 10. maja 1955. Državni sekretar za gospodarstvo LRS: Ing. Marjan Tepina 1. r. ) ______________ Na podlagi 34. člena zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del (Uradni lis* LRS, št. 17-77/55) izdaja državni sekretar za gospodarstvo LRS PRAVILNIK o načinu izvajanja gradbenih del v lastni režiji I. Splošne določbe 1. člen Investitorji lahko izvajajo v lastni režiji tale gradbena dela in g ra dbeno-ob rtniška dela (v nadaljnjem besedilu: gradbena dela); 1. tekoča popravila in tekoče vzdrževanje gradenj; 2. vsa vzdrževalna dela na železniških progah; 3. predelave in nove gradnje, če celotna gradbena vrednost ne presega 10,000.000din; 4. gradbena popravila, za katera je dobil investitor dovoljenje tajništva za gospodarstvo ljudskega odbora okraja, mesta oziroma mestne občine s posebnimi pravicami po 2. c) točki 1. člena zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del, da jih lahko odda v izvedbo brez licitacije; 5. gradbena dela, za katera je ostala tudi druga licitacija brezuspešna; 6. specialna gradbena dela (melioracijska, regulacijska, rudarska, jamska, komunalna in podobna gradbena dela); 7. vsa gradbena dela zasebnih investitorjev. Več objektov ali gradbenih del na istem gradbišču se šteje za en sam gradbeni objekt. Celotna gradbena vrednost po 3. točki prvega odstavka tega člena obsega vrednost vseh gradbenih del, vštevši gradbeno obrtniško delo, in sicer za vse faze graditve. Za specialna gradbena dela po 6. točki prvega odstavka tega člena se štejejo le tista gradbena dela, katerih izvajanje je zaradi narave del ali objekta najbolj primerno v lastni režiji. Določbe tega pravilnika veljajo tudi za gradbena podjetja in obrti, če gradijo v lastni režiji za svoje potrebe. 2. člen Za izvajanje gradbenik del v lastni režiijd mora investitor poprej dobiti dovoljenje gradbenega organa pristojnega ljudskega odbora okraja, mesta oziroma mestne občine s posebnimi pravicami. V prošnji za izdajo dovoljenja mora investitor povedati, za kakšna gradbena dela prosi za dovoljenje, koliko znaša gradbena vrednost objekta, ki ga namerava graditi v lastni režiji, kdo bo strokovno nadzoroval izvedbo gradbenik del iit druge okoliščine, iz katerik izbaja, da je po določbak zakona o oddajanju in izvajanju gradbenik del upravičen izvajati ta dela v lastni režiji. Ce je za graditev potrebno gradbeno dovoljenje, mora v prošnji navesti tudi številko in datum odločbe, s katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Investitor pa lahko prosi za dovoljenje po prvem odstavku obenem s prošnjo za izdajo gradbenega dovoljenja. Investitor mora v prošnji tudi izkazati: 1. da ima zagotovljena finančna sredstva za izvajanje del; 2. da ima potrebno lastno strokovno in pomožno osebje in strokovnega uslužbenca, ki je po veljavnih predpisih upravičen voditi takšna gradbena dela, oz. če je investitor družbena orgnizacija, da ima zagotovljenega vodjo del, ki je po veljavnih predpisih upravičen voditi takšna gradbena dela. Zoper odločbo, s katero se odkloni dovoljenje po prvem odstavku tega člena, se investitor lahko pritoži v 15 dneh po prejemu odločbe. O pritožbi odloči državni sekretariat za gospodarstvo LRS. Ce se dovoljenje ne izda v 15 dneh po vložitvi, se šteje, da je dovoljenje odklonjeno. Za rudarska gradbena dela v jamj ni potrebno dovoljenje iz prvega odstavka tega člena. Za druga specialna gradbena dela pa mora investitor v prošnji izkazati in obrazložiti posebnost del in okoliščine, ki opravičujejo potrebo in umestnost, da se ta dela izvajajo v lastni režiji. Gradbeno podjetje, kj gradi v lastni režiji, ne potrebuje dovoljenja po prvem odstavku tega člena. 3. člen • Kolikor ni s tem pravilnikom drugače določeno, veljajo določbe uredbe o gradnji tu,di za gradbena dela v lastni režiji. Določbe IV. poglavja pravilnika o splošnih pogojih za izvajanje gradbenih del se primerno uporabi jajo. tudi za gradnje v lastni režiji, razen za tiste gradnje zasebnikov, za katere ne veljajo določbe uredbe o gradnji. 11. Gradnje v lastni režiji državnih organov, zavodov, gospodarskih in samoupravnih organizacij 2. gradbeno vrednost po predračunu gradbenih stroškov; 3. predujem (avans) za začetek gradbenih del in rok za obračunavanje izvršenih del in porabljenega materiala z začasnimi situacijami; 4. kdaj se morajo gradbena dela začeti in do kdäj morajo biti končana; 5. uslužbenca, ki bo vodil gradbena dela; 6. osebo, ki bo strokovno nadzorovala izvajanje gradbuih del. Odločbo (sklep) izroči investitor vodji gradbenih del, nadzornemu organu in banki oziroma hranilnici, pri kateri se bodo črpala finančna sredstva. Banki oziroma hranilnici mora predložiti investitor tudi predračun stroškov za gradbena dela in prepis dovoljenja za izvajanje gradbenih del v lastni režiji. 6. člen Investitor mora izročiti vodji gradbenih Bel glavni projekt, prepis gradbenega dovoljenja iu B0" voljenja po 2. členu tega pravilnika. 7. člen Investitor mora dati vodji gradbenih del za zace' tek gradbenih del (plačilo materialu, plač, obrtniških storitev i.n drugih stroškov) na razpolago potrebni predujem. Vodja gradbenih del obračuna v začasnih situacijah in v končni situaciji predujem in plačd* iz prejšnjih situacij. Predujem iu plačila začasnih situacij kujižj ban* ka oziroma hranilnica po investitorjevem nalogu oa račun vodje gradbenih del, iz tega računa izplačal banka oziroma hranilnica po nalogu vodje gra<1' benih del. ^ ., Za gradnje, ki se financirajo iz proračunski sredstev, določbe tega čleua ne veljajo. 8. člen Investitor mora dati vodji gradbenih del na ra^ polago potrebna osnovna sredstva za izvajanje gr® benih del. 9. člen Plače vodje gradbenih del, dodeljenih strokov njakov iu pomožnega osebja gredo v breme iaW* cijskega kredita oziroma sredstev za financiraUJ gradbenih del. 10. člen Vodja gradbenih del je odgovoren za to, Ba ^ gradbena dela izvršijo v določenem roku, po nem projektu, tehničnih predpisih in standardih po investitorjevih odredbah in navodilih. Vodja benih del je odškodninsko odgovoren investitorju vsak samovoljni odstop od projekta ali od p red ra skih con in za to, da so dela kakovostno izvrs 4. člen Ko prejme investitor dovoljenje za izvajanje gradbenih del v lastni režiji, sestavi iz svojih delavcev in uslužbencev, ki so usposobljeni za izvajanje gradbenih del, režijsko skupino. Za vodjo režijske skupine določi investitor uslužbenca, ki je po veljavnih predpisih upravičen samostojno voditi gradnjo, za katero je izdano dovoljenje. 5. člen V odločbi (sklepu) o sestavi režijske skupine določi investitor: 1. gradbena dela, kj jih je treba izvršiti; doli' 11. člen Vodja gradbenih del ima tele pravice 1° nosti: 1. nabavlja potrebni gradbeni in pomožni terial; • 2. predlaga investitorju, da sprejme v službo roma ua delo uslužbence In delavce oziroma jih jema sam po investitorjevem pooblastilu. cj, 3. obračunava izvršena dela po začasnih sdu8 jah, po dovršitvi del pa v končni situaciji; 0 4. vodi tehnično jn računsko poslovanje od investitorjevega rednega poslovanja; j' za to, da se osnovna sredstva, ki mu jih . investitor na razpolago, pravilno uporabljajo 111 ne poškodujejo; k sklepa pogodbe v zvezi z gradbenimi deli, ki ^^Injojo v lastni režiji, 6e ga za to pooblasti razpolaga s predujmom in s plačili, ki jih prejme na podlagi začasnih situacij od investitorja. 12. člen Ül 'nvesti'torjevim dovoljenjem lahko odda vodja «radbenih del v izvedbo drugemu podjetju ali obrtu ,a.a Posamezna dela (montaža, gradbeno obrtniška ' a). za katera režijska skupina nima kvalificirane delovne sile. 13. ölen Med izvajanjem gradbenih del v lastni režiji sme clJa gradbenih del odstopiti od potrjenega projekta mo z investitorjevim dovoljenjem. £e gre za tako premembo, s katero se odstopi od temeljne zamisli P njenega glavnega projekta, je potrebno tudi po-Jsnje dovoljenje komisije za revizijo glavnih Pr°jektov. Za dela, ki jih je treba več opraviti, in za naknad-gradbena dela, ki se med delom pokažejo kot ogibna, je potrebno poprejšnje soglasje investi-<>rJa, sicer jih investitor ni dolžan priznati. ti. člen />S - se med izvajanjem gradbenih del zvišajo ali /al0 cene materiala ali če se v skladu z veljavni-usl povišajo ali znižajo plače delavcev in f.k . encev, se zvišanje ali znižanje upošteva pri ^računu situacij. 15. člen sit ^ra^ena dela v lastni režiji se obračunavajo v r». „c,Jah Praviloma po enotnih cenah predračuna gradbenih del v lastni režiji. Pola t<>r*tve 'n material, ki jih da investitor na raz-go vodji gradbenih del, se morajo obračunati enotnih cenah potrjenega predračuna. 16. člen sest ° ^°n^an>h delih mora vodja gradbenih del ' vUi končni obračun. V končnem obračunu i>ijrdLuii. v jv. un k. n cin u'urauuiiu »u 5ki ^ PrimcriRt-i končna situacija z dejanskimi stro-dai»f r?^Un P° dejanskih cenah materiala, plač, drugih stroškov). mer' °f . ^ne prihranke, ki se pokažejo po pri-banjlaVl ',z Prvega odstavka tega člena, je treba vrniti sreds‘ 02'iroma hranilnici na račun investicijskih giraji CVl i'2 katerih so se dela financirala. Ce so se Pa i e*na ^e'a financirala iz proračunskih sredstev, roba prihranke vrniti v utrezni proračun. D 17. člen Prevca v°n^ana gradbena dela v lastni režiji se kolavd^c^ i>a Predpisih o kolavdaciji in super- p 18. člen hivesHt ’Zvr^encm prevzemu gradbenih del razreši Pismo °r VOfijo gradbenih del njegovih dolžnosti s men<> odločbo (sklepom). III. r . . radnje v lastni režiji družbenih organizacij Ko 19. člen ^aja/^"™ družbena organizacija dovoljenje za v kat» 10 krradbenih del v lastni režiji, izda sklep, mrem določi; 1. gradbena dela, ki Jih je treba izvršiti; 2. gradbeno vrednost po predračunu gradbenih stroškov; 3. predujem za začetek gradbenih del in rok za obračunavanje izvršenih del in porabljenega materiala z začasnimi situacijami; i. kdaj se morajo gradbena dela začeti in do kdaj morajo biti dovršena; 5. strokovnjaka, ki bo vodil gradbena dela; 6. osebo, kd bo strokovno nadzorovala izvajanje gradbenih del. Sklep izroči družbena organizacija vodji gradbenih del, nadzornemu organu in banki oziroma hranilnici, pri kateri se bodo črpala finančna sredstva. Banki oziroma hranilnici mora predložiti investitor tudi predračun stroškov za gradbena dela in prepis dovoljenja za izvajanje gradbenih del v lastni režiji. Sicer pa veljajo tudi za družbeno organizacijo določbe II. poglavja tega pravilnika, razen določb 4, 5. in 9. člena. IV. Gradnje v lastni režiji zasebnikov 20. člen Če hoče graditi zasebnik v lastni režiji, mora imeti za to posebno dovoljenje po prvem odstavku 2. člena tega pravilnika. V prošnji mora povedati, kdo bo izvajal gradbena dela. Gradbeni organ izda dovoljenje, če ugotovi, da sta investitor oziroma oseba, ki bo vodila gradbena dela, strokovno dovolj usposobljena za vodenje teh del. Zoper odločbo gradbenega organa je dovoljena pritožba v 15 dneh na Državni sekretariat za gospodarstvo LRS. Ce se dovoljenje ne izda v 15 dneh po predložitvi prošnje, se šteje, da je dovoljenje odklonjeno. Določbe 5. člena tega pravilnika veljajo tudi za gradbena dela. ki jih izvaja v lastni režiji zasebni investitor. Druge določbe tega pravilnika ne veljajo za gradbena dela, ki jih izvajajo zasebni investitorji v lastni režiji. V. Kdnčne določbe 21. člen Določbe tega pravilnika ne veljajo za vzdrževalna in nujno potrebna popravljalna dela na cestah in vodotokih, ki jih izvršujejo tehnične sekcije uprav za ceste in sekcije uprav za vodmo gospodarstvo. 22. člen Ta pravilnik velja z dnem objave v »Uradnem listu LRS«. St. I-312n-55 Ljubljana, dne 10. maja 1955. Državni sekretar za gospodarstvo LRS: Ing. Marjan Tepina 1. r. 84. Na podlagii 6. ölena zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list LRS, št. 26/95-54 in po zaslišanju Ribiške zreze Slovenije izdajam ODREDBO o razdelitvi naravnih voda v Ljudski republiki Sloveniji na ribiške okoliše I Zaradi uspešnega gospodarjenja z ribjim bogastvom se naravne vode v Ljudski republiki Sloveniji razdelijo na 16 ribiških okolišev. n !■ Ribiški okoliši se določijo takole: 1. Gorenjski ribiški okoliš: Porečje Save od izvirov Bohinjke in Dolinke do jezu HE Medvode. 2. Ljubljanski ribiški okoliš: Porečje Save od jezu HE Medvode do mostu v Litiji z vsemi ponikalnicami v sistemu Ljubljanice od Loške doline navzdol, izvzemši Pivko s pritoki; Račna in vse druge vode pri Grosupljem; Temenica od izvira do mostu pri Velikem Gabru s pritoki. 3. Trboveljski ribiški okoliš: Porečje Save od mostu v Litiji do levega brega Črnega potoka nad Sevnico pri izlivu, izvzemši porečje Savinje. 4. Krški ribiški okoliš: Sava od levega brega Ornega potoka nad Sevnico pri izlivu do meje Ljudske republike Hrvatske z Mirno od desnega brega Hinje pri izlivu (Tržišče) do izliva in Krko od mestu v Mršeči vasi do izliva ter vsemi pritoki na tej vodni progi; Sotla od izvira do izliva v Savo z vsemi pritoki na desnem bregu in Bregana od meje Ljudsk^ republiko Hrvatske do izliva v Savo z vsemi pritoki na levem bregu. 5. Savinjski ribiški okoliš; . Porečje Savinje. 6. Slovenjegraški ribiški okoliš: Porečje Drave od državne meje pri Dravogradu do jezu HE Vuzenica. 9. Ptujski ribiški okoliš: Drava od šentmartinskega broda pri vasi Starše (vštevši njen rokav Kamižo) do meje Ljudske republike Hrvatske z Dravinjo, Polskavo im Pesnico od meje mariborskega ribiškega okoliša do izlivov ter visemi pritoki na tej vodni progi. 10. Novomeški ribiški okoliš: Krka,od izvirov do mostu v Mršeči vasi s Temenico od mostu v Velikem Gabru navzdol im vsemi pritoki na tej vodni progi; Mirna od izvira do desnega brega Hinje pri izlivu (Tržišče) s pritoki. 11. Kočevski ribiški okoliš: Kolpa od jezu v Gestern lazu do jezu v Dolu pri Starem trgu z vsemi pritoki na levem bregu; vse druge vode na Kočevskem, izvzemši izvire ŽelimU' ščioe pod Turjakom. 12. Belokranjski ribiški okoliš: Kolpa od jezu v Dole pri Starem trgu do mej6 Ljudske republike Hrvatske z vsemi pritoki na levem bregu. 13. Tolminski ribiški okoliš: Porečje Soče od izvira do desnega brega potoka Vogeršček pri izlivu, izvzemši Idrijco od brvi v Stop' niku navzgor s pritoki. 14. Idrijski ribiški okoliš: Idrijca od izvira do brvi v Stopniku s pritoki 15. Goriški ribiški okoliš: Soča od desnega brega potoka Vogeršček pri livu do državne meje, Vipava in Idrija (Brda) od \ virov do državne meje ter vsi pritoki na teh vodn11 progah. 16. Postojnski ribiški okoliš: Porečji Reke in Pivke. III V ribiške okoliše spadajo tudi vse koče in stoječe naravne vode, ki so na močjih (porečjih). Iz ribiških okolišev so lahko izvzete samo vode, ki jih na podlagi 34. člena zalkona o sla“ vodnem ribištvu izloči Izvršni svet. stranske njihovih o°' 7. Mariborski ribiški okoliš: Drava od jezu HE Vuzenica do šentmarti.nskega broda pri vasi Starše, Dravinja od izvira do železnega mostu v Makolah, Ložnica od izvira do mostu v Pcškeh, Polskava od izvira do železniške proge Pragersko—Medvece in Pesnica od izvira do mostu v Gočovi ter vsi pritoki na teh vodnih progah; Mura od državne meje nad Šentiljem do mostu v Cmu>reku z vsemi pritoki na desnem bregu. 8. Obmurski ribiški okoliš: Porečje Mure od mostu v Cmureku navzdol do državne meje z vsemi prekmurskimi vodami. Gospodarska središča ribiških okolišev so krak kjer je sedež ribiške organizacije, ki v ribiškem ° lišu gospodari po veljavnih predpisih. v ein Ta odredba velja od dneva objave v »Urad Istu LRS c. Št. 1/1-235/1-55 Ljubljana, dne 8. aprila 1955. Državni sekretar za gospodarstvo Ing. Marjah Tepina L r. C Odloki ljudskih odborov 340. nJ, podlagi 17„ 19. in 64. Ülena zaikona o okraj-’ ljudskih odborih (Uradni last LRS, št. 19-89/52) , J na podlagi 2., 25., 28. in 47. člena temeljnega za-^aa o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-147/54) je i/aini ljudski odbor Črnomelj na skupni seji obeh rov dne 23. aprila 1955 sprejel ODLOK ° proračunu okraja Črnomelj za leto 1955 1. člen Okrajni proračun za leto 1955 obsega: t proračun okraja 2 dohodki v znesku 118,691.000 din z izdatki v znesku 235,503.000 din tn s primanjkljajem 116,812.000din Presežek izdatkov nad dohodki bo krit z dota-JO 12 republiškega proračuna. 2- predračune finančno samostojnih ustanov: 2 dohodki v znesku 25,893.000 din 2 izdatki v znesku 46,466.000 din ln s primanjkljajem 20,573.000din kresežak izdatkov nad dohodki bo krit z do-1° iz okrajnega proračuna. P red račun e posebnih skladov: 2 dohodlki v znesku 91,774.000 din 2 izdatki v znesku 94,962.000 din ln s primanjkljajem din 3.188.000din cij0^rese2ek izdatkov nad dohodki bo krit z dota-12 republiškega proračuna. Za presežek hohodikov, ki ga dosežejo socialni zavodi, velja zakon o socialnih zavodih (Uradni list LRS, št. 26-91/54) in navodilo o financiranju in finančnem poslovanju, o določanju strukture cene in o skladih finančno samostojnih socialnih zavodov (Uradni list LRS, št. 40-14')/54). 3. člen Ce se okrajni organi in zavodi ukinejo, združijo ali spremenijo, bo okrajni ljudski odbor izdatke, določene v njihovih proračunih in predračunih, porazdelil na nove organe oziroma zavode. Predr, čune na novo ustanovljenih okrajnih organov in zavodov potrjuje okrajna proračunska komisija. 4. člen Ta odlok velja od 23. aprila 1955, ko ga je sprejel okrajni ljudski odbor Črnomelj, izvaja pa se od 1. januarja 1955. St. 1-493/1 Črnomelj, dne 23. aprila 1955. Predsednik OLG: Janez Žunič 1. r. 341. Na podlagi 17., 25. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter na podlagi 47. in 48. člena zaikona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 58-570/51) je okrajni ljudski odbor Črnomelj na skupni seji obeh zborov dne 23. aprila 1955 sprejel p. _ 2. člen 19>3 ^čno samostojni zavodi, ki dosežejo v letu na imela ustanova. Ce ima ustanova še 'a b) ] ]U.S aklad poleg navedenih pod točkama a) bitku’ obenem, kolikšen del presežka po od- aklad ^ ^či'la v sklad za nagrade gre v letu 1955 v ^tuge slU in dopolnitev in koliko v ga finančno samostojni zavodi dose-^dstavk ^ragačen način, kakor je navedeno v prvem tačunu 11 člena, se razdeli z odlokom o sklepnem Za n° lzvvra'lv' okrajnega proračuna za leto 1955. Zavodi dohodkov, ki ga dosežejo zdravstveni • ^avstv 6 a la odlok o financiranju in poslovanju la odrede,ni11 zavodov (Uradni Ust FLRJ, št. 14-85/53) 'dojnjjj, r-a ° skladih zdravstvenih zavodov s samo-rinanciiranjem (Uradni lisi LRS, št. 17-59/l53). ODLOK o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi proračuna okrajnega ljudskega odbora Črnomelj za leto 1953 1. člen Potrjuje se sklepni račun o izvršitvi proračuna okrajnega ljudskega odbora Črnomelj za leto 1953, sestavljen po predpisih 48. člena temeljnega zakona o proračunih in 39. člena uredbe o izvajanju proračuna. 2. člen Sklepni račun okrajnega ljudskega odbora Črnomelj za leto 1953 s sklepnimi računi zavodov s samostojnim financiranjem zp leto 1933 je sestavni del tega odloka. 3. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašali po sklepnem računu okrajnega ljudskega odbora v letu 1953: I. po proračunu OLO: dohodki izdatki presežek dohodkov II. po sklepnih računih financiranjem OLO: dohodki izdatki presežek dohodkov presežek izdatkov 123,808.866 din 120,394.562 din 3,414.304 din , zavodov s samostojnim 19,761.827 din 20,053.672 din 364.159 din 636.004 din 4 člen Presežek dohodkov nad izdatki po sklepnem računu OLO za leto 1953 se prenese kot dohodek v proračun za leto 1954. 5. člen Presežek dohodkov zavodov s samostojnim financiranjem OLO se razdeli tako: na dohodke zavodov s samostojnim financiranjem se prenese 56.669 dan za kritje izgube iz preteklih let pri zavodih s samostojnim financiranjem se prenese 190.902 din za razdelitev na sklade se prepusti zavodom s samostojnim financirah jem 116.568 din Presežek izdatkov se krije iz proračuna OLO in iz lastnih sredstev finančno samostojnih zavodov. 6. člen Ta odlok velja od dneva, ko ga sprejme okrajni ljudski odbor Črnomelj. St. 1-495/1 Črnomelj, dne 23. aprila 1995. Predsednik OLO: Janez 2unič L r. 342. Na podlagi 20. in 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in od poklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, štev. 31-102/53) je okrajni ljudski odbor Gorica na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 14. aprila 1955 izdal ODLOK o razpisu nodomestnih volitev 1. člen Ker se je odbornik okrajnega zbora za 1. volilno enoto Greif Martin zaradi premestitve na novo službeno mesto v Koper odpovedal mandatu, mu je po sklepu okrajnega zbora prenehal mandat. 2. člen Ker je Greifu Martinu prenehal mandat, se razpisujejo nadomestne volitve v okrajni zbor okrajnega ljudskega odbora Gorica v 1. volilni enoti, ki obsega v Ajdovščini tele ulice: Titov trg, Stritarjevo, Vilharjevo, Sibeuiško, Gregorčičevo, Kotarsko, Splitsko, Zupančičevo, Prešernovo ulico, Ulic-o XXIV, septembra, Lokarjev drevored in naselje Gradišče. 'Volitve bodo v nedeljo, dne 19. junija 1955. 3. člen Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in v 1. volilni enoti. Št. 284/1-55 Nova Gorica, dne 14. aprila 1955. 343. Na podlagi 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), v zvezi s 5. čle* nom uredbe o organizaciji elektroenergetske inšpekcijske službe v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 40-143/54), v sporazumu z državnim sekretarjem za gospodarstvo LRS (št. V/5^ 17/1-55 z dne 2. III. 1955) ter v skladu z sklepom okrajnega ljudskega odbora Tolmin, sprejetim na seji dne 29. marca 1955, je okrajni ljudski odbor Gorica na ločenih sejah okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 15. aprila 1955 sprejel ODLOK o ustanovitvi rajonske elektroenergetske inšpekcije za okraja Gorica in Tolmin s sedežem pri okrajnen* ljudskem odboru Gorica 1. člen Pri okrajnem ljudskem odboru Gorica s sedeže® v Novi Gorici se ustanovi rajonska elektroenergetska inšpekcija za okraja Gorica in Tolmin. 2. člen Rajonska elektroenergetska inšpekcija ima za oba okraja iz 1. člena tega odloka tele naloge: 1. opravlja vse zadeve po predpisih o elektroenergetski inšpekciji, ki spadajo po veljavnih predpisih v pristojnost okrajnih ljudskih odborov: 2. neposredno nadzira izvajanje zveznih, republiških in okrajnih predpisov in sklepov s podroAl _ elektrogospodarstva in elektroenergetskih napraV’ 3. daje dovoljenja za obratovanje, za rekoh strukcije in za demontaže elektroenergetskih napraV' 4. sodeluje pri revizijah investicijskih progra®® in projektov elektroenergetskih naprav ter pri tea ničnih pregledih gradbenih objektov elektroenerg6 skih naprav; ’ . 5. izvaja neposredno ali posredno omejevanj porabe električne energije po navodilih svetov za spodarstvo v t. členu navedenih okrajnih Ijudsjc odborov in republiške elektroenergetske inšpekcij’ 6. opravlja druge zadeve, ki spadajo po Pre._ piših ali odločitvi pristojnih organov v njeno P stojnost. ,j9 Naloge, navedene pod 2., 3. in 4. točko opra' rajonska elektroenergetska inšpekcija v obseg® -ga predpiše držhvni sekretar za gospodarstvo L a vilja 3. člen Rajonska elektroenergetska inšpekcija opraV svoje naloge po rajonskih inšpektorjih. , u Rajonske inšpektorje imenuje okrajni U‘u * , odbor Gorica v sporazumu z državnim sekretari za gospodarstvo LRS. 4. člen . . za Rajonska elektroenergetska inšpekcija J® svoje delo odgovorna svetom za gospodarstvo PrlS nih okrajnih ljudskih odborov. ,|jS Rajonska elektroenergetska inšpekcija opi® ^ svoje naloge tudi po navodilih, ki jih dobi od |(). za gospodarstvo v 1. členu navedenih okrajnih 'J j,, skih odborov za svoja območja in od republiške c troenergetske inšpekcije. 5' £Icn . vk' Stroške službe rajonske elektroenergetske in8^^ cije krijeta sporazumno prizadeta okrajna U11* odbora. 6. 6len Ce ugotovi elektroenergetska inšpekcija nepravilnosti ali da niso izvršeni ukrepi, ki so bili dolo-ceni, zaukaže z odločbo, da se mora nepravilnost odpraviti oziroma da se morajo' ukrepi izvršiti, ter do-l°či primeren rok, do kdaj se mora to izvršiti, kolikor veljavni predpisi drugače ne določajo. Zoper odločbo rajonske elektroenergetske inšpek-cUe je dovoljena v 15 dneh po njenem prejemu pri-tožba na republiško elektroenergetsko inšpekcijo. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. Rajonska inšpekcija sme kljub določbi prejšojc-Sa odstavka na zahtevo stranke odložiti izvršitev SToj® odločbe. 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem Rstu LRS«. St. 1/1-578/1 Nova Gorica, dne 15. aprila 195'5. Predsednik OLO: Mirko Remec 1. r. Na podlagi 16. člena in 2. točke 64. člena zakona ® okrajnih ljudskih odborih je okrajni ljudski odbor °rica na ločenih sejah okrajnega zbora in zbora Proizvajalcev dne 14. aprila t95'5 sprejel ODLOK ° dopolnitvi odloka o družbenem planu okraja Gorica za leto 1954 Povečanje izdatkov se pokrije z viškom dohodkov do te višine. 2. člen S tem odlokom se razveljavi odlok o spremembah odloka o proračunu okrajnega ljudskega dbora Kranj za leto 1954 (Uradni list LRS, št. 39-584/54). 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. 2991/1 Kranj, dne 18. aprila W®. Predsednik OLO: Dušan Horjak 1. r. 346. Na podlagi drugega odstavka 15. člena in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter L člena uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o potnih in selitvenih srtoških (Uradni list FLRJ, št. 53-462/53) je okrajni ljudski odbor Murska Sobota na XXIII. skupni seji obeh zborov dne 9. aprila 1935 sprejel ODLOK o višini dnevnic za uradna potovanja v mejah okraja Murska Sobota 1. člen 1. člen Dopolni «e 2. točka XIV. poglavja družbenega P,ana okraja Gorica za leto 1954 (Uradni list LRS, • 4/-? 17/54) z določitvijo odstotka od prometa za stvaritev- plačilnega sklada trgovskega podjetja: tor e s« cksport-import, Šempeter pri Gorici 12 %. Določeni odstotek velja od L januarja 1954. Dnevnica za uradna potovanja v mejah okraja Murska Sobota znaša: 1. za uslužbence od V. plačilnega razreda navzgor 800 din; 2. za uslužbence od IX. do VI. plačilnega razreda in za visoko kvalificirane delavce 700 din; 3. za druge uslužbence in delavce 600 dil}. 2. člen kst ^ odlok velja takoj, objavi pa se v »Uradnem gt. II/I2-637/1-55 Nova Gorica, 15. aprila 1955. Predsednik OLO: Mirko Remec 1. r. 345. 64 .^krajni ljudski odbor Kranj je na podlagi 17. in 2 28 6na za'cona 0 okrajnih ljudskih odborih v zvezi tjj ■ olenom temeljnega zakona o proračunih (Urad-1$ llSit FLRJ, št. 13-147/54) na seji obeh zborov dne ^Prila 19155 sprejel o d ODLOK 'talnem proračunu okrajnega ljudskega odbora Kranj za leto 1954 . 1. člen o pro okrajnega proračuna, določeni z odlokom let.ö |Ia®unu okrajnega ljudskega odbora Kranj za Šajo 1>^’ s° povišajo za 58,001.000 din, tako da zna-'"Pn, izdatki okrajnega proračuna za leto 1954 t)'000 din. 2. člen Ta odlok velja za uradna potovanja, ki jih v mejah okraja Murska Sobota opravljajo uslužbenci in delavci uradov in zavodov, katerih službeno mesto je v okraju in katerih delavnost je omejena na območje okraja Murska Sobota. 3. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi višine dnevnic za službena potovanja v mejah okraja Murska Sobota z dne 22. IX. 1953, št. 3795/2-53 (Uradni list LRS, št. 35-428/55). 4. člen Ta odlok velja takoj, uporablja pa se od 1. aprila 1955. St. Fl-236/1-55 Murska Sobota, dne 9. aprila 1955. 347. Na podlagi 3. točke 64. člena zakoma o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/5>2) in 48. in 49. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št 13-147/54) je okrajni ljudski odbor Novo mesto na 16. skupni seji obeh zborov dne 19. aprila 1955 sprejel „ ODLOK o potrditvi sklepnega računa okrajnega ljudskega odbora Novo mesto za leto 1953 1. člen Potrdi se sklepni račun okrajnega ljudskega odbora Novo mesto za leto 19l53, sestavljen po predpisih 48. in 49. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni last FLRJ, št. 13-147/l54). 2. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašali po sklepnem računu v proračunskem letu 1953: a) po proračunu okrajnega ljudskega odbora: dohodki 250,472.838 din izdatki 240,025.328 din presežek dohodkov nad izdatki 10,447.510 din b) po predračunu finančno samostojnih zavodov: dohodki 125,466.655 din izda tki 110,169.886 d i n presežek dohodkov nad izdatki 15,296.769 din 3. člen Presežek dohodkov nad izdatkj po okrajnem sklepnem računu za leto 1933 se prenese kot dohodek v okrajni proračun za leto 1954. 4. člen Presežek dohodkov okrajnih zavodov s samostojnim financiranjem se je razdelil takole: v sklad za nadomestitev in dopolnitev 12,640.387 din v okrajni proračun 368.000 din v sklad za nagrajevanje 2,288.382 din 5. člen Sklepni račun je sestavni del tega odloka. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. I.-591/1-55 Novo mesto, dne 19. aprila 1955. Predsednik OLO: Viktor Zupančič 1. r. 348. Na podlagi 15. člena in 5. točko 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46-428/l51) je okrajni ljudski odbor Ptuj na ločenih sejah obeh zborov dne 19. marca 1955 sprejel ODLOK o najvišji tarifi za dimnikarske storitve 1. člen Za dimnikarske storitve v okraju Ptuj lahko določajo dimnikarski obrati (v nadaljnjem besedilu dimnikarji) cene za posamezne vrste storitev do višine tarife, ki je določena s tem odlokom. 2. člen Za posamezne vrste dimnikarskih storitev spodaj naštetih objektov se predpisuje tale najvišja tarifa: 1. 2. 3 4. 5. 6. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. din Odprto kuhinjsko ognjišče 40 Kmečka kuhinja z dvojnim stropom 60 Nenormalni dimniki (bastardni) 35 Nenavadni dimniki vseh kurilnih naprav, razen naprav pod l.tč.: a) v pritlični hiši 17 b) v h:ši z več nadstropji, za vsako nadaljnje nadstropje 5 Plezalni dimniki: a) v pritlični hiši b) v hiši z več nadstropji, za vsako nadaljnje nadstropje Dimna cev do 2 m Za vsak nadaljnji meter Vzidana cev, meter Dimniki centralnih ogrevalnih naprav ali parnih pekovskih peči: a) do vštetega prvega nadstropja b) za vsako nadaljnje nadstropje c) od etažnih peči, gostilniških in zavodskih štedilnikov do I. nadstropja za vsako nadaljnje nadstropje Kanal centralne ogrevalne naprave, pekovske parne peči, velikih zavodskih štedilnikov in podobno: a) mali, do 5 m b) veliki, od 5 m naprej Štedilniki, vštevši dimno cev do 1 m: a) z eno pečico in kotličem ali z dvema pečicama b) z dvema pečicama in kotličem ali s tremi pečicami Štedilniki v gostinskih obratih ali zavodih: a) mizni, prosto stoječi ali z nastavkom v gostinskih obratih, javnih kuhinjah i.p- b) mizni veliki, prosto stoječi ali z nastavkom v velikih restavracijah, javnih kuhinjah in podobno Grelec vode (bojler) Grelci posode Pralni kotel s kanalizacijo za odvod dima Običajna železna peč, do 2 m cevi Peč sistema Lutz in podobno: a) brez pečice b) s pečico c) z dvema ali več pečicami č) izredno velika Pekovska peč na premog ali drva: a) navadna, vštevši dimnik, kanal in duške b) dimnik, peči (poda), za vsako nadaljnje nadstropje Parna pekovska peč: a) z eno etažo b) z dvema ali več etažami Etažna peč za centralno gretje, vštevši dimne odvode Centralne ogrevalne naprave, vštevši dimne odvode: a) z majhnim kotlom do 8 m* ogrevne površine (do 9 členov) b) s srednje velikim kotlom do 12 m* ogrev- 35 10 5 2 5 35 8 20 36 72 20 30 50 75 12 24 15 15 20 25 40 60 80 20 76 100 JO 60 ✓/(/0 ne površine (do 14 člen' c) z velikim kotlom nad vršine (nad 14 členov) lov l®r ogrevne P°' () izredno velike 200 *• ^žiganje dimnikov z materialom 200 Pregled dimnikov v novih stavbah: I- pregled: a) v pritličnih hišah do 4 dimnikov 60 h) za vsako nadaljnje nadstropje 12 c) v hišah z več kakor 4 dimniki 48 č) za vsako nadaljnje nadstropje 12 II- drugi pregled: 50 % popusta od cen iz točke 22 a) do č) Ul- tretji pregled: 75 % popusta od cen točke 22 a) do č). 3. člen vsa dimnikarska dela, ki se opravljajo po na-čilu ali v nujnih primerih ob nedeljah in državnih Paznikih, se lahko zaračuna največ 30% pribitka, a nadurno in nočno delo, t. j. v času od 22. do 6. re Pa 36 % pribitka k tarifi iz 2. člena tega odloka. 4. člen Za dela, ki jih dimnikar opravi v oddaljenosti jjA. ^km od sedeža svojega okraja, sme zaračunati Pribitka. t dimnikarska dela, ki niso našteta v 2. členu kov na primer čiščenje tovarniških dimni- za i’ J)arn'd1 kotlov, kanalov in podobno, se določa . . ,U2e,k po medsebojnem dogovoru na podlagi po-ijenega časa za opravljeno delo. 5. člen ra- 'fnniiki, dimni odvodi, štedilniki in peči se mo-;6J re,dno ometati-. Oiščenje dimnika, ki je v uporabi, °,vezno vsaj enkrat mesečno, h) d' 6 *tran^a ne uporablja kurilnih naprav, prijavi Vjf 'l'j'Uikarj'u vnaprej. V takem primeru mora opra-vsa' lrnn'Icar kontrolni pregled teh kurilnih naprav J Gn'krat na leto. Za tak pregled lahko dimnikar »e ^Una naiveč 50 % tarife iz 2. člena tega odloka, f’ra0-?89/54). rp 8. člen list), veIia 0(I dneva objave v »Uradnem m I'4l9/l-55 UJ. dne tg. marca 1955. Predsednik OLO: Lojze Frangež 1. r. 349. Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 18. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), 6. člena uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ, št. 19-118/531, 16. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-157/54) je okrajni ljudski odbor Ptuj na sejah okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 19. marca 1955 in 20. aprila 1935 sprejel ODLOK o vpeljavi občinskih taks Prvi del SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Poleg taks, ki se plačujejo po veljavnih predpisih, se pobirajo v okraju Ptuj razen v mestni občini Ptuj, še takse, ki so predpisane v II. delu tega odloka. 2. člen Takse, ki se pobirajo po določbah tega odloka, so dohodek občin. Zbrana sredstva se smejo uporabiti samo za komunalno graditev (za vzdrževanje in zidanje stanovanjskih hiš, za zidanje zdravstvenih in drugih zavodov ter komunalnih objektov), za graditev cest, mostov in podobno. Način uporabe se določi z občinskim proračunom. 3. člen Dohodki od taks pripadajo občini, na območju katere so bile pobrane. Takse, ki se plačujejo pri organih in zavodih okrajnega ljudskega odbora, pripadajo občinam po temle razmerju: Cirkovce 3% Ormož 10 % Cirkulane 4% Polenšak 3 % Desternik 4% Podlehnik 4% Gorišnica 4% Podgorci 4 % Grajena 3 % Rogoznica 5 % Hajdina 7 % Starše 4% Juršinci 4% Središče 5 % Leskovec 3% Trnov, vas 4% Lovrenc Dr. p. 3% Videm 4% Lešje 7 % Zavrč 3 % Markovci 4% Žetale 4% Makole 4% 4. ölen Takse se plačujejo v posebnih lokalnih taksnih znamkah. Če stranka teh znamk ne more dobiti. plača takso v gotovini. Uslužbenec, ki takso pobere, mora preskrbeti lokalne taksne znamke, in jih uničiti na spisu. Dokler taksne znamke ne bodo na razpolago, se plačuje taksa v gotovini» 5. člen V primerih, ko je priznana oprostitev taks po veljavnih predpisih, se tudi ne morejo pobirati taikse, ki so predpisane s tem odlokom. Takse po tem odloku se tudi ne pobirajo v primerih, določenih z mednarodnimi pogodbami, in v primerih, ko izvira oprostitev iz mednarodnih običajev držav, s katerimi obstoji o tem vzajemnost (reciprociteta). 6. člen Splošne določbe zakona o taksah (Uradni list FLRJ, št. 60-485/46) se primerno uporabljajo tudi glede taks, predpisanih s tem odlokom, če ni v tem odloku drugače določeno. 7. člen Pojasnila in navodila za izvrševanje tega odloka izda po potrebi svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora. Za izvrševanje tega odloka skrbi davčna uprava okrajnega ljudskega odbora. 8. člen Odlok okrajnega ljudskega odbora Ptuj o vpeljavi taks in občinskega prometnega davka (Uradni list LRS, št. 12-196/54) se glede določb o okrajnih taksah razveljavi, v veljavi pa ostanejo določbe navedenega odloka glede občinskega prometnega davka. 9. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«. Drugi del TAKSNA TARIFA Tar. št. 1: Za vse vloge, ki se naslovijo na ljudske odbore din 1. za vsako vlogo, razen za pritožbo 20 2. za vsako pritožbo 90 Tar. št. 2: Za vse odločbe, ki jih izdajo ljudski odbori: za vsako odločbo, razen za odločbe iz tar. št. 5., 6., 7., 10., 13. in 14. te tarife 75 Tar. št. 3: Za vsa potrdila, ki jih izdajo ljudski odbori: 1. za vsako potrdilo, razen za živinske potne liste , 50 2. za potrdila o lastnini in zdravju živine (živinskj potni listi) kakor tudi za prenos lastnine na kupca: a) za drobnico, od glave 10 b) za živino, od glave 50 Tar. št. 4: Za odhod uslužbencev ljudskega odbora izven uradnih prostorov, na zahtevo stranke, razen kadar gre za stanovanjske zadeve ali zadeve neznatne vrednosti: 1. za pregled stavbišča ali prostora za naprave 2. za pregled vse zgradbe ali posameznih prostorov, da bi se izdalo uporabno dovoljenje: a) do 5 prostorov W0 ,b) od 6 do 20 prostorov 200 c) nad 20 prostorov 500 3. za vsako drugo pot uslužbencev izven uradnih prostorov na zahtevo stranke, ne glede na število uslužbencev 100 Tar. št. 5: Za odločbe, s katerimi se daje dovoljenje za gospodarsko delavnost: i. za trgovske obrate: a) za trgovska podjetja na debelo 1.200 b) za trgovska podjetja na drobno in trgovine 720 c) za agencije, komisije, trgovska zastopstva in druge posredniške posle 4.800 č) za odpremniška podjetja 2.400 2. za stavbena podjetja in obrti 2.400 3. za zasebno poklicno delo javnih zastopnikov, zdravnikov, inženirjev, veterinarjev, geometrov in podobnih prostih poklicev 4. za gostinske obrate: a) za gostišča, v katerih se ne točijo alkoholne pijače b) za restavracije z alkoholnanni pijačami, gostilne, krčme, kavarne, bifeje in vinske kleti c) za hotele č) za mlekarne in obrate, v katerih se točijo mleko, čaj, kava in osvežujoče pijače 5. za podjetja za prevoz potnikov in blaga: a) za avtobusna in avtoprevozniška b) za kočijaže in prevoznike s konjsko vprego c) za prevoz z brodovi, brez lastnega pogona 6. za plovne mline 7. za dimnikarje 8. za starinarnice 9. za prodajo monopolnih predmetov na drobno 10. za opravljanje bančnih in menjalnih poslov 11. za kinematografe 12. za opravljanje tovarniške proizvodnje 13. za opravljanje obrti: a) s stalnim sedežem b) brez stalnega sedeža Tar. št. 6: Za vsako dovoljenje za priložnostno točenje alkoholnih pijač Pripomba: Taksa se plača ob izdaji dovoljenja. Tar. št. 7: Za podaljšanje obratovalnega časa v gostinskih obratih preko obratovalnega časa, dovoljenega z odlokom OLO Ptuj (Uradni list LRS, št. 41-621/54) za vsak večer Pripomba: To takso plačajo gostinsiki obrati ob izdaji dovoljenja. Takso pobere tajništvo za notranje zadeve OLO. Tar. št. 8: Za dovoljenje za kopanje peska, gramoza, kamenja, zemlje, žganje apna in podobno se plača enkratno Tar. št. 9: Za potrjevanje pogodb in drugih listju: 1. za potrditev vsake listine: a) za prvo polo b) za vsako nadaljnjo polo Pripomba: Če se potrdi več izvodov iste listine, se za prvi izvod plača taksa po lej tar. št, za vsak nadaljnji izvod pa po 37 din od vsakega izvoda, ne glede na število stranu Če se potrdi samo podpis, se plača taksa 2? dinarjev za potrditev vsakega podpisa al' pečata. 2. za overitev cenitve premoženja 3. za overitev poslovnih knjig se plača od vsakega lista 4. za potrditev kopirnega načrta, če 1° zahtevajo zasebniki dio 480 4.800 12.000 2.400 1.200 1.200 250 500 2.400 600 720 250 7.200 2.400 24.000 2.400 900 1.000 800 1.000 3? 25 25« 2,5° 5- za potrditev pogodbe: a) za novo sklenjeno pogodbo, katere vrednost znaša do 10.000din do 50.000 din do 150.000 di,n do 250.000 din nad 250.000 din će se vrednost pogodbe ne da oceniti 1>) za potrditev podaljšane pogodbe se plača iz toč. 6 a te tar. št. c) za potrditev pooblastila Tar. št. 10: apravne kazenske odločbe sodnika za prekrške, razen za odločbe, izdane v mandatnem postopku Tar. št. 11: glasbo v gostinskih in podobnih javnih lokalih, če se za vstop ne pobira vstopnina: L če je glasba 1- do 2-krat tedensko, se plača mesečno 2. ee je glasba 3 ali večkrat tedensko, se plača mesečno 3. za glasbo na občasni zabavi brez dobrodelnega namena,' se plača za vsak Primer kas tll>wndm: Taksni zavezanci morajo naj-eJe do zadnjega v mesecu priglasiti glas-gai.in lakso za prihodnji mesec or- ine1U’ j*'® kida dovoljenje za glasbo. 'V pri-j,a ru ‘z točke te tar. št. morajo taksni naiKZanci. Priglasiti glasbo in plačati takso 'asneje 48 ur pred prireditvijo. ^ Tar. št. 12: aporabo pločnikov, cestišča in drugih jav-prostorov: če se prostor uporablja trajno, od 1 m2 letno 2 y e se prostor uporablja občasno za postavitev stojnic, vrtiljakov in podobno, Za vsak m2 za vsak dan Prostor^001^ ^'a *a*isa se plača le, če se Taks n ■1 ufM>raT'ljajo za pridobitne namene. javne,) Zavezanoi morajo priglasiti uporabo leto P^^ra do konca leta za prihodnje Ijn^gk P a^aü takso pristojnemu občinskemu <>dboiru. Ce uporabljajo taksni za-sitj : Prostore le občasno, morajo prigla- P ačati takso pred uporabo. z. > “• .»• 1. ln^Ja->e firme se plača letno: 2 nrj Prevrši ni table do Vam2 3. n • P°vr^iinl table do Im2 4. r,U Povr^n' table do 4 m2 pr. 11 Površini table nad 4 m2 ftrrne, 1£oaif)a: To takso plačajo le pridobitne lt*° in zuvezanci morajo priglasiti fir- Pl'Osk>VrS'no oziroma velikost napisa- zš ianua'0. 0^^'nskemu ljudskemu odboru do izohe^U Za f^koče leto in plačati takso. ZaVezan('SIJ° .‘‘rm° med letom, morajo taksni tiroma 1 Pr.'^asiii firmo in površino table ni6in {j naP'sne ploskve 24 ur pred Lzobe-ne In plačati celo letno takso. din 75 150 300 500 'U% 125 50 % 45 250 800 1.000 800 200 10 400 800 1.500 2.500 Tar. št. 14: Za reklame, ki se zaradi materialne koristi obešajo ali kako drugače pritrdijo, napišejo ali naslikajo na zidovih ali v notranjosti javnih lokalov, na ograjah, v izložbenih oknih in podobno, se plača letno glede na velikost reklame: din 1. pri površini do V» m2 400 2. pri površini do 1 m2 800 3. pri površini do 4 m2 1.500 4. pri površini nad 4 m2 2.500 Pripomba: Ta taksa se ne plača za reklame, napise in druga obvestila v poslovnih prostorih in izložbenih oknih, ki spadajo v sestav gospodarskih enot. Koristniki reklam kot taksni zavezanci morajo najkasneje 24nr pred publikacijo reklame priglasiti reklamo občinskemu ljudskemu odboru in plačati takso. Tar. št. 15: Za registracijo motornih vozil se plača letna taksa: 1. za vsak avtomobil, osebni ali tovorni, priklopnik ali avtobus 2.000 2. za vsako motorno kolo s prikolico ali brez nje 1.000 Pripomba: Te takse ne plačajo za svoja vozila JLA, Ljudska milica, Ljudska tehnika, Rdeči križ, reševalne postaje, gasilska društva, zdravniki in veterinarji. Takse pobira tajništvo za notranje zadeve OLO Ptuj ob registraciji vozil. Taksa se ne pobira za priklopnike, ki se uporabljajo v kmetijske namene. Tar. št. 16: Za ponudbe na ofertalmih licitacijah pri državnih ustanovah in zavodih, gospodarskih in drugih organizacijah se plača glede na vrednost dela, za katero se daje ponudba: 1. za vrednost do 20.000din 500 2. za vrednost do 100.000 dan 1.500 3. za vrednost do 500.000 din 2.000 4. za vrednost do 1,000.000 din 3.000 5. za vrednost nad 1,000.000 din poleg 3.000 še 0,015 % od presežJka nad t,000.000 dinarjev. Pripomba: Prireditelji ofertalnih licitacij morajo pred sejo, na kateri se bo razpravljalo o sprejetih ponudbah, te ponudbe predložiti upravi za dohodke okrajnega ljudskega odboru zaradi žigosanja ter plačila takse. St. 1-428/6-55 Ptuj. dne 20. aprila 1955. Predsednik OLO: Jože Tramšek 1. r. Pritrditev k temu odloku je dal Izvršni svet Ljudske skupščine LRS z odločbo št. 461/2-55 dne 11. IV. 1955, 350. Na podlagi 17. ölena in 3. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in na podlagi 49. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št.. 58-570/51) ter 39. člena uredbe o izvajanju proračuna (Uradnj list FLRJ, št. 24-166/47) je okrajni ljudski odbor Ptuj na ločenih sejah obeh ziborov dne 20. aprila 1955 sprejel ODLOK o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi proračuna okraja Ptuj za leto 1953 1. člen Potrdi se sklepni račun o izvršitvi proračuna okrajnega ljudskega odbora Ptuj za leto 1955, sestavljen po predpisih 48. člena temeljnega zakona o proračunih in 39. člena uredbe o izvajanju proračuna. 2. člen Okrajni sklepni račun za leto 1953 s sklepnimi računi finančno samostojnih zavodov za leto 1953 je sestavni del tega odloka. 351. Na podlagi 17. člena in 3. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. D-89)52) ter 2. in 28. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-147/54) je okrajni ljudski odbor Ptuj na ločenih sejah obeh zborov dne 20. aprila 1955 sprejel ODLOK o proračunu okraja Ptuj za t leto 1955 1. člen Proračun okraja Ptuj za leto 1955 s posebnim* prilogami obsega: I. proračun okraja z dohodki v znesku 390,432.340 din z izdatki v znesku 390.432.340 din II. predračune finančno sa- mostojnih zavodov ■ z dohodki v znesku 295,693.650 din z izdatki v znesku 295,693.650 din 111. predračune posebnih skladov z dohodki v znesku 58,027.611 din z izdatki v znesku 58,016.614 din s presežkom dohodkov 11.000 din 3. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašali po okrajnem sklepnem računu za leto 1953: I. po okrajnem proračunu: dohodki 245,758.591 44,288.179 13,791.661 303,838.431 din izdatki 200,513.437 44,288.179 13,791.661 258,593.277 din presežek dohodkov 45,245.154 II. po sklepnih računih finančno samostojnih zavodov: dohodki 265,272.381,91 din izdatki 242,934.138,93 din presežek dohodkov 22,338.242,98 din 4. člen Presežek dohodkov nad izdatki po okrajnem sklepnem računu za leto 1953 se prenese kot dohodek v proračun za leto 1954. 5. člen Presežek dohodkov okrajnih finančno samostojnih zavodov se razdeli tako: v okrajni proračun se odda 1,432.158,24 za razdelitev na sklade se prepusti zavodom ' 20,906.084,74 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. 1-585/1-55 Ptuj, dne 20. aprila 1955. 2. člen Primanjkljaji v predračunih finančno samostojnih zavodov v skupnem znesku 9,043.000 din se krijejo z dotacijami iz okrajnega proračuna. 3. člen Finančno samostojni zavodi, ki dosežejo v 1955 z uspešno organizacijo dela presežek dohodlk0^ nad izdatki, razdelijo doseženi presežek, ki bo ugot'0'^ Ijeu s sklepnim računom zavoda za leto 1955, p° " 8., 9. iu 40. členu temeljne uredbe o finančno sai110, stojnih zavodih tako, da plačajo: _ , a) v sklad za nagrade največ 50% presežka^ omejitvijo, da vplačilo v ta sklad ne sme Prese°5-. 10 % zneska osebnih izdatkov zavoda za leto l”5 •’ b) v sklad za nadomestitev in dopolnitev <>s del presežka. talik Presežek dohodkov, ki ga finančno samost0)® zavodi ne dosežejo z uspešno organizacijo dela, J® _ več kako drugače, bo razdeljen z odlokom o ^ V nem računu proračuna okraja Ptuj za leto 1955. Za delitev presežka dohodkov nad izdatki, ki ^ dosežejo zdravstveni zavodi, veljata odlok o ciranju in poslovanje zdravstvenih zavodov (^r.a v. list FLRJ, št. 14-85/53) in odredba o skladih ^ jnj stvenih zavodov s samostojnim financiranjem (Ura list LRS, št. 17-59/53), s(a. Finančno samostojnim zavodom, ki bodo 11 novljeni v letu 1955, bo okrajni ljudski odbor z ,ft ločbo o ustanovitvi določil delitev presežka na ^ 4’ ^en nO- Pristojni svet okrajnega ljudskega odbora J oblaščen, da dodeljuje iz nerazdeljenega kre določenega v proračunu za subvencije družbem11 ganizacijam in društvom, subvencije po53171^,^' družbenim organizacijam in društvom po ugot< nib potrebah. 5. člen i Komisije pristojnega sveta okrajnega g in odbora so pooblaščene, da dodeljujejo P0®^0 no^' štipendiiije iz kreditov, določenih v proračuiuu za pore in štipendije. 6. člen Komisija za proračun je pooblaščena, da razpo-'a?a s proračunsko rezervo do višine'5,000.000 din. 7. člen Ta odlok velja od dmeva objave v »Uradnem Lstu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1955. St. 1-586/1-55 Ptuj, dne 20. aprila 1955. Predsednik OLO: Jože Tramšek 1. r. 352. Na podlagi 17. člena zakona o okrajnih ljudskih ^lborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 2. odstavka člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list J'LR], st. 15-147/54) je okrajni ljudski odbor Radov-jjica na sejj okrajnega zbora in zbora proizvajalcev <™'e 8. aprila 1955 sprejel ODLOK o proračunu okraja Radovljica (okrajnem proračunu) za leto 1955 1. člen Proračun okraja Radovljica (okrajni proračun) 2a leto 1955 obsega: I. okrajni proračun: z dohodki 492,979.000 din z izdatki 492,979.000 din tl. predračune finančno samostojnih zavodov: z dohodki 172,437.000 din z izdatki 198,702.000 din III. predračune skladov: z dohodki 179,867.000 din z izdatki 179,867.000 din 2. člen nih ^r'manjkljaj v predračunih finančno saniostoj-zavodov, ki znaša 26,265.000din, se krije iz okrajne Proračuna. 3. člen z d i°misiia za proračun OLO Radovljica razpolaga din^r?m proračunske rezerve do višine 7 milijonov 4. člen kov ^dajalec za izvrševanje predračuna izdat-ij, ^ ■’ k- in 7. razdelka ter osebnih izdatkov 2., 3. ne„' J’fzdelka okrajnega proračuna je tajnik okraj-kov j lu^skega odbora, odredbodojalci ostalih izdat-oištev’ v -D razdelka pa načelniki pristojnih taj-redjyji Načelnik tajništva za notranje zadeve je od-ajalec za izdatke 5. razdelka v celoti. da.jaitl Lnančno samostojnih zavodih so odredbo-gozd0y ^Pravniki;. Odredbodajalec sklada za obnovo Pašu-V i® uprave za gozdarstvo, za kmetijski. Za »L 10 v<>clni sklad pa je odredbodajalec načelnik SOsPodarstvo. .p 5. člen Velja8 j^^k se objavi v »Uradnem listu LRS« in f.0® L januarja 1955. 1203/7-53 adovljica, 8. aprila 1955. Predsednik OLO: Milan Kristan 1. r. 353. Na podlagi 2. odstavka 15. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih, v zvezj s 3. in 8. členom temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46/51) ter 78. členom uredbe o trgovanju tei o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, št. 56/53) in 57. členom uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ, št. 6,54) je okrajni ljudski odbor Slovenj Gradec na 22. seja obeh zborov dne 26. februarja 1955 sprejel ODLOK o tržnem in sejemskem redu 1. člen Ta odlok velja za vse tržne in sejemske prostore v okraju Slovenj Gradec. Ljudski odbori občin (mestnih občin) sami določijo za svoja območja tržne in sejemske prostore, tržni čas in sejme ter pristojbine. 2. člen Tržni protor se določi v sporazumu s sanitarno inšpekcijo, sejemski prostor pa v sporazumu z veterinarsko službo OLO Slovenj Gradec. Tržne m sejemske prostore upravljajo in nadzorujejo ljudski odbori občin (mestnih občin) po svojih za to posebej pooblaščenih organih. 3. člen Blago je dovoljeno prodajati samo v zanj določenem prostoru na trgu oziroma sejmišču. Sveže meso in vodne živali se smejo prodajati samo v mesnicah in v zaprtem prostoru, ki ga določi ljudski odbor občine (mestne občine). Živa perutnina, golobi, kunci in podobne male živali se prodajajo na tržnem prostoru, druge živali pa samo na sejmiščih. Ribe se ne smejo prodajati skupaj s svežim mesom. 4. ölen Dovoljeno je prodajati predelane in nepredelane kmetijke pridelke vseh vrst, vino in žganje, ovetlice, drva, trske, .dravilna1 zelišča, gozdne sadeže, divjačino ter izdelke domače obrti. Na trgih in sejmiščih je prepovedano kakorkoli izpostavljati in prodajati blago iz krajev, ki so uradno razglašeni za okužene. 5. člen Prodajati smejo: 1. kmetijsiki proizvajalci in kmetijski pridelovalci svoje proizvode in pridelke, 2. proizvajalci predmetov v kraju in okolici udomačene obrti lastne izdelke domače obrti; 3. nabiralci in gojitelji cvetlic, zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev, če so blago sami nabrali ati vzgojili; 4. lovske in ribiške zadruge, družine in društva divjačino in ribe; 5. podjetja in zasebniki, ki imajo pravico trgo-vatis smejo prodajati predmete, navedene pod 1., 2., 3. in 4. točko tega člena, druge predmete pa samo, če imajo posebno dovoljenje okrajnega ljudskega odbora Slovenj Gradec. Tisti, kj blago prodajajo, ga smejo prodajati edino sami ali pa po svojih družinskih članih ali pa po osebju, ki je z njimi v stalnem delovnem razmerju. 6. člen Pridelovalci vina in žganih pijač se morajo poprej izkazati s potrdilom pristojnega okrajnega ljudskega odbora, da je vino oziroma žganje dejansko njihov pridelek in da so zanj že poravnali vse družbene obveznosti alli pa da so jih oproščeni. V takem potrdilu mora biti tudi navedena količina, kj jo pridelovalec ima in želi prodati na določenem mestu, ter vrsta in jakost pijače. Pridelovalci smejo prodajati kupcem vino le od pet litrov dalje, žgane pijače pa le v najmanjši količini en liter naenkrat, in to v posodah, ki jih prineso kupci s seboj. Tržni nadzorni organ po končani prodaji vina in žganih pijač razveljavi potrdilo o lastnini, navedeno v prvem odstavku tega člena talko, da potrdilo odvzame alli pa na njem potrdi prodajo prodane količine. 7. člen Na trgih in sejmih smejo kupovati le neposredni potrošniki zase in za' svojo družino. Vsako prekupčevanje je prepovedano. 8. člen Tržni čas in sejme določijo ljudsiki odbori občin (mestnih občin) v skladu s krajevnimi potrebami, upoštevaje pri tem dosedanje običaje. Tržni oziroma sejemski čas ne sme trajati več kot 10 ur. 9. člen Vsak prodajalec ima pravico samo do enega prodajnega mesta. Ce stalni prodajalec uporablja določeno prodajno mesto, zlasti zaprte tržne prostore, mora ljudski odbor občine (mestne občine) skleniti z njim najemno pogodbo. Stalini prodajalci lahko z dovoljenjem ljudskega odbora občine (mestne občine) postavijo na določenih jim mestih lastne prodajne klopi ali lope. Obliko in velikost teh klopi oziroma lop potrdi ljudski odbor. Prostorov, ki jih imajo prodajalci v najemu od ljudskega odbora, ne smejo brez dovoljenja tega LO odstop it ti dliugiim niti v celoti niti deloma. 10. člen Blago se prodaja praviloma le na klopeh oziroma pultih ali z vozil. Na tleh se blago ne sme prodajati, razen če je nujno potrebno in če to izrečno dovoli ljudski odbor Občine (mestne občine). V vsakem primeru pa morajo prodajalci vse na trg prineseno blago imeti razloženo na vidnem mestu. Za uporabo prodajnega mesta plača prodajalec posebno pristojbino — stojnino. Stojnina pa se ne plača, če je sklenjena pogodba. V tem primeru se plača najemnina. Višina najemnine se določi v pogodbi po veljavnih, predpisih o najemnini poslovnih prostorov. 11. člen Vsi stalni prodajalci ter pridelovalci vin in žganih pijač morajo vsako blago vidno označiti s ceno. Cene mesa pa se objavijo na vidnem ceniku. 12. člen Blago, ki se ne prodaja na kose, temveč se meri, je dovoljeno prodajati le na kilograme, litre in metre. Ljudsiki odbor določi, katero blago se sme prodajati na kose ali določene mere v 1. odstavku tega člena. Uporabljati se smejo samo po veljavnih predpi' sih uradno preizkušene in potrjene merilne naprave, kot uteži, tehtnice, votle mere in metri. Na kupčevo zahtevo mora prodajalec blago zmeriti s predpisanimi merili. 13. člen Tako prodajalci kot vsi obiskovalci trga in sejmišča morajo skrbeti za snago in ravnati z živili tako, da ni ogroženo zdravje ljudi. Psov ni dovoljeno voditi na trgu in sejmišču. Stalni prodajalci ter prodajalci, kiuprodajajo blaS0 več kot 5 dni zaporedoma ali v presledkih več kot 10 dni, se morajo izkazati z zdravniškim potrdilo® pristojne okrajne oziroma mestne zdravstvene ustanove, da nimajo nikakršne nalezljive bolezni oziroma da niso kliconosci nalezljivih bolezni. 14. člen Tisti, kiy prodajajo živila in alkoholne pijač6’ morajo bitj čisti in snažno oblečeni. Živa/la in alkoholne pijače morajo biti pristne, zdrave, nepokvarjene in čiste. Živila in alkoholne pijače morajo biti v takšnih posodah, da so varne pred poneshaženjem. Živila 'n alkoholne pijače otipavati in pokušati ni dovolj ca® Pokvarjeno blago se ne sme zadrževati na trg6 ali sejmišču, temveč se mora s trga takoj odstranit1- 15. člen Vsa hitro pokvarljiva živila morajo biti zavarovana pred soncem, padavinami in prahom ter se smejo polagati le na beli prt. Povrtnina mora biti očišče»8 prstj 111 ne sme biti mokra. Sadje mora biti zrelo ter ne sme bti črvivo ali mokro. Nagnito in črvivo sadje ter sadje za kuho uior8 biti kot takšno označeno. Živali iz 4. člena se smejo prodajati na tržne»1 prostoru le v zaprtih kletkah ali košarah. Klanje živali na trgu nr dovoljeno. 16. člen Ljudsiki odbor občine (mestne občine) je upr8'’_ čen v vseh primerih, kjer bi prodajalci ne upo®1 vali 13., 14. in 15. člena tega odloka prodajo zač»56 ustaviti ter nemudoma sporočiti sanitarni inšpekcb OLO zaradi pristojnega ukrepanja. 17. člen Poleg organov pristojnega ljudskega odbora vaja jo na vseh tržiščih in sejemskih prostorih v s du z obstoječimi predpisi nadzorstvo in inšpc'h6 tudi sanitarna, veterinarska in tržna inšpekcija y po svojih stalnih inšpekcijskih organih, posebej h čenih za to službo. 18. člen j Kršitve predpisov 3., 5„ 6., 7., 9., 10., lih. l2” 14. in 15. člena tega odloka se kaznuje z den8 kaznijo do 3.000 din. 19. člen Ta odlok velja od dneva objave listu LRS«. v »Urada6111 St. 1-364/1-55 Slovenj Gradec, dne 26. februarja 1955. Predsednik OLO< Ivo Skerlovnik !• r’ 354. Nq podlagi 3. točke M. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni Mst LRS. št. 19-89/52) ter člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni «st FLR], št. 13;54) je okrajni ljudski odbor Šoštanj na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 18 aprila 1953 sprejel 355. Na podlagi 17., 19. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter 2. in 28. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list E'LRJ, št. 13-147/54) je okrajni ljudski odbor Šoštanj na skupni seji obeh zborov dne 19. aprila 1955 sprejel ODLOK ° Potrditvi zaključnega računa okrajnega ljudskega odbora v Šoštanju za leto 1953 1. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki znašajo v Proračunskem letu 1933 po sklepnem računu okraj-aeSa ljudskega odbora v Šoštanju: dohodki 135,115.456 din izdatki 116,465.102 din presežek dohodkov 18,650.354din er zaključnih računov finančno samostojnih zavodov 2a leto 1953: z dohodki 14,253.889 din z izdatki 13,112.086din s presežkom dohodkov 1,141.705 din 2. člen Sklepni račun OLO Šoštanj za leto 1953 obsega usežene dohodke in izvršene izdatke po proračunu •Trajnega ljudskega odbora Šoštanj in proračunih umskih ljudskih odborov in sicer: a) po proračunu okrajnega ljudskega odbora Šoštanj: dohodki 104,642.946 din izdatki 91,254.930 din presežek dohodkov 13,388.016diu k) P<> proračunih občinskih ljudskih odborov: dohodki 30,472.510 din izdatki 25,210.172 din Presežek dohodkov 5,262.338 din 3. člen t>a se sklepni račun okrajnega ljudskega od- j]era Šoštanj za leto 1953, sestavljen po predpisih >3 ?.v in 48. temeljnega zakona o proračunih in Fl o i na ure,dbe o izvajanju proračuna (Uradni list UIL št. 13/'54). 4. člen faf ^resužek dohodkov nad izdatki po okrajnem pro-rieirUnu za leto 1953 se porabi za kritje obvez last-se°a , nanc;iranja gospodarskih organizacij oziroma vPlača v lokalni kreditni Sklad, kot rese*ek po sklepnih računih občin pa se uporabi IJforačunski dohodek po proračunu za leto 1954. pri ^esežek zavodov s samostojnim financiranjem n® podjetjem, ki so presežek dosegla. Skle,] 'Pni 5. člen račun okrajnega ljudskega odbora šo- stoj^ leto 1953 s sklepnimi računi zavodov s samo-* 1111 financiranjem za “ —1-----: J-' eSa odloka. I-6Q5i/'1.55 Šoštanj, dne 21. aprila 1955 leto 1953 je sestavni del ODLOK o proračunu okraja Šoštanj za leto 1955 1. člen Proračun okrajnega ljudskega odbora v Šoštanju za leto 1955 s posebnimi prilogami obsega: I. okrajni proračun z dohodki v znesku 181,651.000 din manj 6% obvezna rezerva 10,899.000 din in izdatki v znesku 170,752.000 din II. predračune finančno samostojnih zavodov z dohodki v znesku- 169,350.000din z izdatki v znesku 169,350.000 din III. predračune posebnih skladov z dohodki v znesku 257.457.000 din izdatki v znesku 257,457.000 din 2. člen Okrajni ljudski odbor sme na predlog sveta za gospodarstvo spremeniti odstotke udeležbe občinskih ljudskih od boro? na delu dohodkov okraja s pridržkom, da se višina izdatkov zato ne sme znižati. 3. člen Finančno samostojni zavodi in ustanove, ki dosežejo v letu 1935 z uspešno organizacijo dela presežek dohodkov, razdelijo presežek, ki bo ugotovljen s potrjenim sklepnim računom tako, da vplačajo: a) v sklad za nagrade največ 50 % presežka z omejitvijo, da ta znesek ne sme presegati 10 % zneska osebnih. izdatkov zavoda za leto 1955; b) v sklad za nadomestitev in dopolnitev ostali del presežka. Dosega presežka ne sme iti v škodo kakovosti storitev. Ce ima finančno samostojni zavod na podlagi odločbe o ustanovitvi še kak drug sklad, se presežek razdeli po odločbi okrajnega ljudskega odbora. Presežek dohodkov, ki ne bo dosežen na zgoraj določen način, bo razdeljen z odločbo o sklepnem računu. Za razdelitev presežka dohodkov, ki ga dosežejo zdravstveni zavodi, veljata odlok o financiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 14/53) in odredba o skladih zdravstvenih zavodov s samostojnim financiranjem (Uradni list LRS, štev. 17/93). 4. člen Predračune novo ustanovljenih okrajnih organov in zavodov kakor tudi izdajo nvrh predpisov, ki imajo za posledico povečanje izdatkov, potrjuje Okrajni ljudski odbor. 5. člen Komisija za proračun okrajnega ljudskega odbora je pooblaščena, da porazdeljuje subvencije družbenim organizacijam in društvom po ugotovljenih potrebah do višine določenega kredita. Prav ta'ko se pooblašča, da razpolaga z dovoljenim delom proračunske rezerve, mora pa o črpanju teh sredstev občasno poročati okrajnemu ljudskemu odboru. 6. člen Predsednik okrajnega ljudskega odbora je pooblaščen, da v času, ko ne zaseda komisija za proračun, izvrši potrebne virmane med partijami istega poglavja in med posameznimi poglavji istega razdelka. Tako izvršene virmane, ki so v skladu z 38. členom temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13/54), predloži pozneje v potrditev komisiji za proračun. 7. člen Odredbodajalec za izvrševanje proračuna ima pravico, ustaviti izplačila osebnih izdatkov, če niso v skladu z zakonitimi predpisi. 8. člen Nove nastavitve v vseh organih okraja so dovoljene le, če so sredstva za take namestitve v proračunu zagotovljena. Namestitve, za katere v proračunu niso predvideni krediti, se lahko izvršijo samo po poprejšnji pritrditvi okrajnega ljudskega odbora. 9. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1935 dalje. St. 1-669/1-55 Šoštanj, dne 25. aprila 19155. Predsednik OLO: Tone Ulrih 1. r. 356. Na podlagi 15. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) je okrajni ljudski odbor Tolmin na skupni seji obeh zborov dne 29. marca 1955 sprejel ODLOK o razveljavitvi odloka o višini dnevnic in odloka o pavšalnem povračilu potnih stroškov za službena potovanja v mejah okraja Tolmin 1. člen Razveljavita se odloka o višini dnevnic za uradna potovanja v mejah okraja Tolmin z dne 12. februarja 1954, št. 1-483/2-54 (Uradni list LRS, št. 8-125/54) in odlok o pavšalnem povračilu stroškov za službena potovanja oziroma terensko delo v mejah okraja Tolmin z dne 1. septembra 1953, št. 1-54/5-53 (Uradni list LRS, št. 38-462/53). 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. 1-263/2-55 Tolmin, dne 29. marca 1953. 357. Na podlaga drugega odstavka 15. člena ter 64. i'n 108. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter v zvezi z določbami 38. člena uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ, št. 6-63/54) je okrajni ljudski odbor Tolmin na seji okrajnega zbora dne 7. apri'a 1955 sprejel ODLOK o oddajanju opremljenih sob potnikom in turisto,n 1. člen Zasebna gospodinjstva lahko ob turistični sezoni ali ob večjih slavnostih, zletih, shodih, taborih in P°' dobnih proslavah oddajajo potnikom in turistom opremljene sobe v okviru svojega zasebnega stanovanja. Zasebno stanovanje obsega prostore, v kateri stanovalec običajno stanuje. 2. člen Za oddajanje opremljenih sob po 1. členu tega odloka je potrebno dovoljenje; izda ga pristojni oD činski ljudski odbor, kjer zasebnik, ki oddaja sobe’ biva. . Oddajanje sob v podnajem za več kakor 30 dni. se ne šteje za oddajanje sob po 1. členu tega odloka’ 3. člen Oddajanje opremljenih sob oziroma prenoči ki ne spadajo k rednemu stanovanju, se šteje za 8°' s tim s ko delavnost in mora zasebnik zanj imeti dov ljenje po uredbi o zasebnih gostiščih. 4. člen Zasebniki, ki oddajajo opremljene sobe potnik® in turistom, morajo priglasiti pristojnemu Ijnohk6 . odboru število in opis teh opremljenih sob. “ r s prijavo sob sporočijo višino najemnine. 5. člen Na podlagi prijave po 3. členu odred; občins^ ljudski odbor komisijski ogled priglašenih sob, da ^ ugotovi, ali so glede na splošne predpise primerne uporabne za sprejem gostov. , ^ Ce se pri pregledu ugotovijo pomanjkljiv^^ ukaže pristojni občinski ljudski odbor na Pre.2ja komisije, da se le-te odpravijo, in šele potem dovoljenje. V komisiji za pregled sob morajo biti sanitarne inšpekcije, zastopnik krajevne organizacije in zastopnik pristojne okrajne zbornice. zastoj; turisti*»® u.nstinsk6 6. člen jtOVj’ Lastnikom opremljenih sob, za katere se “S® j. da izpolnjujejo pogoje, izda pristojni občinski ski odbor dovoljenje, hkrati pa vpiše sobe v sez opremljenih sob. ^ Seznam mora obsegati lastnikovo ime in P1''!'! ;s poklic, stalno bivališče, število sob, število Pos e ceno za vsako sobo oziroma posteljo. _ ei Po en izvod seznama pošlje ljudski odbor ze P ^ pričetkom sezone turističnemu društvu, en lZV< okrajni gostinski zbornici. 7. člen ^ t;st« Potniki im turisti se smejo sprejemati samo sobe, za katere je pristojni ljudski odbor izd2 3 ^iCnje in ki so opisane v seznam tuiristi&iih sob po • öfenu tega odloka. Opremljene sobe se lahko oddajajo potnikom in turistom z zajtrkom ali brez njega. Dajanje drugih Jedil in pija£ je dovoljeno samo v krajih, kjer ni S°stinskih podjetij in gostišč. 8. člen Za prekršek se kaznuje z denarno kaznijo do ■ OOdin, kdor oddaja potnikom in turistom oprem-Jene sobe v nasprotju s 1. in 2. členom tega odloka. 9. člen Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje za Prekršek: . '• kdor v roku, predpisanem v 4. členu tega od- j®1 ne priglasi vseh opremljenih sob, ki jih oddaja tduikom in turistom; 2. kdor daje potnikom ali turistom razen zajtrka e drugo hrano ali pijače (drugi odstavek 7. člena); .k kdor zaračunava za oddane opremljene sobe KJo ceno. kot jo je navedel v prijavi (drugi odsta-ek 6- člena); 1 k 'metn'k dovoljenja po drugem členu tega od-e U’ ki ne izpolnjuje ori svojem poslovanju higi-t m in zdravstvenih predpisov ali drugače nekul-rn° posluje, kolikor za tako dejanje ni z drugimi Prec|pisi določena kazen. 10. člen ^u^ok velja od dneva objave v »Uradnem St. 1-619/1-55 To!min, dne 7. aprila 1955. Predsednik OLO: Franc Skok 1. r. o i.5 Podlagi 22. člena in 6. točke 64. člena zakona št m ratU’h ljudskih odborih (Uradni list LRS, Sa '^/52) ter 2. člena temeljne uredbe o finančno j^mostojnih svodih (Uradna list FLRJ, št. 51-426/55) ni VN* ljudski odbor Slovenj Gradec na 23. skup-•j. J11 okrajnega zbora im zbora proizvajalcev dne ' “»urca 1955 sprejel s ODLOČBO 0 ustanovitvi zdravstvenega doma v Radljah ob Dravi U 1 kot j;Sttinovi se zdravstveni dom v Radljah ob Dravi •nančno samostojen zdravstveni zavod. § ? -avo<^a J6- Zdravstveni dom Radlje ob Dravi. ez zavoda je v Radljah ob Dravi. 3 Zdravstveni dom v Radljah ob Dravi ima nalogo, da nudi prebivalstvu občane Radlje in 'Vuzenica zdravstveno varstvo s tem, da zdravi in preprečuje bolezni. 4 V skladu z odločbo okrajnega ljudskega odbora Slovenj Gradec o ukinitvi okrajnega zdravstvenega doma Slovenj Gradec ima zdravstveni dom Radlje ob Dravi pravuco, gospodariti s premoženjem, ki so ga doslej uporabljale organizacijske enote ukinjenega okrajnega zdravstvenega doma Slovenj Gradec, naštete v drugi točki te odločbe. 5 Zdravstveni dom ima tele sklade: sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev, sklad za lastne investicije, sklad za amortizacijo. 6 Zdravstveni dom v Radljah ob Dravi upravlja upravm odbor, ki ima skupaj z upravnikom 9 članov. Člane upravnega odbora in upravnika doma imenuje okrajni ljudski odbor Slovenj Gradec. Upravnik mora biti zdravnik. 7 ,Za zadeve in naloge doma je pristojen svet za zdravstvo in socialno politiko okrajnega ljudskega odbora Slovenj Gradec, 8 Ta odločba velja takoj, uporablja pa se od 1. januarja 1955. St. 1/3-266/2-55 Slovenj Gradec, dne 12. aprila 1955. . j Predsednik OLO: Ivo Skerlovnik 1. r. 359. Na podlagi 22. člena in 6. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter 2. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 5'1-426/55) je okrajni ljudski odbor Slovenj Gradec na 25. skopni seji okrajnega zbora im zbora proizvajalcev dne 51. marca 1955 sprejel ODLOČBO o ustanovitvi zdravstvenega doma v Ravnah na Koroškem 'V ^adl sestav zdravstvenega doma v 1 Dravi spadajo: 2 sp'n-šna ambulanta Radlje, j ^ona ambulanta Radlje, 4 1H*,vetovalnica za noseče žene Radlje, 5 Pf>svetovalnica za matere in otroka Radlje, 6 Poslovalnica za matere in otroka Vuhred, 7 amška služba Radlje in Vuhred, g P oš n a ambulanta Muta, 9 posvetovalnica za matere in otroka Muta, 10, i f>!vetovalniea za matere in otroka Vuzenica, a 'šiva služba Muta in Vuzenica. 1 Ustanovi se zdravstven,; dom v Ravnah na Koroškem kot finančno samostojen zdravstveni zavod. Ime zavoda je: Zdravstveni dom v Ravnah na Koroškem. Sedež zavoda je v Ravnah na Koroškem. 2 V organizacijski sestav zdravstvenega doma v Ravnah na Koroškem spadajo: t. splošna ambulanta Ravne na Koroškem, 2. obratna ambulanta Ravne na Koroškem, 5. zobna ambulanta Ravne na Koroškem, 4 posvetovalnica za matere in otroka Ravne, 5. šolska ambulanta Ravne na KoroSkem, 6. splošna ambulanta Prevalje, 7. posvetovalnica za matere in otroka Prevalje, 8. babiška služba Ravne in Prevalje, 9. reševalna postaja Ravne na Koroškem. 3 Zdravstveni dom v Ravnah na Koroškem ima nalogo, da nudi prebivalstvu občine Ravne in Prevalje zdravstveno varstvo s tem, da zdravi in preprečuje bolezni. 4 V skladu z odločbo okrajnega ljudskega odbora Slovenj Gradec o ukinitvi okrajnega zdravstvenega doma Slovenj Gradec Ima zdravstveni dom v Ravnah na Koroškem pravico, gospodariti s premoženjem, ki so ga doslej uporabljale organizacijske enote, ukinjenega okrajnega zdravstvenega doma Slovenj Gradec, naštete v drugi točki te odločbe. 5 Zdravstveni dom ima tele sklade: sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev, sklad za lastne investicije, sklad za amortizacijo. 6 Zdravstveni dom v Ravnah na Koroškem upravlja upravni odbor, ki ima skupaj z upravnikom 9 članov. Člane upravnega odbora in upravnika doma imenuje okrajni ljudski odbor Slovenj Gradec. Upravnik mora biti zdravnik. 7 Za zadeve in naloge doma je pristojen svet za zdravstvo in socialno politiko okrajnega ljudskega odbora Slovenj Gradec, 8 Ta odločba velja takoj, uporablja pa se' od i. januarja 1955. St. 1/3-266/2-55 Slovenj Gradec, dne t2. aprila 1955. Predsednik OLO: Ivo Skerlovnik 1. r. 3bU. Na podlagi 22. člena in 6. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni last LRS, št. 19-89/52) ter 2. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426/53) je okrajni ljudski odbor Slovenj Gradec na 23. skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 31. marca 1953 sprejel ODLOČBO o ustanovitvi zdravstvenega doma v Slovenjem Gradcu 1 Ustanovi se zdravstveni dom v Slovenjem Gradcu kot finančno samostojen zdravstveni zavod. Ime zavoda je: Zdravstveni dom Slovenj Gradec. Sedež zavoda je v Slovenjem Gradcu. 2 V organizacijski sestav zdravstvenega doma v Slovenjem Gradcu spadajo: 1. splošna ambulanta Slovenj Gradec, 2. specialistična ambulanta Slovenj Gradec, 3. splošna ambulanta Dravograd, 4. zdravstvena postaja Mislinja, 5. zobna ambulanta im ambuilatorij Slovenj Gradec, 6. higienska postaja Slovenj Gradec, 7. proti tuberkulozni dispanzer Slovenj Gradec, 8. ari ti venerični dispanzer Slovenj Gradec, 9. posvetovalnica za noseče žene Slovenj Gradec* 10. posvetovalnica za matere in otroka Sloveni Gradec, 11. posvetovalnica za matere in otroka Misltnj®* 12. posvetovalnica za matere in otroka Dravograd. 13. babiška služba Slovenj Gradec, Šmartno, P00' gorje, Mislinje, št. Jauž, Dravograd, 14. reševalna postaja Slovenj Gradec. 3 Zdravstveni dom v Slovenjem Gradcu ima na logo, da nudi prebivalstvu občine Slovenj Grade zdravstveno varstvo s tem, da zdravi in preprečuj bolezni.. 4 V skladu z odločbo okrajnega ljudskega odbor® Slovenj Gradec o ukinitvi okrajnega zdravstvene,-^ doma Slovenj Gradec ima zdravstveni dom v Slovenje Gradcu pravico, gospodariti s premoženjem, ki so g doslej uporabljale organizacijske enote ukinjene® okrajnega' zdravstvenega doma Slovenj Gradec, štete v drugi točki te odločbe. 5 Zdravstveni dom ima tele sklade: sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev, sklad za lastne investicije, sklad za amortizacijo. ^ 1 is Zdravstveni dom v Slovenjem Gradcu upr®1 upravni odbor, ki ima skupaj z upravnikom 9 el®11 * * V Clane upravnega odbora in upravnika doma 1 nuje okrajni ljudski odbor Slovenj Gradec. Upravnik mora biti zdravnik. ‘ f Zi zadeve in naloge doma je pristojen s v c ^ zdravstvo in socialno politiko okrajmega ljud» 0 odbora Slovenj Gradec. Ta odločba velja takoj, uporablja Pa sC 1. januarja 1955. Št. 1/3-266/2-55 Slovenj Gradec, dne 12. aprila 1955. Predsednik GUb Ivo Skerlovnik r’ 361. Ljudski odbor mestne občine Bled je Da lagi 1. odstavka 23. člena in 2. točke 79. člena jjS,t o ljudskih odborih mest in mestnih občili (Ura: ,n' ejgl LRS, št. 19-90/52) na seji dne 25. marca 1955 sp ODLOK . .n o dopolnitvi odloka o komunalni uredilv> zunanjem licu Bleda 1. člen . jii Za 7. členom odloka o komunalni ur' zunanjem licu Bleda (Uradni list LRS, št. se dodasta 8. in 9. člen, ki se glasita: 8. člen V mestni občini Bled ni dovoljeno na negozdnih Pstcelah ne glede na lastništvo samovoljno sekanje, Psekovanje ia lomljenje ali drugačno poškodovanje vkakršnega drevja ald lepotičnega grmičevja. dovoljenje izda na prošnjo lastnika oziroma spravnega organa tajništva LO MO Bled na predlog Pousije za ureditev pa,rkov, ki se ustanovi pri svetu gradnje in komunalne zadeve LO MO Bled. Taj-^ tvo LO MO Bled lahko tudi predpiše, katere dre-esue vrste se morajo v prvi vrsti posaditi namesto Posekanega drevja. 9. člen . t^a se prepreči v občini Bled samovoljno sekanje obsekavanje drevja in drugega lepotičnega grmičja za postavitev telefonskih ah električnih linij, ‘ ^ora naročnik oziroma izvajalec del poprej pre-dovoljenje, kot je to določeno v 8. členu tega ooioka. Io velja za postavljanje zgoraj navedenih linij ^negbzdini^ parcelah ne glede na lastništvo zem- hhosedanji 8. člen postane 10. člen itd. 2. člen hhosedanji 9. člen omenjenega odloka se spremeni 'da se glasi: Zaradi prekrška se kaznuje z de-i^1'0 kaznijo do 2.000 din, kdor krši prepoved ali ne fH*lnjUje sti. naloženih in predpisanih v toč-čfa L člena, v 3. členu, v tč. a), b) c), 7 ju ^ena- v 5. členu, v tč. a) b) 6. člena, v 1. stavku ana ter 8. in 9. členu tega odloka. le "a Povzročeno materialno škodo odgovarja stori-n , a.e glede na upravno kazensko odgovornost po Ce 'b civilnega prava. 3. člen l^U^LKsdl'Ck za“ne voljah z objavo v »Uradnem |h 1-220/0-55 Bled. dne 28. marca 1955. Predsednik LO MO: Jože Kapus 1. r. 362. Ijiid-t* l^hagi 2. odstavka 23. in 78. člena zakona o hlljj Oborih mest in mestnih občin (Uradni list s*,a ’ st- 19/52) ter predpisov uredbe o upravljanju ski °'.a'niskih hiš (Uradni list FLRJ, št. 29'54) je Ijud-ap^il'hor mestne občine Idrija, na seji dne 12. a 1935 sprejel ODLOK ° Pogojih za sklepanje stanovanjskih pogodb y 1. člen ®odbe ,nženja ali dohodka samoplač-o« jVe družinske skupnosti ne presega 150 din letno ružin&kega člana; aredi , s^a mladina osnovnih in srednjih šol za ijenjg1,115*0 indici rano preventivno zobno zdrav- v hoinikj z nalezljivimi boleznimi, ki se zdravijo vilip"lsn‘c*. pa brezplačnost ni odrejena v predpisih J j* organov; v .pomiki ob lokalnih epidemijah za zdravljenje Pb^^atoi. čeprav zdravljenje v bolnišnici ni pred- šeled' bolniki za zdravljenje v bolnišnici, če se je *a pii0 s;Prejemu v bolnišnico ugotovilo, da ne gre v bolpig-'o bolezen, zaradi katere so bili napoteni 2. člen teregjj8 Ini’ Ki imajo premoženje ali dohodek, dd ka-Plačev,Se, PKda davek, se določi delna oprostitev od aaja za zdravstvene storitve po tejle lestvici: 4. člen Prevoznih stroškov za prevoze z rešilnimi vozili so oproščeni popolnoma; a) bolniki me glede na davčni predpis, če gre za nalezljivo bolezen, kadar je zdravljenje v bolnišnici obvezno po zveznih ali republiških predpisih; b) tisti, ki so navedeni v točkah c), č) in d) 1. člena tega odloka, toda le, če je odredil prevoz pristojni zdravnik. Tistim, ki so navedeni v točki a) 1. člena tega odloka, se povrnejo prevozni stroški z rednimi prevoznimi sredstvi (vlak, avtobus); prevoznih stroškov z rešilnimi vozili pa so oproščeni le v izjemnih primerih, kadar bi bil drugačen prevoz škodljiv za bolnika in če je zdravnik odredil prevoz z rešilnim vozilom. 5. člen Kot zdravstvene storitve se po tem odloku štejejo tale zdravstvena opravila: a) zdravniška pomoč v ambulanti in na bolniko-vem domu; b) zdravniška pomoč in oskrba v bolnišnicah, sanatorijih in drugih zdravstvenih zavodih; c) dobivanje zdravil in sanitetnega materiala; č) dobivanje ortopedskih im drugih zdravstvenih pripomočkov ter specialni zdravniški pregledi, toda le v izjemnih primerih in po prosti presoji sveta za ljudsko zdravstvo im socialno politiko LO MO Murska Sobota. 6. člen Olajšave in oprostitve po 1. in 2. členu tega odloka se priznavajo upravičencem le na podlagi posebnega potrdila o upravičenosti. To potrdilo morajo predložiti upravičenci zdravstvenemu zavodu ob prvem iskanju zdravstvene pomoči, razen v nujnih primerih, ko se potrdilo lahlko predloži najpozneje 8 dni po prejemu obračuna za opravljeno zdravstveno storitev. 7. člen Potrdilo o upravičenosti do popolne ali delne oprostitve od plačevanja za opravljeno zdravstveno storitev, ki mora obsegati konkretno navedene oko- 1'iščine in razloge za oprostitev kakor tudi obsegopro-stitve (t. j. ali gre za popolno ali delno oprostitev) izda: a) za osebo iz točke a) 1. člena in za oseb iz 2. člena tega odloka tajnik ljudskega odbora mestne občine Murska Sobota; b) za vse drage pristojni zdravnik. Obrazec potrdila predpiše svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko LO MO Murska Sobota. 366. Na podlagi 2. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 31/53) izdaja občinski ljudski odbor Beltinci ODLOČBO o ustanovitvi računsko-gospodarskega centra v Beltincih 8. člen Odločbo o popolni ali delni oprostitvi od plačevanja za opravljeno zdravstveno storitev po 3. členu tega odloka izda svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko LO MO Murska Sobota. 9. člen Proti odklonitvi zaprošenega potrdila po 7. členu tega odloka je dopustna pritožba na tajništvo za ljudsko zdravstvo in socialno politiko okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota po splošnih predpisih za upravni postopek v 15 dneh po prejemu pismenega sporočila, da je prosilcu prošnja odklonjena. 10. člen Ta odlok velja takoj, uporablja pa se od 1. januarja 1953. St. 365/1-55 Murska Sobota, dne 25. januarja 1955. Predsednik LO MO: Jože Velnar 1. r. 365. Na podlagi 20. in 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, štev. 31-102/53) je občinski ljudski odbor Sempetei v Savinjski dolini na seji 27. marca 1955 sprejel 1 Ustanovi se računsko-gospodarski center kot B-naučno samostojen zavod. Sedež zavodu je v Beltincih. Računsko-gospodarskj center opravlja po na.roč'" lu računovodske in komercialne posle za obrtna P00' jetja v Beltincih. ' 3 Računsko-gospodarskj center gospodari s prefflO" ženjem, ki mu ga dajo na razpolago podjetja, za tera dela. i 4 Zavod ima tele sklade: a) sklad za nagrade delavcev in uslužbenci (sklad za nagrade); b) sklad za nadomestitev vn dopolnitev osnovu* sredstev tn velika popravila (sklad za nadomestit in dopolnitev); c) rezervni sklad. 5 Zavod im,a upravni odbor in upravnika. UpraV£-odbor sestavlja 5 članov, 4 od teh imenuje občin* ljudski odbor, peti pa je upravnik po svoji fnnkcJJ Upravnika imenuje občinski ljudski odbor. ODLOK o razpisu nadomestnih volitev v volilni enoti Šempeter I> Razpisujejo se nadomestne volitve v 1. volilni enoti občine Šempeter v Sav. dolini, ki obsega vas Šempeter, ker se je odpovedal mandatu Terglav Alojz, odbornik obč. LO, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti, in je ljudski odbor njegovo odpoved sprejel. H Volitve bodo v nedeljo, dne 15. maja 1955. m Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRSc in na krajevno običajni način. Št. 234/1-05 Šempeter, dne 1. aprila 1955. 6 Plače uslužbencev zavoda se določijo po prei^P* sik o plačah uslužbencev državnih organov. 7 Za zadeve in naloge zavoda je pristojen ljudski odbor Beltinci, 8 Ta odločba velja od 1. februarja 1955. Št. 195/1-55 Beltinci, dne 1. februarja 1955. Predsednik Obč. Franc Kreslin l r' Nadomestuje predsednika Obč. LO odbornik: Martin Casl 1. r. Izdaja »Uradni list LRS» — Direktor In odgovorni urednik: Ivo Lapajne — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča«, vsi v ^ , IJanl — Naročnin«; letno 1000 din — Posamezna Številka 12 din do 8 strani, vsake nadaljnje 4 strani 6 đln t?'' Uredništvo In uprava: Ljubljana Erjavčeva ulica tla. postni predal 33R Telefon uprave 22-S79 Tek račun: ool-’