Iietno poročilo
Gospodinjske šole
v Ljubljani za prvo društveno in šolsko leto
1897/98.
it
Priredil <lr. Danilo Majaron.
m
V	LJUBLJANI, 1898.
Izdala in založila »Gospodinjska šola«, društvo za ustanovo in vzdrževanje gospodinjskih šol v Ljubljani. — Tiskali J. Blasnikovi nasledniki.
Nekoliko zgodovine o gospodinjskem šolstvu.
Liospodinjstvo je v obče poklic ženske. In dobro gospodinjstvo je jeden glavnih stebrov za pravo rodbinsko srečo.
Ako zakonska žena ne zna gospodinjiti, ako za vzdrževanje hiše radi svoje nesposobnosti troši mnogo po nepotrebnem, potem je domača sreča kmalu iz hiše, vzlasti v družinah, ki nimajo denarja za nepotrebno zapravljanje.
Slaba kuhinja, nečednost in nered v hiši kaj kmalu prepode moža od domačega ognjišča v gostilno. Nasledki nepotrebnega razsipanja — če žena nerazumno gospodinji, mož pa po gostilnah pohaja — so vedno dolgovi, domači prepiri — propast rodbine.
Otroci v takih rodbinah so obžalovanja vredni: doma ne najdejo one mlademu bitju blagodejne rodbinske ljubezni, zato pa, komaj nekoliko odrasli, uhajajo na ulico, katera je za marsikaterega otroka moralna in fizična poguba.
Ako pa je slabo gospodinjstvo vir nesreče celo v takozvanih boljših hišah, koliko usodepolnejše mora biti v malih neimovitih rodbinah, kjer so dohodki tako majhni, da se gospodinja ne more zanašati na pomoč izkušenih plačanih močij, nego sloni vse gospodinjstvo in vsa domača vzgoja otrok zgolj na njenih ramenih!
Nihče ni padel učen iz nebes. To velja v obče, velja tudi za gospodinjstvo. Marsikatera gospodinja je dobra, skrbna in vešča, ker je dobila že od svoje izkušene matere potrebna navodila; marsikatera napreduje po posebnem izobraževanji ali naposled po
1*
lastnih svojih izkušnjah. Ali mnogo, jako mnogo jih zaostane, ker nimajo ni prej, ni slej nikake prilike, da bi se vsaj nekoliko seznanile z umnim gospodinjstvom.
Zato pa je klic po obče dostopnih gospodinjskih šolah opravičen in skrb za ustanovo takih izobraževališč sveta dolžnost ljudskih prijateljev, kakor tudi občin in države.
Ženski mladini, ki odraste ljudski šoli, se pač nudi dandanes prilika, izuriti se v različnih tujih jezikih, v knjigovodstvu, tesno-pisu, v petji, v umetnostih itd. Vse to in drugo je hvalevredno. A nekaj nam ob tem napredku in to ne samo pri nas, nego v obče teži srce, to namreč, da se je do zadnjega časa zanemarjalo naobraževanje za najvažnejši poklic ženske kakor žene, matere in gospodinje, da se je to zanemarjalo zlasti glede na nižje in ne-imovite, zato pa vender najširše narodove sloje.
Ali hvala Bogu, obračajo se stvari čedalje na bolje. Prepričanje o potrebi naobrazovanja ženske mladine v gospodinjstvu se širi in raste, in od leta do leta se množe taki učni zavodi.
Premotrimo na kratko ta najnovejši pokret.
V	gospodinjstvu so do zadnjih desetletij poučevali le nekateri ženski samostani, konvikti, sirotišnice in sem ter tja še blago-tvorni zasebniki. Poučevalo pa se je brez zistema. Nekateri teh navedenih faktorjev izurjali so dekleta v vseh strokah gospodinjstva, drugi zopet samo v kuhanji, ali šivanji ali ročnih delih.
Pred kakimi dvajsetimi leti pričeli so poučevati po nekaterih državah, kakor na Francoskem in Angleškem, gospodinjstvo v ljudskih šolah. Znabiti je napačno, da se deset do dvanajstletna dekletca mučijo v gospodinjstvu, ko še nimajo pravega razuma za tako važno in resno stvar.
Pametneje in praktičneje se nam zdi to, da so se zadnjih deset let osnovale neobligatorne gospodinjske šole za dekleta, ki so šoli že odrasla, in sicer gospodinjske šole z različnim učnim načrtom za dekleta imovitih in neimovitih slojev, potem pa tudi različne za dekleta v mestih in po deželi. Te šole so po svoji uredbi ali dnevne šole z dnevnim ali pa večerne z večernim poukom. Večerne šole so namenjene vzlasti za ona dekleta, ki po svojem poklicu ali poslu ne utegnejo obiskovati dnevnih šol, to so dekleta v trgovinah, obrtih in tovarnah.
Očrtajmo sedaj v malih potezah, kaj se je glede gospodinjskih šol ukrenilo in storilo v nekaterih državah.
Na Angleškem je gospodinjsko šolstvo primeroma jako razvito. Ne glede na to, da so nekateri podjetniki ustanovili za svoje delavke gospodinjske tečaje ali pa da take, od svojih delavk obiskovane šole močno podpirajo; ne glede na to, da mestna uprava v Londonu vzdržuje sto gospodinjskih šol, skrbi tudi državna uprava, da se 14—16 letne učenke najvišjih razredov ljudske šole poučujejo v za to prirejenih šolskih kuhinjah v kuhanji, pranji, zdravjeslovji itd.
Na Francoskem se dekleta — kakor smo že prej omenjali — tudi v ljudski šoli poučujejo v gospodinjstvu. Poleg tega pa so osnovane gospodinjske šole za dekleta iz imovitih in ne-imovitih slojev — za poslednje brezplačne — v vseh večjih krajih Francoske.
Švedska in Danska negujeti gospodinjske šole z veliko ljubeznijo. Po mestih so dnevne in večerne gospodinjske šole, na deželi pa se poleg navadnega gospodinjstva uči v takih šolah tudi mlekarstvo, vrtnarstvo itd. V manj obljudenih krajih pa, kjer radi malega števila učenk ni moči leto in dan vzdrževati gospodinjske šole, uvedeni so potovalni gospodinjski tečaji, to se pravi: učiteljica z vso potrebno gospodinjsko opravo poučuje v jednem kraju 2 do 3 mesece, potem se pa seli v drugi, tretji kraj itd.
Slično, kakor na Danskem, skrbi se za gospodinjsko na-obrazbo tudi v Švici. Vodstvo in skrb z gospodinjskimi šolami je v rokah švicarskega društva „Gemeinnützige Gesellschaft“. To društvo ustanovilo je tudi posebno izobraževališče za učiteljice na gospodinjskih šolah.
Jednako krepko kakor v Švici goji se gospodinjsko šolstvo v južni Nemčiji, vzlasti na Badenskem in Virtemberškem manj pa v severni Nemčiji.
Vzgled Švice vplival je tudi na Avstrijo. Leta 1889 otvo-rili so industrijalni podjetniki v Dornbirnu na Predarelskem na lastne stroške gospodinjsko šolo za svoje delavke. Šola se je obnesla in danes ima že svoj lastni dom.
Ko je bil sedaj umirovljeni dvorni svetnik dr. Franc Mi-gerka še osrednji obrtni nadzornik, videl je na svoje oči blagodejne uspehe šole v Dornbirnu, spoznal pa tudi veliko potrebo
gospodinjske naobrazbe uprav za obrtne delavke in njihove ličere. Mož naprednega socijalnega naziranja in velik prijatelj vsestranske ljudske naobrazbe, ustanovil je v zvezi s svojo blago gospo soprogo in z denarno pripomočjo nekaterih dunajskih podjetnikov
1.	1892 prvo kuhinjsko in gospodinjsko večerno šolo za delavke. Kakor ni bilo drugače pričakovati, je šola našla priznanje in že dve leti pozneje se je na Dunaji oživotvorila druga taka šola.
Najlepše uspehe pa ima gospod dr. Migerka s svojo gospodinjsko šolo v tem oziru, da se je po njegovem dunajskem vzorcu ustanovilo v Avstriji že 12 sličnih zavodov. Tudi naš mladi zavod v Ljubljani se je pripravljal po nasvetih ljubeznjivega gosp. dvornega svetnika in knjiga, katero je sestavila njegova plemenita gospa soproga („Anleitung zur Schaffung von Haushaltungs-Schulen“) bila je pravi kažipot pri snovanji in urejevanji prvih slovenskih gospodinjskih večerov.
Toliko o razvoju gospodinjskega šolstva sploh. Iz teh kratkih vrstic posnema lahko vsakdo, da se je na polji gospodinjskega na-obrazovanja pričelo krepko gibanje, katero privede v nekaj desetletjih to stroko ženske naobrazbe do nedoglednega razvitka v blagor družinam in blagor narodov. Tudi v naši domovini se je začelo delovati na istem polji. Skoro istočasno, ko je nastopilo društvo „Gospodinjska šola“, odločila se je c. kr. kmetijska družba kranjska, da ustanovi v spomin petdesetletnice vladanja Nj. Vel. presvetlega cesarja gospodinjsko šolo v Ljubljani z namenom, da se v jednoletnih tečajih po dvanajst odraslih deklet izvežba teoretično in praktično za gospodinjstvo v hišah, zvezanih z gospodarstvom. S pomočjo državnih in deželnih podpor prične je ta šola, namenjena ženski mladini kmetskega stanu, delovati pod vodstvom šolskih sester v Marijanišču že meseca oktobra t. 1.
Naj te vrstice vzbude prijatelje ljudske sreče in narodovega blagostanja, da po večjih krajih slovenskih osnujejo gospodinjske šole, četudi le manjšega obsega! Sad njihovega ne prevelikega truda kmalu dozori in jim bo delal veselje!
Ustanovitev „Gospodinjske šole“
društva za ustanovo in vzdrževanje gospodinjskih šol v Ljubljani.
Spomladi lanskega leta sprožila se je v prijateljskem krogu misel, da bi kazalo za prvo vsaj v Ljubljani ustanoviti prepotrebno gospodinjsko šolo.
Proučevali so se potem taki zavodi v drugih krajih, vzlasti osebno gospodinjski večeri gospoda dra. Migerke na Dunaji, in spoznalo se je za najbolje, da se osnuje društvo, katero bi najprej v Ljubljani oživotvorilo in vodilo gospodinjske šole.
Na povabilo g. dra. Danila Majarona, kakor voditelja te akcije,	so	se zbrale dne 10. junija 1897 nekatere dame in	gospodje	na	posvetovanje v mestno dvorano. Pod	predsedstvom	žu-
pana ljubljanskega, g. Iv. Hribar j a pozdravil je zbor z radostjo nasvete g. dra. Majarona in g. oficijala Mandelja, odobril njune načrte in izrekel, da je ustanoviti društvo, kojega odbor, sestajajoč največ	iz	dam, bi skrbel za ustanovo in prospeli	gospodinjskih	šol.
Izvolil	se	je takoj pripravljalni odbor iz petero	dam in treh	go-
spodov, da izdela pravila za društvo.
Pripravljalni odbor izbral si je načelnikom g. dra. Majarona in sestavil v najkrajšem času pravila društva „Gospodinjske šole“, katera je c. kr. deželno predsedstvo za Kranjsko z razpisom od 23. avgusta 1897., štev. 3948/pr. vsprejelo na znanje.
Bazni domači časopisi so gorko podpirali ustanovitev novega društva, dne 1. oktobra meseca pa je izdal pripravljalni odbor „Gospodinjske šole4 še posebno vabilo na pristop k društvu in je razdelil po rodoljubnih krogih. To se ni godilo .zastonj, kajti takoj so se oglašali ustanovniki in pravi člani in že dne 18. oktobra se je vršila prva glavna skupščina društva, katere se je vdeležilo zlasti mnogo ljubljanskih gospej in gospodičen.
Na glavni skupščini izvoljeni odbor je imel prvo sejo dne 25. oktobra, da si je razdelil vodstvena opravila in to nastopno: gospa Ana Lahova, predsednica; gospa Mila Hribarjeva, predsednice namestnica; gdč. Marija Maroutova, tajnica; gospa Marija HI a v ko v a, tajnice namestnica; gdč. Zofija Grumova, blagajničarka; gdč. Zora Kersnikova, blagajničarice namest-
nica; gospe: Ivana Gutnikova, Lina dr. Hudnikova, Terezija Lenčetova, Ana Prosenčeva, Ivana Supančičeva, Jadviga Šubičeva, Franja dr. Tavčar j eva, Kristina dr. V o 1-čičeva, Ivana Vodnikova in gdč. Marija Kopačeva — nadzorovalne dame; gospodje: Jakob Dimnik, Jožef Gostinčar, dr. Danilo Maj aron in Jožef Mandelj — odborniki. Overovatelji računov pa so bili na glavni skupščini izvoljeni gg.: Engelbert G angl, Fran Šturm in župnik Iv. Vrhovnik.
Društvenemu odboru je bilo pred vsem skrbeti za gmotne pripomočke. Ti so nam, hvalo Bogu, kmalu došli. Z znano trudo-ljubivostjo so zlasti gospe odbornice od hiše do hiše po mestu nabirale društvenikov in društvenic. In požrtvovalno meščanstvo, vzlic ogromnim troskom za mnogobrojna sedanja društva, ni odtegovalo svojih ragodarnih rok novemu društvu. Lepa vrsta usta-novnikov in letnih članov, izkazanih baš v tem poročilu, pričajo, da se namen našega društva v vseh slojih naše Ljubljane odobrava.
A k prvim in najodličnejšim podpornikom in pospeševateljem društvenih teženj moramo šteti slavni občinski svet dež. stolnega mesta Ljubljane in visoki deželni zbor kranjski.
Z dopisom z dne 14. januvarija 1898. štev. 44.295 naznanil nam je mestni magistrat ljubljanski, da je nam dovoljena mestna podpora 500 gld, ki se izplača oktobra meseca.
Visoki dež. zbor dovolil je za namene „Gospodinjske šole“ v seji dne 15. februvarja 600 gld. podpore, in sicer 300 gld. prispevka, k ustanovnim stroškom, 300 gld. pa letne podpore za vzdrževanje gospodinjske šole.
Kakor slavnemu občinskemu svetu mesta Ljubljane, bodi tudi visokemu deželnemu zboru izrečena na tem mestu udana in najiskrenejša zahvala. Osobito z njunima izdatnima podporama in nadaljnjim zagotovilom je bilo moči že v prvem letu otvoriti društveno šolo in postaviti društveno delovanje sploh na trdno podlago.
Za podporo obrnili smo se tudi do c. kr. generalnega ravnateljstva tobačne režije na Dunaji in do kranjske hranilnice. Dočim pa nas je prvo razveselilo z jedenkratno podporo 50 gld., je odklonila kranjska hranilnica našo prošnjo, češ, da se ji zdi „bei den dermaligen Verhältnissen ganz unthunlich, den Kreis der Unterstützungen noch weiter auszudehnen“.
Toliko o postanku in utemeljitvi društva „Gospodinjske šole“. V naslednjem poglavji priobčimo važnejše podatke, kako se je društveni odbor trudil okolo svojili nalog, osobito da je oživo-tvoril „gospodinjske večere" za žensko mladino iz manj imovitili krogov. Tukaj je socijalna pomoč v gospodarskem in moralnem pogledu najbolj nujna in potrebna. A naša skrb mora iti še dalje in težiti na to, da se tudi dekletom iz imovitejših slojev dä prilika, izuriti se v umnem gospodinjstvu, zlasti v boljšem kuhanji in šivanji. Povpraševanje po takem pouku je veliko in prej ko moči zadostimo tudi tej potrebi.
Vse to, kar smo že napravili z našim društvom, stane dokaj denarja. Stalo bode pa še več, ko šolo z dnevnimi tečaji popol-nimo in sploh razširimo.
Zategadelj prosimo vse društvenice in društvenike, da nam ostanejo i v bodoče zvesti ter pridobivajo novih. Zanašamo se tudi, da nas bodo slavni zastopi podpirali tudi napi’ej, saj gre tu za dobro in izredno važno stvar — za odgojo dobrih narodovih gospodinj.
Iz društvene kronike.
(Ustanovitev „gospodinjskih večerov“.)
Odbor „Gospodinjske šole“ se je bil takoj zjedinil, da treba najprej pouka za žensko mladino iz manj imovitili, zlasti malomeščanskih, obrtnih in delavskih slojev, pouka, kakeršen je vzorno vrejen na dunajski dr. Migerkovi šoli („Hanshaltungs-Abendcurse“). Zategadelj je sklenil dne 27. decembra, da gospa Julija Moosova, bivša ravnateljica mestne dekliške osemrazrednice v Ljubljani, katera je obljubila uravnati in začasno voditi nameravani pouk v našem društvu, pojde najprej proučit imenovano dunajsko šolo. To se je tudi zgodilo v meseci januvariji letos, in v odborovi seji dne 11. februvarija poročala je gospa Moosova o svojih študijah na dunajskih gospodinjskih šolah sploh. Odbor je bil potem še bolj prepričan, da je treba uvesti najprej „gospodinjske večere“ in prilagoditi način pouka v dr. Migerkovi šoli našim potrebam in razmeram. V istej seji se je sklenilo, nemudoma najeti začasne prostore za gospodinjsko šolo in pričeti z večernimi tečaji v drugi polovici marcija meseca.
V osmi seji dne 9. marcija je odbor odobril, da so se začasni prostori za šolo najeli na sv. Jakoba trgu štev. 3., da se je naj-potrebneje pohištvo in kuhinjsko orodje nakupilo in da se prične pouk dne 15. marcija. Potrdil je, da si voditeljica gospodinjskih večerov, gospa Moosova privzame za pomočnico pri kuhanji, pranji in šivanji gdč. Alojzijo Ravnikarjevo iz Ljubljane. Pregledal in odobril je učni načrt ter druga pravila za gospodinjske večere. Konečno je izmej deklet, katerih se je bilo za prvi tečaj že do 8. mai'cija oglasilo nad 60, odbral jih dvanajst.
Po teh pripravah se je otvoril prvi tečaj gospodinjskih večerov dne 15. marcija ob 6. uri vpričo celega odbora s primernim nagovorom. Koj potem se je pričel praktični pouk v kuhinji, pri šivalnem stroji, perilniku i. t. d.
V seji dne 12. aprila se je dalo na znanje, daje predavanja o domačem zdravjeslovji brezplačno prevzel g. primarij dr. Vinko Gregorič, predavanja o uredbi domače hiše pa mestna učiteljica gdč. Marija Maroutova.
V seji dne 8. majnika se je poročalo o vspehih prvega dvomesečnega tečaja v gospodinjski šoli in določile so se učenke za drugi tečaj. Tudi se je najemna pogodba odobrila za stalne šolske prostore v novi Gorupovi hiši na Rimski cesti.
‘ Prvi tečaj se je sklenil in drugi pričel dne 16. majnika za 14 učenk, vpričo odbora in s primernimi ogovori.
V seji dne 12. julija se je sklenilo izdati letno poročilo, ter določilo, da bode pričetek 3. tečaja gospodinskih večerov, oziroma prvega v novem šolskem letu, če moči, dne 15. septembra.
Dne 15. julija sklenil se je ob navzočnosti odbora in učenk drugi tečaj, ob jednem prvo šolsko leto.
Začetkom avgusta meseca se je šola premestila v novo Go-rupovo hišo na Rimski cesti št. 00., kjer ima v pritličji novo opremljeno veliko kuhinjo poleg jedne velike in jedne manjše sobe.
Od dne 25. oktobra lanskega leta do 15. julija letos imel je odbor 12 sej in se udeležil trikrat otvoritve, oziroma sklepa gospodinjskih večerov. Razven tega pa je društvena predsednica in šolska ravnateljica gospa Lahova skoro brez izjeme vsak večer prisostvovala pouku in so tudi posamezne odbornice in odborniki
večkrat prihajali osebno se prepričat, kako se vodi pouk in kakö se vedejo učenke ter kako uspeva šola, in da vidijo, kaj je še pomankljivega.
V	obče se je odbor od tedna do tedna uverjal, da so „gospodinjski večeri“ prava dobrota za mladino, kateri so namenjeni. Dekleta so jako pazljivo zasledovala vse, kar se jim je pokazalo, in koncem tečaja se je videlo, da so si prisvojila lepo zalogo znanja, potrebnega v praktičnem življenji. Za to gre zasluženo priznanje spretnemu šolskemu vodstvu in vnetemu učiteljskemu osobju; zlasti mora odbor izrekati topto zahvalo na požrtvovalnem in brezplačnem predavanji gdč. Maroutovi in gosp. dru. Vinku Gregoriču.
Konečno je iz kronike omeniti tužnega dogodka, da je smrt izmej društvenih odbornic ugrabila dne 30. decembra gospo Ivano Gutnikovo, roj. Mencej. Kakor za vsako dobro in lepo stvar, bila je pokojna gospa vneta tudi za namene našega društva, kateremu je takoj posvetila svoje moči in pridobila mnogo podpornikov. V znak dolžne časti in hvale je odbor položil na njeno rako venec in se vdeležil njenega, sploh veličastnega pogreba. Naj v miru počiva plemenita duša vrle slovenske žene!
Gospodinjski večeri.
(Društvena večerna šola.)
A)	Namen, pogoji za vstop in uredba.
I. Namen gospodinjskih večerov je, onim ljudski šoli odraslim dekletom, ki radi dnevnega posla zunaj döma ne morejo obiskovati dnevne gospodinjske šole, dati priložnost, da se nauče kuhati, prati, likati, šivati in drugih, gospodinji v menj imoviti rodbini potrebnih stvarij.
II. Jeden učni tečaj traja osem do deset tednov vsak delavnik od ('° ‘/a9- ure zvečer v šolskih prostorih.
III. V jeden učni tečaj sprejme odbor praviloma po 12 učenk in sicer navadno po vrsti, kakor so se oglasile. Učenka mora biti najmanj 16 let stara.
IV. Pouk je brezplačen. Za skuhana in od učenk samih poližita jedila plačuje se majhna odškodnina, katero vodstvo šole
določa pred začetkom vsakega tečaja. Ta denarni znesek izroči vsaka učenka učiteljici-voditeljici za jeden teden skupaj. Od tega prispevka oprošča odbor le v izvenrednili slučajih.
V. Od pouka ne sme izostajati učenka brez važnega razloga. Kedar je pa zadržana, tedaj mora pravočasno naznaniti šolski voditeljici, da se je moči na to ozirati pri kuhi. Ona učenka, ki brez važnega razloga neredno prihaja k pouku, se izključi.
VI. Ukazom in odredbam učiteljskega osobja mora se pokoriti vsaka učenka in vsa ukazana dela najvestneje zvrševati. Brez dovoljenja učiteljice ne sme nobena učenka med poukom zapustiti šole.
VII. Kuharske recepte in račune o pripravljenih jedilih spi-sujejo učenke pod nadzorstvom učiteljice v določene zvezke. Ti zvezki razpoloženi so udom odbora na vpogled.
VIII. Od šivanja in likanja oproščajo se le tiste učenke, ki so v teh delih gospodinjstva popolnoma izurjene. Oprošča pa društveni odbor na predlog učiteljice-voditeljice.
IX. Slednjič se zahteva od učenk, da občujejo med seboj prijazno in uljudno ter se ogibljejo vsega, kar bi škodovalo uspešnemu pouku.
B)	Učiteljsko osobje.
Gospa Julija Moosova, voditeljica; gdč. Alojzija Ravnikarjeva poučuje praktično v kuhanji, pranji, likanji, šivanji in čiščenji; gdč. Marija Maroutova predava teoretično o gospodinjstvu ; gospod dr. Vinko Gregorič predava teoretično o zdravji in prvi pomoči pri nezgodah.
C) Učni načrt.
Praktični ponk	kuhanje	vsaki dan	4 učenke	kuhanje mesnih in močnatih jedi, sočivja itd , kokikor se rabi v srednjih meščanskih, maloobrt-nih, delavskih krogih	pri pripravljanji jedil in sestavljanji kuharskih receptov so vse učenke navzoče, v kuhanji pa se 4 in 4 učenke vrste.
	pranje	enkrat na teden	vse učenke	pere se po receptu dunajske šole	
	likanje	po potrebi 2-3 krat na teden	4 učenke	likanje moškega in ženskega perila	
	šivanje	po potrebi vsaki dan	nedoločeno število, navadno ■4-8 učenk	krpanje, početni pojmi o šivanji, šivanje na stroj, izdelovanje predpasnikov srajc, prtičev itd	
Teoretični ponk	predavanje 0 gospodinjstvu	8 ur v tečaji	Tvarina: A) Temelj prave sreče je v družini. B) Kakšna bodi gospodinja in mati. C) 0 stanovanji. D) Pohišje. E) Snažnost v hiši. F) Red v hiši. G) 0 kuhinji. H) Pogrinjanje mize I) 0 peri'u. K) Skrb gospodinje za zdravje družine. L) 0 spanji. M) 0 hišnem računu. —		
	predavanje 0 zdravji in prvi pomoči v nezgodah	4 ure v tečaji	Tvarina: Zdravo stanovanje, naravna utrditev života, pogoji zdravja glede hrane, zraka, dela; prva pomoč v nezgodah, kako ravnati v boleznih, dokler ne pride zdravniška pomoč		
					
D) Pregled učenk.
Tečaj	Število		Stanovaliäie				Kranjsko	Goriško
		Ljub- ljana	Šiška	Budanje	Rob	Lom		
L	12	8	2	1	1	—	12	
n.	14	13	1	—	—	1	13	1
E) Račun prejemkov in izdatkov.
Prejemki: I. tečaj. Iz društvene blagajne .... Doneski učenk za večerjo . . . Vkupe . .	gld.	kr.	| Izdatki: I. tečaj. Stroški za živila, svečavo, kurjavo i. t. d	 Vkupe . .	gld	1 k'~|
	60 44	30		88	l j 30
	104	30		88	30
II. tečaj Iz društvene blagajne .... Doneski učenk za večerjo . . . Vkupe . .	20 67	10	II. tečaj. Stroški za živila, svečavo, kurjavo i. t. d	 Vkupe . .	I 90	93
	87	10		90	93
Vkupe I. in II. | tečaj . . . . j	191	40	Vkupe I. in II. tečaj ....	179	23
			Prebitek . . . . | se povrne dru-štveni blagajni. II	12	17
V prvem tečaju gospodinjskih večerov poučevalo se je 46krat. Učenkam se je dalo 489 porcij, za katere se je prejelo 44 gld. 30 kr. Jedno učenko je zbor oprostil vsakega prispevka za večerjo, torej je odpadlo 4 gld. 60 kr. Stroški v prvem tečaju so znašali 88 gld. 30 kr. Na jedno učenko in jeden večer je prišlo stroškov: 18 n/ioo kr. Po odbitku 10 kr., katere je donašala vsaka učenka za večerjo, prišlo je stroškov na društvo 8 r,/ioo kr. za vsako učenko na dan.
V drugem tečaju poučevalo se je 48 večerov. Učenkam se je dalo 671 porcij, za katere so donašale učenke po 10 kr., tedaj 67 gld. 10 kr. Stroški za večerno šolo (živila itd.) v II. tečaju so znašali 90 gld. 93 kr. Na jedno učenko in jeden večerje prišlo stroškov: 13 r’r,/ioo kr. Po odbitku 10 kr., katere je donašala vsaka učenka k večerji, prišlo je stroškov za vsako učenko na dan 3r>r»/ioo kr.
V primeri s prvim tečajem stala je jedna porcija v drugem tečaju 5Vs kr. manj. To pa radi tega, ker so se živila v juniju in juliju deloma pocenila, potem pa, ker se je v drugem tečaju oddalo skoraj 200 porcij več in se je v prvem tečaju nakupilo v velikem nekaj živil, ki so se še v drugem tečaju porabljala.
Ako se vpoštevata prvi in drugi tečaj skupaj, tedaj je stala jedna porcija 158/10 kr.; to pa nikakor ni previsoko glede na tedanjo draginjo in pa na „to, da so vselej kuhali vsaj dve jedi vsak večer (jedno mesno in jedno močnato jed ali sočivje).
Ker naj služijo gospodinjski večeri neimovitim slojem in učenkam ni moči naložiti vseh stroškov, je gotovo opravičeno, če društvo žvrtvuje vsako leto nekoliko tudi za živila.
Računski sklep
za dobo do 15. julija 1898.
	gld.	kr.
A) Društveni dohodki: Ustanovnina . . .	450	
Letnina . . .	288	60
Izplačana podpora vis. dež. zbora Kranjskega	300	—
Vkupe . . .	1038	60
B) Društveni izdatki:		
1. Ustanovni stroški (tisek, inserati, kolki,		
znamke, i. t. d.)		94	68
2. Za inventar		198	27
3. /a učiteljsko osobje		‘2 30	—
4. Za stanarino		71	39
5. Za kurjavo		13	05
6. Za lirauo v večerni šoli		80	—
7. Za pisarno		25	22
	7	94
Vkupe . . .	720	55
Prebitek . . .	318	05
		/
Imenik elanov.
A.	Ustanovniki.
	glcl.	kr.	
Bole Ivan, posestnik v Reki	30	_	
Černe Frančiška, posestnica v Ljubljani	5	—	I. obrok
Dečman Anton, pos. in trg. v Ljubljani	5	—	I. obrok
Dr. Elbert Boštjan, prošt v Novem mestu	10	—	I. in II. obr.
Giontini Iv., trgovka v Ljubljani Dr. Gregorič Vinko, primarij in po-	30	—	
			
sestnik v Ljubljani	30	—	
Grobelnik lv., trgovec v Ljubljani	5	—	I. obrok
Hribar Mila, mestnega župana soproga			
v Ljubljani	5		I. obrok
Hribar Ivan, mestni župan ljubljanski	30	—	
Hudnik Lina, odv. soproga v Ljubljani	5	—	
Knez Iv., veletržec v Ljubljani	5	—	I. obrok
Koblar Anton, arhivar in kurat v			
Ljubljani	30	—	
dr. Majaron Danilo, odvetnik v Ljubljani	30	—	
Malenšek Martin, mestni župnik v			
Ljubljani	5	—	I. obrok
Mathian Marija, tovarničarja soproga			I. obrok
v Ljubljani	5	—	
Prevzišenost dr. Missia Jakob, knezo-			
nadškof v Gorici	50	—	
Pollak Frančiška, trgovčeva soproga v			
Ljubljani	5	—	I. obrok
Porenta Jožefa, zasebnica v Ljubljani Persche Alojzij, trgovec v Ljubljani	5	—	I. obrok
	5	—	I. obrok
Serajnik Lovro, prošt v Tinjah (Koroško)	30	—	
Souvan Uršula, veletržca soproga v			
Ljubljani	5	—	I. obrok
Supančič Ivana, stavb. sopr. v Ljubljani	5	—	I. obrok
Odnos . .	335	—	
	gld.	kr.	
Prenos . .	335	—	
Šarabon Andrej, trgovec v Ljubljani	5	_		I. obrok
Tavčar Frančiška odvetnikova soproga			
v Ljubljani	30	—	
Dr. Tavčar Ivan odvetnik v Ljubljani	30	—	
Trček Marija, posestn. sopr. v Ljubljani	5	—	I. obrok
Velkavrh Frančiška, tovarnarja sop-			
roga v Ljubljani	5	—	I. obrok
Vilhar Ivan, posestnik v Ljubljani	5	—	I. obrok
Vrhovnik Ivan, mestni župnik v Ljubljani	30	—	
Zalaznik Marija, pekovskega mojstra			
soproga v Ljubljani	5	—	I. obrok
svota . .	450	—	
B.	Letniki.
Avšič Jakob, zav. uradnik v Ljubljani Avanzo Marija, trgovka v Ljubljani	gld. 1	kr.
	—	50
Auer Pavel, zasebnik v Ljubljani	—	50
Auer Jurij, zasebnik v Ljubljani	1	50
Auer August, trgovec v Ljubljani	—	50
Arce Josipina, zasebnica v Ljubljani	1	-r—
Armič Maks, trgovec v Ljubljani	—	50
Arko Matko, trgovec v Ljubljani	—	50
Ballogh Irma, zasebnica v Ljubljani	—	50
Bavdek Helena, posestnica v Udmatu	1	—
Baltič Marija, posestnica v Ljubljani	1	—
Bezenšek Arnost, zav. uradnik v Ljubljani	1	—
Belar Marija, šolskega ravn. soproga v Ljubljani	—	50
Bernik Matej, trgovec v Ljubljani	—	50
Bergant Leopoldina, gostilničarka v Ljubljani	1	—
Benedikt J. S., trgovec v Ljubljani	—	50
Bizjak Ivan, pekovski mojster v Ljubljani	1	—
Bleiweis Marija pl,, primarija soproga v Ljubljani	—	50
Bleiweis Vida pl., primarija hči v Ljubljani	—	50
Blumauer Frančiška, tapetnika soproga v Ljubljani	1	—
Blumauer v Ljubljani	—	50
Blaznik Lovro, trgovec v Ljubljani	—	50
Breskvar Uršula, gostilničarka v Ljubljani	1	—
Boc Anton, barvar v Ljubljani			50
Boh Frančiška v Ljubljani	1		
Bučar Ivana v Ljubljani	—	50
Cacak Josipina, pekov, mojstra soproga v Ljubljani	—	50
Colloretto Herm. nadsvetnika soproga v Ljubljani	1	—
Cuzak Ana, posestnica v Ljubljani	1	—
Čadež Alojzij, inžener v Ljubljani	1	—
Černe Iv., urar in zlatar v Ljubljani Černe Marija, posestnica v Ljubljani češnovar J., posestnik v Ljubljani	—	50
	—	50
	—	50
Češnovar Herman, posestnik in gostiln, v Ljubljani	1	—
Čik Marija, trgovčeva soproga v Ljubljani	—	50
Čik Jakob, trgovec v Ljubljani	—	50
Češarek Marija, uslužbenka v Ljubljani	—	50
Činkole Marija, posestnica v Ljubljani	1	
Odnos . .	27 4	50
	gld.	kr.
Prenos . .	27	50
Čuden Josipina, trgovčeva soproga v Ljubljani	1	50
Drč Ana, med. zdravnika soproga v Ljubljani			50
Dacar Josip, trgovski sotrudnik v Ljubljani			5u
Dev Olga, sod. svetnika liči v Ljubljani				50
Dermota Marija, uradnika soproga v Ljubljani	1	—
Dejak Ženka, tov. soproga v Ljubljani	1	—
Dejak Jan., tovarnar v Ljubljani	1	
Debevc Terezija, uradüikova soproga v Ljubljani			50
Debevc Josip, uradnik v Ljubljani			50
Dermastja Ivana, posestnica v Udmatu	1	—
Dimnik Jakob, mestni učitelj v Ljubljani			50
Dobida Karolina, fin. svetnika soproga v Ljubljani	1	—
Dolenec Ana, trgovčeva soproga v Ljubljani	1	—
Doležal B., brivec v Ljubljani			50
Doktorič A,, zlatar v Ljubljani			50
Drenik Marija, trgovka v Ljubljani			50
Druškovič Minka, trgovčeva soproga	2	—
Dufte J. sen., umirovljeni uradnik v Ljubljani	—	50
Dufte Lucija, nadinženirja soproga v Ljubljani	—	50
Dufte Jan., mestni nadinžener v Ljubljani	1	50
Erjavec A., čevljarjeva soproga v Ljubljani	—	50
Eberhardt A., trgovec v Ljubljani	—	50
Fabjan Amalija, trgovčeva soproga v Ljubljani	1	—
Fajdiga Ivan, mokar v Ljubljani	—	50
Florjančič Josip, Hilšerjeve ulice	—	50
Flux Gizela, posred. služb v Ljubljani	—	50
Fleischman Tv., zasebnica v Ljubljani	—	50
Flis Ivan, generalni vikar v Ljubljani	3	—
Franke Ivan, c. kr. profesor v Ljubljani	—	50
Franke Helena, profesorjeva soproga v Ljubljani	—	50
Franke Darinka, profesorjeva hči v Ljubljani	—	50
Franke Anica, profesorjeva hči v Ljubljani	—	50
Frisch Ivan, trgovec v Ljubljani	—	50
Fridrich Josipina, posestnica v Ljubljani	1	—
Gajeta Ivan, pekovski mojster v Ljubljani	—	50
Gangl Engelbert, mestni učitelj v Ljubljani	—	50
Gogola Antonija, notarjeva soproga v Ljubljani	1	—
Gostinčar Josip, paznik v ljubljanski predilnici	—	50
Odnos . .	57	—
	gld.	kr.
Prenos . .	57	—
Gorjanec Jakob, magistratni uradnik v Ljubljani			50
Gerber Ana, trgovčeva soproga v Ljubljani	2	—
Goestl Ana, poštnega kontrolorja hči v Ljubljani	—	50
Goestl Pavla, poštnega kontrolorja hči v Ljubljani	—	50
Gjud Aleksander, brivec v Ljubljani	—	50
Gnjezda Ana, zasebnica v Ljubljani	2	—
Gnjezda Ivan, c. kr. profesor v Ljubljani Globočnik Ivana, profesorjeva soproga v Ljubljani	—	50
	1	—
Globočnik Ciril, uradnik banke „Slavije“ v Ljubljani	1	—
Gregorič Ana, primarija soproga v Ljubljani	2	—
Gričar Ivan, trgovec v Ljubljani, Grošelj Marija, posestnica v Ljubljani	1	—
	1	—
Hlavka Marija, učiteljica v Ljubljani Hammerschmidt E., trgovec v Ljubljani	—	50
	—	50
Hauptman Ad., posestnik v Ljubljani	1	—
Hauptman Jos., odvetniški uradnik v Ljubljani	—	50
Grum Zofija, vrtnarica v Ljubljani Hočevar Uršula, posestnica v Ljubljani	—	50
	—	50
Hočevar Poli, zasebnica v Ljubljani	—	50
Hofbauer Ana, trgovka v Ljubljani	—	50
Horvat Gabrijela, mešč. hči v Ljubljani	—	50
Hrast Ivan, mag. uradnik v Ljubljani	—	50
Hribar Iv. M., vežb. pri dež. sodniji v Ljubljani	—	50
Hribar Antonija, tiskarjeva soproga v Ljubljani	—	50
Hribar Fr., trgovec v Ljubljani	—	50
Jakopič Josip, trgovec v Ljubljani	—	50
Jamšek Margareta, trg. knjig, soproga v Ljubljani	1	—
Jamšek Antonija, trg. knjigov. hči v Ljubljani Jančar Josipina, zasebnica v Ljubljani	—	50
	—	50
Janša Josipina, pekov, mojstra sopr. v Ljubljani	—	50
Janc Frančišek, trgovski sotrudnik v Šiški	—	50
Javornik Mihela, zasebnica v Ljubljani	—	50
Jerina Marija, otroška vrtnarica v Ljubljani	—	50
Jesenko Blaž, trgovec v Ljubljani	—	50
Dr. Janežič Iv., semeniški profesor v Ljubljani	—	50
Jurca Vinko v Ljubljani	—.	50
Dr. lllner Frančišek, mestni zdravnik v Ljubljani	1	—
Jebačin Ivan, trgovec v Ljubljani	—	50
Odnos . .	84	—
gld.
kr.
Prenos
84
Jenko Terezina, zdravnikova soproga	1
Kadivec Ant., trgovka v Ljubljani	2
Kačar .Tosipina, posestnikova hči v Ljubljani Kapsch J., zlatar v Ljubljani Kasch Frančišek, trgovec v Ljubljani Kavčič Frančišek, trgovec v Ljubljani Kliam & Murnik, trgovca v Ljubljani Kobilca Marija, trgovčeva soproga v Ljubljani Koch Ciril, inž. adjunkt v Ljubljani dr. Kopriva Iv., mestni fizik v Ljubljani Kastner M. trgovka v Ljubljani Kersnik Zora, zasebnica v Ljubljani Komp Ivana, c. kr. stotnika soproga v Ljubljani Kosem .Tosipina, uradnikova soproga v Ljubljani Koisser Anton, gostilničar v Ljubljani Kolman Frančišek, trgovec v Ljubljani Koman Terezija, gostilničarka v Ljubljani	1
Kozak Milan, mesar v Ljubljani	1
Klein Jerica, trgovčeva soproga v Ljubljani	1
Klein Terezija, pos. tiskarne soproga v Ljubljani	1
Kleč Karolina, m. učitelja soproga v Ljubljani Kraschowitz Ana, zasebnica v Ljubljani Kreč Frančišek, krojaški mojster v Ljubljani Krejči Anton, trgovec v Ljubljani Kralj Nežika, gostilničarka v Ljubljani Krek Ignacij v Ljubljani Krvarič Frančišek, gostilničar v Ljubljani	1
Kuga Valentin, trgovec v Ljubljani	1
Kuhar Josip, zavarovalni tajnik v Ljubljani	1
Kunc Marija, kroj. mojstra soproga v Ljubljani Kunc Matija, krojaški mojster v Ljubljani Kunst Alojzij, čevljarski mojster v Ljubljani Kuralt Josip, m. hranil, pristav v Ljubljani Kušar Berta, drž. poslanca soproga v Ljubljani Lah Ana, predsed. gospodinj, šole v Ljubljani	1
Lah FiVgen, mag. predsed. tajnik v Ljubljani	1
Lah Silvija, m. pred. tajn. soproga v Ljubljani	1
Lampert Martin, užit. preglednik v Ljubljani	1
50
50
50
50
50
50
50
50
50
50
50
50
50
50
50
50
50
50
50
50
50
Odnos . . .
114	50
	gld.	kr.
Prenos . .	114	50
Lekan Ivan, kavarnar v Ljubljani	1		
Leskovic Frančišek, trgovec v Ljubljani	—	50
Leustek Milan, lekarnar v Ljubljani	1	—
Levec Frančišek, c. kr. real. profesor v Ljubljani	—	50
Levec Pavlina, c. k. real. prof. soproga v Ljubljani	—	50
Lilleg Alojzij, trgovec v Ljubljani	1	50
Lindtner Henrik, dež. odbora oficijal v Ljubljani	1	—
Loönikar Leopoldina, zasebnica v Ljubljani	—	50
Lozar Ivan, trgovec v Ljubljani	—	50
Lozar Jelica, trgovčeva hči v Ljubljani	1	—
Lozar Pavel, trgovec v Ljubljani	1	—
Macoratti Frančišek, polir v Ljubljani	1	—
Malir Ferdinand, cesarski svetnik v Ljubljani	2	—
Majnik Gregor, restavrater v Ljubljani	1	—
Mandelj Josip, oficijal c. kr. tab. rež. v Ljubljani Mandelj Marija, c. kr. oficijal a sopr. v Ljubljani Malli Antonija, tovarnika soproga v Ljubljani	2	—
Mardetschlaeger M., lekarnar v Ljubljani	—•	50
Marout Marija mestna učiteljica v Ljubljani	1	—
Martinak Pavlina, sod. svet. soproga v Ljubljani	1	—
Mauser Leopoldina, zasebnica v Ljubljani	—	50
Medic Terezija, posestnica v Ljubljani	1	50
Mejač Ivan, trgovec v Ljubljani	1	—
Mehle Marija, posestnica v Ljubljani	1	—
Merlak Andrej, polir v Ljubljani	—	50
Mencin Antonija, šivilja v Ljubljani Metnitz Ivan, zasebnik v Ljubljani	—	50
	1	—
Mihelič Mihael, posestnik v Ljubljani	—	50
Mihelič Marija, posestnikova hči v Ljubljani	—	50
Mikota Marija, trgovka v Ljubljani	1	—
Mikusch Laurencij, trgovec v Ljubljani	1	—
Mikuž Eliza, dež. uradnika soproga v Ljubljani Milavec Marija, gostilničarka v Ljubljani	—	50
	1	—
Mojzes Julij, trgovec v Ljubljani	—	50
Mulaček Frančiška, posestnica v Ljubljani	1	—
Murnik Ivan, ces. svetnik v Ljubljani	1	—
Muys Olga, bibliot. soproga v Ljubljani	1	—
Naglas Jelka, trgovčeva soproga v Ljubljani	—	50
Odnos . .	150	50
Nagy Štefan, trgovec v Ljubljani
Nedelko Ivan, kancelist v Postojni
Nežic Mijo, brivec v Ljubljani
Nolli Beti, zasebnica v Ljubljani
Nolli Frančiška, trgovčeva soproga v Ljubljani
Oblak Frančišek, starinar v Ljubljani
Obreza Marija, trgovčeva soproga v Ljubljani
Ogorevc Ivan, trgovec v Ljubljani
Orešek Ivana, trgovčeva soproga v Ljubljani
Orožen Fani, c. kr. prof. soproga v Ljubljani
Pakiž Emil, učitelj v Štorijah pri Sežani
Pamer Hugo, trgovec s pivom v Ljubljani
Pavšner Frančišek, krojaški mojster v Ljubljani
Perdan Ivan, trg. zbornice predsed. v Ljubljani
Perko Frančišek, slikar v Ljubljani
Peršin Matija, posestnik na Rožniku
Peterca Terezija, zasebnica v Ljubljani
Petričic Vaso, trgovec v Ljubljani
Petrovčič Anton, fin. dir. oficijal v Ljubljani
Pibernik Ivan, restavrater v Ljubljani
Pirec Ivan v Ljubljani
Pirnat Vaclav, pekovski mojster v Ljubljani
Planinšek Marija, v Ljubljani
Pleško Marija, sod. svetnika soproga v Ljubljani
Počivavnik K., posestnik v Ljubljani
Pock Jožef, trgovec v Ljubljani
Podgoršek Ida, polic, komis, soproga v Ljubljani
Podkrajšek Eoza, rač. svet. soproga v Ljubljani
Podrekar Frančiška, trgovka v Ljubljani
Podržaj Frančiška v Ljubljani
Poseli Josip, trgovski sotrudnik v Ljubljani
Potočnik Marija, posestnica v Ljubljani
Povše Frančišek, drž. poslanec v Ljubljani
Povše Terezija, drž. poslanca soproga v Ljubljani
Požar Justina, šol. ravn. soproga v Ljubljani
Ptischl Nina, blagajničarka v Ljubljani
Predovič Amalija, velepos. soproga v Ljubljani
Pregelj Ivan v Ljubljani	__________
Odnos
	gld.	kr.
Prenos . .	183	50
Prelesnik Terezija, dež. urad. soproga v Ljubljani Pretnar Franč. v Ljubljani	—	60
	—	50
Primožič Ivanka, modistinja v Ljubljani	—	50
Primožič Minka, modistinja v Ljubljani	—	50
Prosenc Ana, zavar. zastop. soproga v Ljubljani Ponikvar Karla, ž. podr. sv. Cir. in Met. predsed.	3	
v Trstu	10	—
Ravnikar Anton, gostilničar v Ljubljani	1	—
Ravnihar Frančišek u. dež. knjigovodja v Ljubljani	1	—
Ravnikar Josip, čevlj. mojster v Ljubljani	—	50
Ravnikar Matevž, izvošček v Ljubljani	1	—
Rechbacli F. baronesa v Ljubljani	1	—
Recknagel Karol, trgovec v Ljubljani pl. Renzenberg Pavla, vad. učiteljica v Ljubljani Robida Ivan, mag. oflcijal v Ljubljani	2	—
	—	50
	—	50
Rohrman Roza, posestnica v Ljubljani	1	—
Rozman Milica, pošt. odpraviteljica v Ljubljani Rozman Marija, gostilničarka v Ljubljani	—	50
	1	—
Rutar Marija, posestnica v Ljubljani	2	—
Sbrizaj Ivan, m, inženir v Ljubljani Seunig Ivan, trgovec v Ljubljani	—	50
	—	50
Sicherl Ignacij, zavar. uradnik v Ljubljani	1	—
Simončič Leopoldina, trgovka v Ljubljani	1	—
Skale Marija, živinozdr. soproga v Ljubljani	1	—
Slobodnik Marija, gostilničarka v Ljubljani	—	50
Sluga Marija, trgovka v Ljubljani	—	50
Soklič Josip, trgovec v Ljubljani	—	50
Soklič Leopoldina, trgovčeva liči v Ljubljani	• —	50
Souvan Leonija, veletržca liči v Ljubljani Souvan Leon, veletržca sin v Ljubljani	3	—
	1	—
Souvan Roza, veletržca liči v Ljubljani	1	—
Springer Margareta, obrt. š. učit. sopr. v Ljubljani	1	—
Srakar Mijo, nadpolir v Ljubljani	1	—
Stacul Anton, trgovec v Ljubljani		—
Stadler Ana, posestnikova soproga v Ljubljani	—	50
Stadler Josip, trgovec v Ljubljani	• —	50
Stamptl Frančišek, trgovec v Ljubljani	—	50
Stern Jožef v Ljubljani	—	50
Odnos . .	226	60 i
is
Prenos . .	gld. 226	kr. 60
Strah Uršula, posestnica v Ljubljani	1		
Strle Ivana, gostilničarka v Ljubljani	—	50
Suhadolec Fani, zasebnica v Ljubljani Šaplja Danijel, mag. uradnik v Ljubljani	—	50
	—	50
Šešark Amalija, trafikantinja v Ljubljani Ševčik Frančišek, trgovec v Ljubljani	1	—
	—	50
Soss Ana, trgovka v Ljubljani	—	50
Škerjanc Ana, gostilničarka v Ljubljani	1	—
Škrabec Matilda, trgovčeva hči v Ljubljani	—	50
Šlegel Ivana, živinozdrav. soproga v Ljubljani	1	—
Šmuc Josip, kantiner v Ljubljani	2	—
Štricelj Antonija, posestnica v Ljubljani Štrubelj Antonija, trgovka v Ljubljani	1	—
	1	—
Štrukelj Marija, gostilničarka v Ljubljani	—	50•
Šturm Frančišek, krojaški mojster v Ljubljani	1	—
Šubic Jadviga, c. kr. ravnat, soproga v Ljubljani	1	—
Šumi Josipina, trgovka v Ljubljani	3	—
Šumi Ljudmila, trgovke hči v Ljubljani Šušteršič Terezija, trgovka v Ljubljani	1	—
	—	50
Tavčar Viktorina, c. kr. prof. soproga v Ljubljani	1	—
Toman Marija, posestnica v Ljubljani Toman Nežika, zasebnica v Ljubljani	3	—
	—	50
Tomec Jakobina, učiteljica v Ljubljani	—	50
Tomc Helena, posestnikova soproga v Ljubljani	1	—
Triller Marija, posestnica v Ljubljani	—	50
Trtnik Frančišek, kontrolor dež. bi. v Ljubljani	—	50
pl. Trnkoczy Ubald, lekarnar v Ljubljani	1	—
Trstenjak Anton, kontrolor m. hranil, v Ljubljani Umberger Alojzij, gostilničar v Ljubljani	—	50
	1	—
Umberger Ljudmila, gostilnič. soproga v Ljubljani	— ’	50
Umberger Marija, gostilnič. hči v Ljubljani	—	50
Urbanc Feliks, trgovec v Ljubljani	—	50
Valenta Albina, magistr. blag. udova v Ljubljani Valentinčič Ignacij, posestnik v Ljubljani.	—	50
	—	50
Valentinčič Ivana, posestnica v Ljubljani	1	—.
Velkavrh Pavel, posestnik v Ljubljani	—	50
Verhunc Anton, trgov, poslovodja v Ljubljani	1	—
Vernik Ivan, trgov, sotrudnik v Ljubljani	1	—
Odnos . .	260	10
	gld.	kr.
Prenos . .	260	10
Vidmajer Lujiza, zasebnica v Ljubljani	2	50
Vidmar Frančiška, pošt. kontr. soproga v Ljubljani	1	—
Višnar Josip, trgovec v Ljubljani	3	—
Vodnik Ivana, posestnika soproga v Ljubljani	3	—
Vodušek Albina, c. kr. prof. soproga v Ljubljani	—	50
Volk Franjica, trgovčeva soproga v Ljubljani	1	—
Volk Ivan, trgovec v Ljubljani	1	—
Vončina Ivan, I. mag. svetnik v Ljubljani	1	—
Vzajemno podporno društvo v Ljubljani Wessner Marija, nadz. dama m. višje dekl. šole	1		
v Ljubljani	1		
Wittich Josip, vratar v Ljubljani	—	50
Zagorjan Anton, trgovec v Ljubljani	—	50
Zajc Ana, posestnika soproga v Ljubljani	2	—
Zalaznik Marija, pek. mojst. soproga v Ljubljani	—	50
Zamejc Frančiška, posest, soproga v Ljubljani	—	50
Zamida Berta, dež. svetnika soproga v Ljubljani	—	50
Zamlen Ivan, čevlj. mojster v Ljubljani	—	50
Zarnik Ana, posestnica v Ljubljani	—	50
Zemljič Ivan, m. zgradb, nadzorn. v Ljubljani	—	50
Zorman Anton, posestnik v Ljubljani	—	50
Zorc Marijana, posest, soproga v Ljubljani	1	—
Zupan Agneza, m. učiteljica v Ljubljani	—	50
Zupanc Ana, trgovčeva soproga v Ljubljana	—	50
Zupanc Marija, san. svetnika soproga v Ljubljani	1	—
Zupančič Margareta, c. kr. prof. sopr. v Ljubljani Žitnik Jernej, čevljarski mojster v Ljubljani	2	—
	—	50
Žužek Fani, nadinžen. soproga v Ljubljani Žužek Gabrijela, posest, soproga v Ljubljani	1	—
	—	50
	288	60