VII. štajerska deželna učiteljska čina. skupsci V zadnji št. »Uč. Tovariša« je priobčen poziv, da naj vsa okrajna uč. društva na Kranjskem in Štajerskem skličejo tekom 14 dni izredna zborovanja, ki bi določila predloge za deželno uč. skupščino. Ker pa ni upati, da bi se štajerska učit. društva do 9. avgusta odzvala temu pozivu, zato priporočam v uvaževanje spodnještajerskim odposlancem naslednja predloga: 1.) Štajerski deželni šol. svet ukreni potrebno, da se bodo vršile deželne uč. skupščine v dveh skupinah, za slovenske in nemške učitelje posebe. — Potrebo take delitve so uvideli na Češkem, Moravskem in Tirolskem; a zakaj ne na Štajerskem? Spodnji Štajer ima povsem drugačne šolske razmere, kot so na nemških tleh; to je tudi priznal dež. šol. svet, ko je imenoval za Spodnje Štajersko posebnega ^deželnega šolskega nadzornika. Slovensko učiteljstvo bi se z veliko večjo vnemo udeleževalo razprav, če bi se vrŠile v materinskem jeziku. Naj se le poslužujejo nemški tovariši, ki so vešči laŠčini ali francoščini, v debati teh dveh jezikov; kako bodo redkobesedni 1 Ex abrupto-govornikov je še v materinščini malo, kamoli v tujem jeziku ! 2.) Štajerska deželna učit. skupščina priznava nujno potrebo, da se ustanove na Spodnjem Štajerskem v primernih krajih slovenske meščanske šole. — Prvi samostojni predlog nemških učiteljev se glasi, da naj ima vsaka ljudska in meščanska šola svoje vodstvo, ker je bil dozdaj ponekod ravnatelj meščanske šole tudi voditelj tamošnje ljudske šole. Čemu bi podpiraH slovenski učitelji ta predlog, ko vendar nimamo niti ene meščanske šole, ne združene, ne samostojne. Ako zahtevamo pri deželni učit. skupščini slovenskih meščanskih šol, podpremo kuturne naše težnje in pa videli bomo, če šc ni izumrl čut pravičnosti vsaj pri naših tovarišihsosedih.