Učiteljstvo žaluje za Viteškim kraljem ODBOR GORNJEGRAJSKEGA UCITELJSKEGA DRUŠTVA je imel žalno sejo za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zedliniteljem dne 17. okittobra na Rečici. Tov. predsednik se je v svojem govoru spominjal velikega pokojnika koti junaka, državnika in .n/ašega vzornega učitelja. Navzoči odborniki so počastili spomin kralja junaka z enominutnim molkom in trikratnim »Slava«. Obcnem so odborniki manifestirali svojo neomejeno vdanost Nj. Vel. kralju Petru II. S seje &o blie odposlamle sledeče brzojavke: Nj. Vel. kralju Petru II. — Beograd. Ob b'ridki izgubi Vašega Junašikega Očeta izreka sresko učiteljsko društvo za srcz Gomji grad •najgloblje sožalje ter prosi Vaše Vefličanstvo ,da sprejmete izraze naše vdanosti. Nj. Vel. kraljici Mariji — Beograd. Gornjegrajsko sresko učiteljsiko društvo izreka ob priliki smrti vzvišenega soproga in našega Velikega Učitelja najgloblje sožalje. Nj. Vis. princu Pavlju — Beograd. Učiteljsko društvo za srez Gornji grad izrdka ob priliki smrti kralja Zedinitelja svoje najiskrenejše sožalje. Pri pogrebu v Beogradu je zastopal društvo tov. Pefra.č iz Gorioe. UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBOR MESTO je imelo v torek dne 16. okt. 1934. ob 16. uri na I. dekl. 'narodni šoli žalno sejo. Pred lepo s cvetlicami okrašeno in s čr.mino ogrnjeno kraljevo sliko, pred katero so gorele sveče je izpregovoril predsednik tov. Hočevar: »Umrl je kralj!« Ta žalostna vest je prešinila vsakega Jugoslovana. Ne, ni umrl, padel ie, kaikor padejo junaki, kadar izpolnijo najvišji ukaz domoviTie. On, ki nam je bil vedho prvi med prvimi, je s svojim vzglednitn življemjem kazal nam vsem pot življetija, in zaključil svojo življenjslko pot darujoč na oltar domovine svoje življenje. Zdi se mi, kakor bi nam hotel reči: »Hotel sem, da narod živi v svobodi, zato sem rad dal življenje za svojo Jugoslavijo, da bi bil_ vam Vsem v vzor, kako je za domovino živeti, trpeti in umreti.« Da. živeti! Vse njegovo življenje je bilo posvečeno domovmi, posvečeno je bilo nam Jugoslovanom, ki smo tisoč let živeli v suženjstvu, nam je hotel pripravitii boljšo bodočnost. Učitelji smo izgutoili z n.jim svojega največjega podpornika v vseh prosvetnih zadevah. Lahko trdimo, da bi naše jugoslovansko šolstvo ne napredbvalo tako na^lo ne tako dobro, da nismo imeli na najvišjem mestu svoiega dobrega zaščitnika, iki je delal v naš prid in prid jugoslovanske šole. Še več, v nas je videl svoje sodelavce pri graditvi Jugoslavije. V nas ie stavil svoje nade, ki stno vzgojitelji naše mladine, našega nove-Ja resniomo jugoslovanskega pokolenja. Njegove poslednje besede: Čuvajte mi Jugoslavijo!, ki so bile namenjene vsemu jugoslovaniskemii narodu, veljajo posebno nam. Zdi se mi, kakor da bi hotel reči: Cuvajte ml mladino!, vzgojite jo v pravem jugoslovanskem duhu, da bo posledtiji državljan tudi Jugoslovan. Obljubljamo, da hočemo po vzgledii velikega in blagopoikojnega .naše.ga kralja Aleksandra I. Zjedinitelja delati, kakor nam je sporočil v svoji oporoki. Njemu, velikemu kralju kličemo: »Slava!« Na maršalat dvora smo poslali sledečo brzojavko: Potrti vsled smrti Nj. Vel. kralja Aleiksandra kličemo: »Slava kralju Aleksandru I. Ujedinitelju«. Živel kralj Pcter II. in dom Karadordevičev! Prosimo, da Sporočrte izraze bolesti in vdanosti na najvišjem mestu. Učiteljsko društvo je zastoipal pri pogrebu Nj. Vel. kralja predsednik tov. Hočevar. OBMEJNO UCITELJSTVO Ranjeni v svojem ponosu, potrti v svojih srcih in osupljeni v svojem clovečanskem čuvstvovanju, smo obsojeni, doživeti najhujši udarcc: nenadomestljivo, po zločinskem prokletstvu nam prizadeto ugrabitev naše JMajdražje Nadb, Upanje in Ljubav, izgubo našega Viteškega kralja Aleksnadra I. Zedinitelja. — S temi besedami jc ob priliki zaprisege šolskih upraviteljev sreza 'Maribor levi breg v soibi sreskega načelstva 16. t. m. otvoril ob riavzočnosti tovarišev upravjtjeljev žalno sejo za odbor sreskega učit. društva Maribor levi breg društveni predisednik tovariš Vauda Mirko. Med drugim je dalje izvajal: Jugoslovenski prosvetni delavci vsepovsod, prav posebei še tukaj ob meji, strnjeni z naŠim obmejnim narodom, stojimo v zboru! V nas ie bila, je in bo ostala: pripravljenost na vse! V diomoljubni pobožnosti poreavljamo pismo Velikega Pokojnika, našega Največjega Učitelja, naslovljeno 20. VIII. 1931. na jugoslovensko učiteljstvo! V sdbi in med narod bomo nosili, vršili in dovršili Njegovo zadnje povelje: Čuvati hočemo Jugoslavijo!, da bomo vredtii te Njegove velike oporoke, da bomo ob vsakem trenutku svoji vesti in vsakomur za časa življenja, po življenju pa Njemu — Velikem Oporočjtielju ter naši zgodovirni zamogli postaviti se na mirnovestTii in častni odgovor! Zresnjeni in pretreseni po tem usodnem ud'arcu se kot nebogljeni otročici zgubljenega. večnoslavnega Očeta stiakamo tesneje v novi, prerojeni slogi in miru in kličemo: Neminljiva slava in čast Viteškemu kralju Aleksandrii I. Zedinitelju! (3lkratni klici: slava!) V neomajni zvestobi in vdanosti pa. zaklinjajoč svojo pripravljenost na vse, povzdigamo svoja srca in vse svoje sile v klicu: Živel N j. Vel. kralj Peter II.! (3kratni klici: Živel!) — Nato so bile sprejete in odposlane te-le brzojavke: 1. Njegovemu Vis. 'knezu Pavlu, Beograd: Obmejno učiteljsitivo srcza Maribor levi brog se klanja manom našega Viteškega kralja Ze.dlni'tielja, izraža svoje srčno sožalje in se zaklinja, dati sebe in vse za izpolnitev poslednjega povelja umirajočefa kralja! 2. Njenemu Vel. kraljici Mariji, Beograd: Obmejno učiteljstvo sreza MarJbor levi breg cbiokuje nenadomestljivo izgubo svojega vitešikega Voditelja! 3. Njegovemu Vel. kralju Petru II.. Beograd: Obmejno učiteljstvo sreza MariboT levi breg izraža svoje srčno sožalje nad izgubo Vašega in našega viteškega Očeta ter .neomajno zvesto kliče: Živel kralj Peter II., Najvišji čuvar naših mej! JUU — SRESKO DRUŠTVO V ŠK. LOKI izreka najgloblje sožalje ob smrti našega herojrskega vladarja Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in obenem prisega neomajno zvestobo kralju Petru II. z sveto oporoko njegovega junaškega očefia: Čuvamo Jugoslavijo! ODBOR SRESKEGA DRUŠTVA JUU V BREŽICAH je imel žaLnt) sejo za blagopokojnim Viteskim kraljem Aleksanidirom I. Zediniteljem v sredo 17. oktobra 1934. v Brežic&h. Tov. podpredsednik Jakopec je v globoko občutenem govoru orisal delo velikega kralja, junaka in mučenika kot prijatelja, učitelja, vodnika in vzornika našeSa stanu. — Že preje eo bile odposlane sožalne brzojavke N.j. Vel. kralju Petru II., Nj. Vel. kraljici, Nj. Vis. knezu Pavlu. Na poffrebnih svečanostih v Beogradu je društrvo zastopal tov. predsedmik. JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠMARJE PRI JELŠAH je imelo komcmorativni sestanek svojega članstva dne 25. t. m. v Rogaški Slatini. V turobno in vendar veličastno dekoriranem razrcdu se. je zbralo Vse učiteljstvo obeh sodnih okrajev. Predsednik društva tov. Verk je v svojem žalnem govoru slavil delo blagopokojnega kralja AlDksandra I. Zedinitclja kot zedinitelja jugoslovanskih pokrajin, jugo slovanskih duš in jugoslovansikih src. Društvo je odposlalo takoj po tragičnem dogodku sledeče brzojavke: Njegovemu Veličanstvu Petru II. kralju Jugoslavije Beograd. Sresko društvo Šmarje p'ri Jelšah Jugoslovanskega učiteljskega udruženja globoko pretreseno ob smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja prosi Vaše Veličanstvo, da blagovoli sprejeti iziraze naše globoke vdanosti in neomajne vernosti. Maršalatu dvora sta bili odpo«lani dve sožalni brzojavki. SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZA CRNOMELJ - METLIKA je imelo 22. t. m. ob 1. uri popoldne v Črnomlju žalno sejo za tragično preminulim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Ze.drniteljem. Vkratkih besedah je podpredsednik očrtal delo Velikega blagopokojnika za dobrobit naše mlade a trdne Jugoslavije. Težka je izguba. ki je zadela narodno u.čiteljstvo, a mi ne obupamo. ampak zanosno prisegamo neomejno zvestobo Njeg. Vel. kralju Petru II. Društvo je odposlalo žalne in vdanostne brzojavke na merodajna mesta. ODBOR SRESKEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA MURSKA SOBOTA je imel 'dlne 13. t. m. žalno sejo za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandirom I. Zedini'tielje.m. Na seji ie imel tov. Štubej govor o življenju in delu blagOpolkojnega kralja. Na pogrebu jc zastopd društvo tovariš Kramberger Joško. JUU — SRESKO DRUŠTVO MARIBOR DESNI BREG. Društveni, upravnl in nadzorni odfoor je imel dne 16. X. 1934. žalno sejo povodom smrti Nj. Vel. Viteškega kralja Aleksandra I. Zeditiitelja. Odposlal se brzojavke: Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vel. kraljici Mariji in Nj. Vis. princu Pavlu. JUU — SRESKO DRUŠTVO DOLNJA LENDAVA je imelo žalno sejo za Nj. Vel. Viteškim. kraljem Aleiksandrom I. Zediniteljem 20. ofctobra 1934. v Turnišču, kjer je bil zasfcopan celokunni upravni in nadzorni odbor. Tovariš predlsednik Peternel je v svojem žalnem goylaru orisal vrline in dclo velikega kralja, heroja in viteza za zedinjenje Jugoslavije. Poudarjal je Njegove zasluge za svoj narod, svetovni mir, solstvo in občo prosveto. Po 5 miniutnem molku so vsi navzoči zaklicali trikratni »Slava kralju AleksandTu!«. Končno je predse.dnik zagotovil ljubezen in vdanost učiteljstva do kralja Petra II. in Kraljevskega doma. Ze preje je tov. predsedinik poslal sožalne brzojavike Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vel. kraljici Mariji in Nj. kr. Vis. knezu Pavlu. 2ALNA SEJA UČITELJSKEGA DOMA V MARIBORU. Uprava in nadzorstvo Uč. doma je imcla v sredo 17. okt. skupno žalno sejo povodom tako tragične smrti našega Viteškega kralja Ale^ksandra I. Zedinitelja. Načelnik upravnega odbora tov. Hren je poudarjal zlasti .naklonjenost in ljubezen velikega pokojnika dk> mladine, katero je vsikdar izdatno podpiral z ustanovitvijo dijaških domov, z ustanovami itd. Tudi Uč. dom stremi za istimi cilji in jih uresničuje po svojih skromnih močeh. — Po seji je zastopstvo vpisalo svoje sožalje v knjigo pri STeSkem načelstrvTj. Kuratorij doma pa se je spominjal tega strašnega dogodka v seji dne 23. t. m. Predsednica tov. Anka Mešičkova je dala duška svojemu in polnoštevilno zbranih ogorčenju nadi tem gnusnim činom. Kri kralja mučenika je nas še tesneje združila in ravno ti tragični dnevi so vsemu svetu pokazali in dokazali, kako ed^ini smo si in zaradi tega, tudi močni. Slava Vclikemu pokojniiku! Njegovemu sinu mlademu kralju Petru II. pa neomajano zvestobo, ki zamore doprinesti vse človeške žrtve!