„Gorlra" izhaja vsaki torek In loboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. öredniitvü se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Nefrankirana ptoma se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. Robopifti dopisov se ne vračajo. GORICA TELEFON št. 201. ,6orlea* stane na leto 10 K, za pol leta 5 K, 7- četrt leta 250. 1'pravništv se nahaja v „Narodni Tiskami" ulica Vetturini St. 9. La o^laHK se plačuje od čveterostolpne petit vrste po 14 vin, za večkratni natis primeren popust. PoManiezne Itevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih gonških traiikah. St. 23. V Gorici, v pondeljek dne 18. marca 1912. Leto XIII. Državni zbor. Predscdnik |)oslauske zboruice na Punajii, dr. Sylvester, sc je pred krat kiin izjavil o drzavne.ni zboru jako la- skavo in polivalno. Zbornica je zelo dc- laviui, ttdi dr. Sylvester, in se res tru- di, da bi resila vsa poirebna vpiasaiij.i. da bi zadovoljila svoje volilce in tudi vlado. Vedeti pa je treba, da je v zboi - nici devct različuili narodnosti, kar de- lo zelo otežuje. Pri nas v Avstriji ni Parlament kot na Angleškein ali v Nem- čiii. kjer so sicer tudi stranke, a se ni boriti s tolikimi narodiiostniini vpra- šanji in delo gre zato tain seveda bolj izpod rok. Morda se pri nas več dela, a vidcti je uiaiij vspehov. ker to delo ni koncentrirano, niina velike, enotne smeri. -- Pri nas na Slovcnskeni ima- nio se vedno nekatere t. j. liberalne li- ste, ki vedno kriče in zabavljajo eez našc poslance, ki šuntajo ljudstvo. češ, glejte, poslanee je, a nc stori tega in tega, kar bi vi želeli. Ti naj bi si v/.eli te besede dr. Sylvestra nekoliko k srcr, in stvar presodili nekoliko z višjega vi- dika, ne pa skozi oeali svoje časnikar- skc zagrizenosti. Marsikaj bi radi na;'i poslanci dosegii za vsoje volilce, a to ne gre kar tako kot bi roko obrnil. Da pa dclajo vedno nentrudno, tega, naj ^i bodo volilci in vsi nasi soniislieniki x svesti. Velike naloge so bile dane naši av- strijski zbornici v resitev. Fitiančna re- iorma se nani obeta že vee easa, a do povoljne re.sitve ni prišlo. Sedanji fi- nančni minister vitez Zaleski se je lo- fil zopet tega trdcga oreba in sestavil naert za novo refonno. Oziral se je pr: tem poscbno na to, da bi plačevali bo- gatejši sloji razineroina dosti višje dav- ke kot do sedaj. Obdačene bi bile ded- šeine, akeijske dividende, potein tudi žganje itd. Toda vsa stvar je pešala že v odscku. Zc tarn ni bilo vidcti pravega zivljenja, in dr. Šusteršič je z vso pra- vico imenoval ta odsek prazen mliii, ki melje in niclje, a izpod kamna ni nobene moke. Od tega vprašanja je seveda od- visno dosti drtigih važnih rešitev, ki so ali ugodne ali neugodne, kakor se pae reši finančno vprašanje. Na toliko kra- jih se zahteva, vse lioee podpore, pov- sod je pomanjkanje in potreba. A od kje vzeti. \ lada ne more dati, ako se m: dovoli linančna rciorina. In ti' stoie /.- zopet italjani s svojo že tolikokrat po- gorelo iakultcto in na vsak način !u>čc- jo iigodne rešitve l.aški diiaki so j.i.1 inieti protestna zborovanja in hotel: raznesti to sporno vprasanje celo v pro\ inco, \" i rst. \ lada daj in dai kakor bi ne bilo sedaj važiiejših stvai i kot je italjanska iakiilteta. S'.cer -o bili tudi naši poslanci v tem oziru proti. Uradniško vprasanje postaia vedno boli ostro in na vsak iiačiu (sra bo vla.da ino~ rala resiii. Sicer je vse to zo|)et odvi.sn.; od fiiiaiiCüv.1 rciorme. od dovolin. nn- vili dohodkov, ki pa kakor že oiuenjeiio ne bodo zadeli toliko kmeta in malega posestnika kot pa bogataše in kap'tali- ste. Mnogo se je govorilo tudi o prora- eiiiiu za V)\'J, ki še scdai ni rešen. Pa- ne zapreke so prišle vines in tako ^e ie slo od nro\'izoriia do provizoriia. \\o\- da se do dcleviacii ^tvar uredi. da prid- potem v |)ravi tok. Pra^iniske deba- te -o konC-ale. Po^ti sc ie ^nvorilo. dost! pisalo. a kar se tiče draiiinje mik) tan- kier snio bili. Pratfiuja ie kot je bila. od besed se pae ne da živeti. Sicer ie n> tcžko naiti nacin, da bi bil volk sit m (!w;i cela. Zadiiie je bila te dni na \ rsti brambena reiorma. To ie skrajii^ trd oix'li. ki posL-bno Ma^jaroin ne v,rr..- pod zobe. Ministrski predsednik okrer ski. '-irol Kliuen. je liotoval nestetokrat iz Pcšte na Ptinaj in nazai. napravil W nebro.; avdijenc. a stvar ^c 1c ni ugladi la. n^ri zahtevajo pri fei reformi toliko važnili točk zasc. da je absolutrio ne- i nio^oče po|)iistiti, in kron.i bi bila na- ravuost prikrajšana \' svojih p.ravicaii. \ tem oziru ni komproinisov. tu ni ni- kakih po^ajanj. Pa bi ravno Ko^sutliox - ei ukazoN'ali tudi pri nas v Av-triji. i<> pae ne j^rc. Zv tako je postaia ta nia- U'iarksa oli^arbiia uezuosna in scdaj za- hte\aio še takih koncesij tfiede voiašt- va, da jib ni nioßocc dopustiti. Po njili zeljah bi nas cesar no smel skbeati reservistov, čeravno inia u. pr. uein.ski cesar v vojaskib stvareli cdini odloeilno bcsedo. 0 brambni re- fonni se je vnela živalina debata. Pf. lerzabek, krsčanski socialec, je i^o\-oril za refonno. Le s tem, da iiuanio dobro, uioCmio in izurjeno vojsko je za^otoxMjen našini deželam mir. Ne da bi bili za vojsko, ne za napadanje, a za vsak ^lu- cai in 'i {• a in o b i t i pri p r a v lj e n i. To je üanes .stališOe iu dru^ače sjjloh nc more biti. Tudi neinški nacionalec dr. Sotniner ie v sxoiL-in ^ovoru onicinl. da bode Ncmška nar. z\eza" tflasova!;! pro. Slv.er je :uti iz teil besed prec.i 1 ;' . • 'ine. če poiiiMimo, da ti jiospo- dje kriče vea>i tudi -Hoch Hohenzol- lern!" Stališee inornarice in Hrvatov sploli ie dobro osvctlil dr. Sesardič. ki je v svojein 'sro\oru zabteval. da --e ven- dnr /•_¦ 'jnki;'t \ iio.ste\a pri niarini tiur lirvaši-.a. doniača be^eda. zakai ra\no lirvati vo icdro naše poniorske annade. Kai bo z iiramber.o rcf'trmo. sc bo šeie \'idelo. Nekai o^eivkili dr/.avnikov «e bilo tc dni |>ri cc^ariu \' tej zadevi in .vi i/ia\üi. da n^cr^ki Parlament kake^ja !i;(i\ izorija ne spreime. ampak zalite- \ aio koneeno rešite\' \' ^niislu d\eletne ¦-lu/.be. /.i 1.^. aprila sfi določene dele- ^aJie. Kai m.- 1ki do takrat Se vse ztid- dilo. ie težko ui^auiti. I 'nati je pa. da s1 poleže o'^er^ka kriza in pride zoiK't now ^vijz tok \- nolitično ži\-ljenie. To bi bil kratek prellet! parlaniep- taruevra delo\ania tekra nie^eca. Ni !a!i- ko za pcslaiuc. kakor ^nio ze rekii. ker •-!> razne zahteve vez.ane ena na dnii^o. Ce se tu itopusti. pa tarn ni prav. Po- Üaki n. pr. zabtevajo kanale. vodne cc- ste za svoje dežele. a nani bi to bilo v ¦skraino sknd'vker bi šlo toliko denaria na sever. Zato Mvcr dobimo mi na jnv:u različne voduo gospodarske naprave. o katenti smo ze nisali. Sicer bo nadaljuo parlamentarnn delovanie t.idi preci.\i (.ulvisiio od česko-neinske sp'ave. ki >e vleCv kot niorska kaca po iusi avstrii- ski politiki. Mi pa zaupamo pri tem svo- iim |ioslanceni popolnoina. ker poznan.o mill tilio, a SMiotrcno delo 7a blagor in korist na sey a liiidstva. Nujni predlog iioskinca d r. Step a n č i č a in tovari- sev. zadevajoc zgradbo različnih ecst na s|>odnjem Krasu in zgradbo železnico ^tanjel-Tržic. \ i s o k i d e /. e 1 u i z b ti r! Neopovrgliivo deistvo je, da e Kras, posebno spodnii Kras, zlasti kar jr«c k o in u n i k a c i j t i Č e, najbolj za- ij^iščeni del naše dežele. O kakšni že- W/hi.ski zvjzi ni niti ^ovora: nedostaja Ni^di nainujnejše potrebiub sklado\niri ' ccst. ki bi vezale spodnji z gorenjim KrawHü ali i»a spodnji Kras s rTirlanijo ii. posebno z Tržičem. Pa, pogrešajo se .c!o rabijive občinskc poti in vcčinoma ob^toje sami klanci. '1'ozade^'no nai sc na\edeio: 1.) i'Ot. ki vodi iz () o r i a n s k e- i g a vkoz K 1 a n c in liroiovi c o v .1 a ni lie: _'.> pot. ki \-odi iz \'> re stov ice , >koz C e r o v 1 j e v M a \- h i n j e: ¦\) pot. ki pelie iz S e 1 a v .1 a nil i e | odnosiio ona iz Sei a na \ o j š č i c o i in K o s t a n i e \' i c o. Notoricno ie in ni potreba vsled te- ga se posebei povdariati. da so prebi- . ;L: Kra^a ^i'loh. posebno pa spodnie- ga Krasa. zelo siroinasni in da niso zla- sti v zadnjih letih vsled suše in toče niti toliko pridelali. da bi >c mogli preživ- Ijati. \ "led od \ isoke \lade u\ edene ak- .i.ie za b-jdo v letu 1 *^ 1 <¦ \dobile so sicer prizadete občine nekoüko podpore. ki "o jo po nieneni naročilu vporabile v i r:i;;ona!no delno popravo občinskiu pm in s Farlanijo posebno razvijaiočiin >e niestotn Tržičem. Znano je. da se mesto T r ž i č v zadniih letih močno razviia in da posta- ja od due do dne važnejše tržišče spod- njega Krasa, ki ie pa dosegljivo le po \ 'Č ur hoda dolgih slabih občinskih po- teh odnosno klancih. L'mljivo je tedai. da je sedai onemogocen odnosno vsaj zelo oviran razvijajoci se promet med spodniini Krasom in mestoni Tržičem. Odkar se je zgradila v Tržiču ladjedel- uica. je namreč ves simdnii Kras v ue- prestani zvezi z Tržičem. Lestna zveza (lorjansko-Brestovica - .lanilje je tem uujnejsa ker se zgradiia v doglednem času cesti Skopo-Krajnavas in Kraina- vas-Pliskovica-Veliki dol-F^rje do Na- brežinske ceste. iu se bo na ta nacin spojil gorenji Kras z dolinitn Krasom. Tožbe g. Debeljaka. Kaj morem za to, če se tako zovem in scni malcc debelusast! Ko sem hotel inieti potni list za iuo- zernstvo, mi je tudi modri polieijski u- radnik napisal v razpredelnico »figura s pohvalniin pravieoljubljem natlaee- nau; ali jaz tega nisein iskal in niti ne maram za to. Kako pridem do tega, da se mi svet roga? S tako pravico se mi posmehuje krojač, ko mi jenilje niero, da govori: Od jeseni spet pol cola de- beleji? »Pa se niorate vcč gibati«, pravi eden. »Pa ne smete preveč jesti«, veli drugi. Pa ec born manj jedel, se pa ne na- sitim, in če se bom več gibal, born pa še bolj gladen. Kaj naj storim torej? "Odvadite se pivopitja«, pravi trc- üi, »lotite se kislega cebedina!« Ali, ec se ozrem po krčmi okrog, dobini tarn tudi debele cebedinarje. Ta debelost je že v mojem značaju. Kdor ohrani zuic- rom mirno kri iu je malce fleginatičen, ta se iiac redi. In uprav za to, ker ne* | morem za to, da je kdo debel, srdi se elovek dvojno radi pikrill onazk. Ne morem iti sto korakov cez ce- sto, pa se že ustavi znanec: »Kako je kaj, uu, pa vas ni treba niti vprašati. Se vidi, da vam tckne.« "Ali, ali se širitc!« me pozdravi drugi. "No, to ste pa obilni!« osreči me trctji. Moji mali neeaki in nceakinje mi izkazujcjo posebno prijaznost, da me ne kličejo drugaec kot debelega strica! In bratranci in bratranke pa debelega bra- tranea! "Haues sein dobil Oebeljaka na uli- ci«, pripoveduje prijatelj drugemu. »Katerega....?« »Nil, debelega«. Ne pravi morda: starejšcga ali o- ncga z naočniki, ali malega. Ne, reee: debelega! — To je, da bi obupal. Če bo- ecm stopiti v električno železnico. ki je skoro iiolna in pravi sprevodnik, da je na levi strani še en prostor nczaseden. tedai se prestrasi \ sell devet oseb ua oni strain. Nobeden se uoče uganiti od stralm. da bi se ne vsedel poleg njega: le z energicno besedo: ^Prosim vendaru si napravim naposled prostor. Prej sem bil vedno tako obziren, da sem se zado- voijil pri takih raznierah vedno z naj- krajnejsim roboni klopi, odkar sem pa spoznal veduo zlobno eloveško mišlje- nje, od tedaj se uscdem kolikor niožno na široko. Ce grein kedaj v gledalisce in se stiskam v kako klop, da bi si poiskal kak prav v sredi stojee prostor, potein pa začnejo šcpctati gospodje in gospe; >'Ja, kako pa boče t a. tu skuzi?« In po- tem me srdito gledajo in sc pritisnejo se bolj nazaj, da se še bolj vidi namišljena moja debelost. Če grem na pies in stojim med go- spodi, ki hoecjo rajati in se pogajajo s koni, pa me gotovo ta ali ona sočutno ogovori: »No, vi pač ne boste plesali?« Tristo namalanih! zakaj pa bi jaz ne smel rajati? Saj raiam eelo z neko zelo cenieno gracijo in lahkoto. Neka uioni priiazna družiua inia v s\ (\ieni stanovaniu stoiice. ki so bile na ukaz njenega velicanstva gospe sege tako vitke in eteriene napravljeue. da ni iiiueti. kako more tako sedišče stati brez kake oporo. Nil. ce se hocem tu usesli. mi - seveda -- tega ne bra- nijo naravnost: ali na obrazu gospodi- nje se bere tako ueznanski strah. da raj- si stoiiin. \ lirav ueprijeten položaj pridem, ce pade kaj na tla kaki gospe, s katero se zabavam ali ua veeerni zabavi, ali na cesti ali kje, tcdaj je moja dolžnost pa tudi moja srena želja, da bi jej to ta- koj pobral. Ali tu se pokaže prekletstvo debelosti. ki me obtezuje, v vsej. veliči- ni. Moj Puh je voljan skloniti se k mate- ri zemlji. iu njej odvzeti, kar je dobila vsled zakoua težnosti — ali predno jaz izraeunam pravo mero dihanja. ki io rabim za pripogib, in predno se zagu- gam za to telesno vajo. si je gospa že desetkrat pobrala ono stvar: in slisati moram prav ironieno: »O. prosini, ni- kar se ne trudite!« (Palje pride.) Znana je želja krnških županstev po ugodnejši cestni zvezi med komen- skim okrajeni in Tržičem, ker bi se s tem zboljšala rnožnost zaslužka za pre- bivalce tega okraja. od koder sc vže sedaj dovažajo na tržiški trg drva in razlieni pritlelki; znana je pa tudi želja Kraševcev in mesta Tržič po železnici m e d L t a n j e 1 o in in T r ž i č e m, ki bi vezala državno žeieznieo Trst-Jese- nice s Furlansko ravanjo. Ako se koneeno še uvažuje. da bi bile navedene eestwe zveze, kakor tudi označena železnica iz vojaskih ozirov največjega poniena in da se je graški c. kr. korni komando glasotn poročila is- tega na občino Selo z dne 10./X. 1911. št. 3124 v tem smislu že izjavil, je na- stopna resolucija nedvomno dovolj o- pravičena. Predlagam tedaj: Visoki deželni zbor skleni: Visoka viada se pozivlja, da vzame v resno pretresovanje in da dovoli iz- datne prispevke za zgradbo cest odno- sno korenito popravo poti: 1.) 0 o r j a n s k o skoz Klane - Brestovico do J a m e 1 j; 2.) Brestovica skoz C e r o v- 1 j e v M a v h i n j e: 3.) Selo-Jamlje-Trzie: • kakor tudi zgradbo želez- nice § t a n j ei - T r ž i e. Deželnemti odboru se nalaga, da dogovorno z visoko vlado vse potrebno ukrene, da se zgradba odn. korenita po- prava navedenih cest čim prej omo- goči. Delovanje deželnega zavoda za vzajemno zavaro- van je goveje živine za dobo od 1. okto- bra 1910 do 30. septembra 1911. fKonec.) Tekorn iipravnega leta 1910/1911 je bilo prijavljenih 295 škod. Sedem- najst škod je bilo plačanih v naslednjem upiavnem letu iz pričuvnega zaloga za pendentne škode. 2 škodi sta se zavrnili. Izredne odškodnine se je plačalo v treh slueaiih. Normalne odškodnine zna- šajo.........55.455.15 K izredne........ 770.18 ,. Skupaj . . 56.225.31 K X temu so še doda čisto izkupilo vporabnih delov 32.616.02 ,. iz česar sledi da so dobili zavarovanci izplačanih . 88.841.33 K Primerjaje v poslovnem letu 19010/11 izplačane odškodnine v znesku . . 56.225.31 K z onimi prejšnjega leta . 30.565.36 „ se pokaže da se je izpla- čalo v e č......25.659.95 K Ta izredni povišek odškodnin izvi- ra deioma od prirastka podružnic, a največ še od draginje krme, ki jo je po- vzročila dolgotrajna suša v pretečenem poletju. Ako pa primerjamo letošnje izku- pilo vporabnih delov zaklanih živinčet v znesku.......32.616.02 K z onim prejšnjega leta . . 17.103.92 „ najdeno povišek .... 15.512.10 K Zivinčeta so poginila ali bila za- klana za silo vsled bolezni na: prebavilih......67 glav dihalih......24 „ spolovilih.....16 „ srcu.......18 „ gibalih......64 „ kap........ 1 „ jetiki .'...... 9 „ težki porodi . . . . 52 „ nezgode......7 „ neprebavilne stvari v želodcu.....23 „ vraničen prisad ... 6 „ oslabelost.....6 „ Skupaj . . 293 glav Odškodnine se je izplačalo za 228 poginjenih ali za silo zaklanih krav ozi- roma junic in le za 65 volov. Največ krav je poginilo od 6—9 le- ta starosti. Tekom poslovnega leta 1910/11 je bilo ugotovljenih 3/4 lečenih stroškov v skupnem znesku.....5681.87 K Akt) prirnerjamo ta zne- sek z onim prejšnjega lcta . 3913.63 „ se pokaže, da se je izpla- ealo več.......1768.24 K Pri tem je treba povdarjati, da se je v upravnem letu razširila po naši de- želi živalska bole/.en »sramna kugau in je žugala prizadeti neprecenljivo škodo naši živinoreji. V očigled temu je izdal sl. deželni odbor okrožnico, ki vsebuje potrebna navodila o načinu zariranja prejomeuje- ne bolezni. V tej okrožnici se je ponudilo tndi od strani sl. deželnega odbora po zelo nizki ceni govedorejcem zdravilo. takozvaui »bisulin«, s kojini se inorejo s primerno maliin izdatkom omejiti hu- de posledice vže omenjene bolezni na spolovilih. Risulin se naroča potom žu- panstev pri deželnem ktnetijskem ura- du. - Upati je, da se ti izdatki pokrijejo s pomoejo državne podpore. Končno stanje vseh podružnic ie pasivno za 9930.37 K. Bilanca zavodova je ta-le: A k t i v a: a) Prebitek pri e. kr. poštno hranilničnem uradu ...... 171.09 K b) Dobiti od krajnih po- družnic...... 597.01 „ Skupaj . . 768.10 K P a s i v a: a) Reserva za pendentne škode. ugotovljene a ne izplačane do 30./9. 1911 . . . 12.295.90 b) Nepovrnjeni predujmi de- želnega zalo- ga .....3.218.08 15.513.98 K izid se pokaže torej p a- sivenza......14.745.88 K Dne 29. februvarja 1912 šteje de- zelni zavod 102 krajevni podružnici, 7629 članov 21.041 zavarovane govedi za 7,637.060 kron vrednosti. — Od I. oktobra 1911 do 9. marča 1912 ic prijavljenih 18S škod. Dopisi. O Ijudski šoli. (Izviren dopis.) Ljud- ska sola postaja vedno dražja stvar zj davkoplaeevalce kakor tudi za priza- dete stariše tako glede denara kakor glede izgube časa, torej vredna razmo- trivanja. Po sedanjem ustroju Ijudska sola ne daje ljudstvu nazaj, kar daie Ijudstvo za šolo, in kar bi morala po svojem nanienu dajati. Pri onih, ki so siljeni jemati liudsko šolo v pretres, vlada mnenje, da je 8 letna nepretrgana doba za otroka predolga, torej premič- na. Otrok začne pohajati v ljudsko šolo v 6 letu in jo obiskuje do 14 leta. Ako gledamo na vspehe pri naših otrocih, ko so končali šolo, so v primeri z izgubo časa in z mučenjem otroka prav majhnl. Kmečki fant ali deklica potrebuje znati pisati, čitati in računati; tega pa se lah- ko nauči v treh letih toliko, kakor v os- mih. Drugi predmeti, s katerimi se muči otroka, nimajo za njega nikake prakti- čne vrednosti, ker takoj, ko konča šolo. rnu pri drugih opravkih vse izgine, kar se mu je leta in leta v glavo ubijalo. — Tudi kar je prav nujno za življenje po- trebno, se navadno pozablja, ako ni ni- kakega ponavljanja. Prav mnogo je ta- kih, ki so hodili 8 let v solo, pa znajo komaj zapisati svoje ime in za silo či- tati. Če potrebujejo kaj več, vzemimo raznih spisov na urace ali oblastnije, morajo iskati pomoči pri tajniku, du- hovniku ali učitelju, kakor njih stariši, ki sole niso poznali. Čemu torej draga osemletna sola, če nima več koristiti, kakor prvotne kratkodobne sole, v ka- terih so poučevali duhovni in ki niso skoro nič stale. Osemletna doba je za otroka pre- dolga tudi zato, ker otrok ne čuti potre- be kaj znati in jo pohaja le, ker je to primoran storiti; človek se tedaj z vs- pehom uči, ko čuti potrebo znati, kar se uči. To spoznani pisec teh vrst sain na sebi. Tudi jaz sem hodil 8 let v ljudsko solo, bil sein mecl prviini ueenei, pa sc dobro sponiiujam, da ono, kar sem sc naučil v prvih dveh letih. setn znal tu- di, ko seni koneal solo in nič več; torej pisati, čitati in nekaj radmati. Toliko, kakor zdaj znani, pa nisetn znal tedaj, temvee sem sc potem naueil v presledku 6 let od driigih Ijtidi, ki so poliajali v višje niestne sole. Tedaj seni se naučil v par niesecili vee, kakor prej v vsej Ijudski soli, razen prvih dveli let zato. ker seni potem eiitil potrebo znati ono, kar seni se noil. Pisec teh vrstic uima nameiia na- sprotovati Ijudski šoli, niarveč hoee le navesti naeiu, kako naj bi se sola pre- ustrojila, da bi dosegla pravi in praktir eni namen. Po niojem mnenju bodi Ijudska sola v sledečih presledkih: najprej od 8. - 12. leta, v katerei dobi naj se uei otrok ei- tati, pisati in računati. Dalje naj bodo nadaljevalni tečaji od 15. 18. leta in to veeerni teeaji. v katerih naj se uči splo- snega znanja in ponavlja in spopolnjuic znanje prvih treh predmetov. V tern ča- su obiskuje laliko brez škode šolo knic- čki učenec in delavec. V času od 12. do 15. leta pride niladenič že nekaj med svet, začuti potrebo kaj znati, in bo z veseljem pričakoval čas, ko bo nadalje- val solo in se bo tako tudi kaj naučil. S tako šolo bonio imeli gotovo bolj izobraženo in tako tudi boljše priprosto ljudstvo, kakor do sedaj. Ravno nevednost večine našega priprostega Ijudstva je največ kriva revščine in bede v družinah. Mladenič konča ljudsko šolo, nima prilike ponav- Ijati, kar se je noil; niina več nikake obvezne dolžnosti do sole. Veoina takiii naših mladeničev gre na delo za zaslu- žek. Ko dobe denar, nimajo nikake skr- bi za stariše; veoino zaslužka zapravijo po nepotrebnem s kvartanjem, pijanče- vanjem in za razne druge razvade. To delajo v celi dolgi fantovski dobi. Kdor se kot fant nič prida ne nauči, je tudi main prida mož: iz malopridnih mož pa postaja družba priprostega Ijudstva vsak dan slabša. Kakor je moje mnenje za preustro- jitev Ijudske sole, da bo Ijudstvo imeio več koristi od nje, mora biti vsakogar, ki hoče razmotrivati ljudsko vprašanje. O p. u r e d n i š t v a. Priobčili sm<» ta dopis le kot dopisnikovo mnenje, ka- ko naj bi se preustrojila Ijudska sola. S Kanalskega, Pri nas se sedaj za občinske volitve, katere se imajo vršiti te dni, vse giblje, posvetuje, tajno agi- tira, itd. Seveda tudi pristaši S. L. S. ne drže rok križem. In ako nas zname- nja ne varajo, ne bode naš trud brez uspeha. Na i)ostaji v Kanalu imamo načel- nika, ki je nekak stebriček kanalskega »liberalstva«. No, radi tega bi se mi ne bavili tukaj ž njim, ker radi tega se ni postal slaven. Ali nekaj druzega je, kar ga povzdiguje nad navadne svoje tova- riše. Toraj vidite prav res ženijalen. To pa se nikakor ne strinja z nje- govo službo. Za danes le toliko. Drugi- krat pa, ako bo treba, kaj več pa ne sa- mo v listih, ampak tudi na pristojnem mestu. PoliMčni pregled. Državni zbor. Velikoncčne parlamentarne počit- nice bodo letos trajale le 14 dni, to pa zaradi tega, ker se obhaja letos nasa Velikanoč istočasno kakor pravoslavna. Velikonočne počitnice pričnejo najbrže že 29. t. m. in bodo trajale do 15. apri- la. 15. aprila se snide zopet posl. zbornt- ca in istega dne bodo sklicane tudi de- legacije. Pred posvetovanji proračunskega od- seka. I isti poročajo: Načelnik Hrvaško- slovenskega kluba, deželni glavar dr. hau ^ustersič in podnaoelnik dr. Ko- rosec sta se v petek z nauouini inini- stroiu Hus^arekoni posvetovala. Sodijo, da je šlo za nadaljevanje razprave v proračunskem odscku, kjer vprašanje laške fakultete šc vedno ni rešuio. Reforma v Bosni. VBosni sc snuje nova reforma gle- de de/.elne uprave. Ho sedaj je imelo skoraj vse v rokah skupno finanono ini— nisterstvo. Od sedaj dobi dežclna vla- da v svoj delokrog gozdne donienc, ru- dnike in deželne železnice. V Sarajevu se ustanovi posebna rudniška direkcija. Peželna vlada dobi sploh bolj prosto roko in skupni finanoni minister bo imel le kontrolo. Ali sc spreineni tudi naslov deželni šcf, šc ni gotovo. K atentatu ha italijanskega kralja. 7x jeseiii I. I. jc opozoril italijanski poslanik v Benin vlado na anarhističnl koniplot proti kralju in januarja t. I. je svaril zopet konzul v Zenevi pred ne- varnostjo, ki preti kralju iz ^vice tcr Je v zvezi z mladoturskirn koinitejem. Vsled tega je italijanska vlada podvo- jila svojo pozornost na meji ter ostro kontrolirala izscljcvanje italijauskih a- narhistov v Svico. V zadnjih dnevih je poročal italijanski poslanik v Berolinu, da je slišal neki italijanski inženir \' za- kotni predmestni gostilni tri mlade ita- lijanske delavec. ki so se razgovarjali o tem. da je pričakovati v kratkem a- tentata na kralja. Ruski poslanik v Carigradu Čarikov je bil odpoklican. Casopisi ga hvalijo kot jako finega in treznega |io- litika. ki je kazal iiovsod veliko samo- stojnost. Bojda jc bilo tudi to krivo. da je moral zapustiti svoje uiesto. ker jc veokrat delal svoje diplomatičnc naorte proti volji ruske vladc. Ciovori sc, da jc bil tudi proti avstriiski |)olitiki ua Bal- kanu in v Orientu. Parnik napaden od turške torpedovkc. Neka turska torpedovka je due 14. t. ni. napadla trgovinski parnik društva >'l.'n>;ai'o-Crr)ata". »SkoJra-. ki st> jo naliajal na pctu iz Albanije \- Rcko. Torpedovka je odala na parnik veo strc- lfv. Parnik ni bi! pri tem poškodovan. tcy.'.o ranien.i pa sta bila d\a mornarja. Domače in razne vesfi. Praznik sv. Jožeia je jutri. Ker siavei ta dan nadaljc praznujejo, jc izšla jutraJMija »Cjorica.« danes zvečer. Oovori se, da sc bo praznoval jutri praznik sv. Jožcfa kakor druga leta. »Govedar in kravji lilapec bolj upo- števan kot učitelj«. Pod tem naslovom jc piiobčila sobotna »Soea" strupen čla- Tiek najbrže izpod peresa libcralno zbe- snelega učitelja, ki sc grdo zaganja v nasc poslance, ker niso učiteljem tako povišali plač, kakor bi sami hoteli, pao pa so povišali pokojnino bivšemu dežel- rieiiiii uslužbcncu, ki jc služil na kmetij- ski šoli. Z gnjevom vrže od sebe vsak količkaj pošten človek »Sočo« potem, ko je prečita! ostudno pisan članek pod «{c.renjini naslovom. (lospod, liberalni učitelj! Kaj simulirate lakot in pomanj- kanje! Pazite, da res ne bodete lakote trpelii Čeniu ostudno pretiravanje o u- čiteljski bedi, kojemu se smejejo vsi pa- metni ljudje? Vi pričakujete, da vam naša stranka zamaši usta s kronami ta- ko, da ne bodete več kričali o »učiteljski bedi«, katere nikoder ni! Se tako moti- te! Kakor sejete, tako bodete želi! Kmetljstvo in »Soča«. Zadnja štev. )SočC'( je priobčila članek o kmetijskem sekretarijatu v Švici in pravi na koncu. da bi se moralo po tem vzorcu delati tudi pri nas na Slovenskem, in zlasti narodno napredna stranka bi se morala tega dela lotiti. — Mi rečemo le to: Če roče spet kaj polomiti narodno napred- na stranka, naj le prične s tem delom. Naši kmetje pa ne bodo tako neumni, da ji pojdejo na lim, kakor so ji šli člani »Mizarske« in »Trgovske«. Zato bomo že mi poskrbeli. Z nami klobasar v »So- či« sc loti vsega — s peresom! Zanj je to dovolj, za naše ljudstvo prenialo! Stari dr. Tuma lazi po deželi in navdusuje mladino za socialdcniokrati- ške idejc. katerili ena glavnih je enakost premoženja. Dobro hi bilo, da bi ga Katcri vprašal, Ce sc striujajo njegovT stotisoeaki. katerc ima katerih pa inn ue zavidamo z nauki socialnc de~ mokracije, ki bije v prvi vrsti boj proti kapitalistoin. Dr. Tuina bi moral naj- prej razdeliti njegove stotisoeakc nied sodruge, potem šelc naj bi šel pridigat o cnakosti prcmoženja. Liberalni lopovi. » Slovene« piše: Noben dan brez kake lumparije! to je geslo »Slov. Naroda«. V petek si je to čcdno glasilo slovcnske liberalne in- teligence izniislilo, da je IV Alba, ki je poi/knsil atentat na kralja Viktoria Eniaiiuela, pobožen katoličan! -¦¦ Mi laškc liste pazljivo zasledujemo in ni- smo tega nikjer našli, pač pa vsi pripo- vedujejo. da je ncsrcčni fant pohajal brezversko lasko šolo, bil potcin Clan socialističiie »Camera del lavoro« in bral same libcraliie in soeialno denio- kraske liste. Sam je priznal, da je zaSel zgodaj v družbo socialistov in anarhi- stov, ki so ga scuvali zoper vero in druzbo. Pri »Slovenskem Narndu» pac brez laži ne morejo izliajati. Kakr- šna straiika, takseu list in narobe. Pisavii »Slov. Naroda« se Cloveki že gabi. Panes berači okoli Ijudstva za glasnvc. iiitri inn hoče p() vsi sili iztr- gati vero. pojutrnjem znpet kaj drugega. i.Narod- od H>. marca piše zopet r> na- šein liiidstvu: >.l.'Fco.. piše v svoii sobntni številki. da je orožništvo areti- ralo znancga predsednika propadie sol- kfliiske >Mizarske zailrnge« Rudolfa Koniedica v omari, v katcro se je skril. \ zeli so ga potein iz oniare in od- vedli \" zapor. Patra H. Sattnerja oratorii »As- sumptio B. M. \ .'<, katcrega je že tretjič izvajala .•Glasbena Matica« v Ljnbljani v veliki »Union« dvorani, je vsakikrat vspcl sijajno. OgTomna dvorana jc bila vsakikrat natlaeena občinstva. Oratorij se bo ponavljal v eetrto prihodnji četr- tek ob /';., mi zvečer. Plača cerkvenih služabnikov se mora kriti z dokladami na izravne dav- ke. C. kr. okrajno glavarstvo v Qorici in e. kr. naniestništvo v Trstu je v vee slučajih ponovno odločilo, da se morajo kriti place cerkovnih služabnikov z do- kladami na izravne davke. Za Narodni muzej so darovali: 0. Josip Balič, učitelj Vrh Sv. Mihaela, 22. dar, 3 stare ženske rute, dobljene v Šempetru pri Oorici. — Qospod Franc Križman, nadučitelj v Šempasu, 2 ba- krena novca. — Oospod Jernej Batič, posestnik v Šempasu, 2 knjigi: a) Osem in šestdeset pesmi, Ljubljana 1. 1800, b) rokopis raznih slov. cerkvenih pesmi od Franca Merkel. — Gospod Ivan Cem- pre, železničar v Qorici, 2 knjigi: a) Cristof Schmid Kantau 1827, b) W. Pitt Paris 1. 1829. — Qospod J. Vovk. C. k. učitelj v Gorici, 1 bakren novec. --¦ Darila sprejema društveni gospodar g. Rudolf Prufovka, trgovec v Gospos- ki ulici št. 3. Odbor. Tvrdka A. &F. Anderwald v kon- kurzu. Imenovana tvrdka prišla je v konkniz in se je danes trgovina začas- no zaprla, Ceprav je bila od 9. t. m. pod piisilno upravo. To je delo tukajšnjili hi.škili trROVskili kroRov, ki s polno pa- ro Oclajo na uničenje tega slovenskega podietja, posebno si je ncki M. že do kolen noge zbrusi, da je to dosegel. Cu- jemo, da se trgovina ze jutri zopet otvo- ri. 'Io laško sovraštvo si je treba dobro ziipomiiiti. MogoCe da jim ne bo |)rav, čc homo o tern še pisali. Gorlške lekarne so vse laške. 7 jiii je v celeni niestu, izrned teh nijedna slo- vcuska. Poleg tega nimajo nekatere niti najirianjšili slovenskili napisov. Tako n. pr. lekarna Kiirner blizu glavne pošte in lekarna Pontoni v Raštelju nimata najmanjšega slovenskega napisa. 'I" kaže, da slovenskili odjemalcev ti dve lekarni ne marati. I >ruge lekarne imajo vsaj za silo par Crk slovenskili, čeravno po veliki večini živc vsi goriški lekarni- čarji od slovenskili odjemalcev. Goriska elektrika je jako draga. ta- ko draga kakor malokje. Fnako tudi plin. Pravijo, da kjer ni konkurence, de- ia producent s svojimi izdelki kakor se mil zliubi. Mraginio plina in elektrike obeutijo v mestu posebno obrtniki. Lep napredek. Semperterska lira- nilnica in pdvoiihiica izkaziije ob skleim letnega racima za I. 1(>11: 4H4 člannv. llraiiilnili vlog se je tekom leta vlo/ilo (H.S'>I.<>() K. v/.dignilo s_?.]0r).(>S kion. vrnilo .^4.^74.4^ K. Ysdi povojii koikem leta I'M I ie bilo .v^.l'M.NS K. Cistega dobička jc bilo I. 1^11 1.7M.0S. K'ezervni zaklad znaša lS.^jnv K. Posojilnica ima .-Dnistvcni Pom- z oh- šiniim zeniliiščcm. \ katerein je nasta- njena ona sama. in Kmetiisko drustvo- z zalogo vina in z ^ostihu». ki izborno vspeva. liskano letno poroCilo ima na prvi strani sliko < Zadružnega Poma-. I.ep napredek! \ /adnižniš-tvu W nioč! SO-letuica obstoja Sloveiiske Ci- talniee- v Gorici bo letos. I stanovl.icna >'e bila I. ls<>-. ^cstdcsctletnicu dni/.be sv. Mo- liorja. r'ruzba sv. .\\'>>borja b(. to leto k svoii ()dletnici obstc^ja izdala jubileini koledar s celim inienikom. kakor ie b'l prej v navadi. \'sak Slovenec uai si sto- ic v posebno cast, da se bo njegovo im-.- bliscalo v letnšiiieni imeiiiku! Slaho vreme imamo. Pež, voter. sneg se kar \rsti. \ noči od sobote na nedeljo ie zapadlo ninogo snega |)o na- sih bribili. in tudi naibližnji liribi so bili pobeljeni. Vozni red, izda. kakor uavadno s prvim majem znaiii trgovec Teod. Hri- bar, katerega prilo/.i kot prilogo nasim listom. Saniuinorilec Franc Pevetak iz ^t. Andreža, ki se je vrgel v Sočo minuli teden, o katerem smo poročali v zadnji številki je bil svoj čas loncevez. Vrgel se je v Sočo z železniškega mosta. Na- šli so ga ob bregu SoČe blizu Majnic onstran Sovödenj. Devetak je mnogo pil, bil udovec ter je zapustil odrastlo hčerko. Pravijo, da so ga gnale v smrt slabe gmotne razmere. 3 mesece bo sedel in dobival hrano na dižavne stroške v znanem Nefato- vem liotelu v ulici Oogana nek Matej Gankler z Lašč na Štajerskem, ker se je zoperstavljal varuhom reda s poln- mesecem pod brado. Kokošji tatovi. V noči od sobote na nede'jo so dosedaj neznani Ijubitelji kur nadlegovali kurjo družino g. Mihae- la Zimica, v ulici Formica, strojnika v »Narodni Tiskarni«. Ti nepridipravi so v vrečah odnesli celo kurjo družino z Lospodarjem, lepim petelinom na čelu. Pobasali so šest kokošiinpetelina. Kurja tatvina se je naznanila policiji. Iz pred sodišča. Na 3-tedensko stro- go ječo z jedniin postom vsak teden je bil obsojen .IS-letni Josip Persolja pok. Josipa iz Sniartnega, ker je dne 20. av- gusta zalil obeinskega redarja, ki ga je zaradi tega tudi aretiral. Persolja mu je pa potem ubežal in je začel na redarja še lučati kamenje. Porotno zasedanje. Priliodnje |)o- rc-tno zasedanje v (iorici priCne v torek, dnc 26. t. m. Po sedaj so znane le tri po- rotne obiavnave, ki se imajo vršiti v tern zasedanju, namreč dve tiskovni pravdi proti listu »L' Fco del Litoralc in pa obravnava proti .iožefi Terčič z Vogerskeira radi detomora. F)ržavno pravdni.Štvo ie sicer uvedlo preiskavo tudi proti oletu Sinionu in proti materi Manji Terčič radi sokrivde na detomo- ru, a je zadnji hip odstopilo od obtožbe imcnovaiiih dveh. Klestila sta se v vlaku Nemec in hali.iai: miiiuii teden in sicer ko ie oseb- ni vlak odhaial iz (iorice v Trst z juž- rega kolodvora ob pol H>. uri zvecc. Padale so po obeli glavah tako. da je bilo veselie gledati. Na \ik in krik se ie \iaK ustavil in ,pre\odniki so vroča »priiatelja« loCili ter spravili vsakega v drug vagon. Neirec iih ie dohil toliko. cla ho pomnil. k-.'dai je biln 14 marcd 1. 1^12. .Nobcneua izvosčeka ni na južnem kolodvoru v Gorici. ko pride iz Trsta v Goiico vlak ob II. uri zvcčer. Graje vredno. tembolj. ker takrat tudi tram- vaj ne vozi več. Pasijonska igra -Kristusovo trplje- nje -c bo pred^tavljala prihodnjo nedeljo v Mirnu \- Prii.š»vciioni I >omu ob 3 in pol uri popoludne. Y igri nastopi 70 o- stb. Konsumnj trgovina v Sovodnjah iz- kaziije o!1 s\ojeni računskein sklepu za I \')\2 napredek. seveda naivec v tern, da uživa uieil člani zaupanie. katerim nidi dobro blago po pošteni ceni. Take trgovine nimajo nainena. kopieiti kapi- tale. Clani /\e>to kiipujeio blago v tr- govini. Lctfl^nja poletna sezona v Gradežii obeta biti zelo živabua. Popraševania po sobali so žc sedaj velika. Cuje se. da /lasti Celiov bo letos mnogo v Gradežu. Slaba poštna zveza. Z lderskega pi; Knharidr naiu pišeio. da imajo jako slabo pisemsko poštno zvezo. Tako n. pr. dobe naši naročniki torkovo števil- ko »Goriee« sole \' cetrtek. Treba se bo pritožiti na poštno ravnateljstvo v Trstu. Domobranske vaje. Lctošnje domo- branskc vaje se bodo vrsile v treh do- bah. Prvi turnus priCMie 2°-. aprila. drugi 3. junija in tretji 20. juliia. Solčni mrk. Pne 17. aprila t. 1. bode solnce nirknilo. Ta mrk bode viden tudi pri nas, in sicer bode začetek ob 11.54 min. predpoludne. Kako skrbe Cehi za svojo narodno obratnbo. V zadnjem času so Čehi do- bili za svojo narodno obrambo sledeče darovo in legate: premoženje železnis- kega nadzornika Kuhinka 300.000 K. dar zakonskih Korbel iz San Franciska 50.000 K. dar gospe Kletzl 20.000 kron. ioda vse tc vsote presega zapuščina dr. Hermana Janovskega, ki je zapustil vse svoje premoženje v znesku 1.500.000 K češki narodni obrambi in Hlavkovi u- stanovi. Podpornemu društvu za slov. viso- košolce na Dunaju so v času od 20. feb. do 13. niarca 1912 darovali: po 100 K: Posojilnica v Celju in volilo pok. g. M. Balona, vposlano po g. Ivanu Vidmar v Hrezicah; po 30 K: Posojilnica v Gornji Radgoni in dr. Vladimir Pertot, ravna- telj Ljublj. kred. banke na Dunaju; po 20 K; Okrajni odbor v Ormožu, c. kr. notar Ign. Gruntar v Ribnici, Fran Du- kič, c. kr. dvorni svetnik, in dr. A. Pri- mozič, c. kr. šolski nadzornik, oba na Dunaju; 15 K: Posojilnica v Pramu; po 10 K: Pr. Schiffrer, Franja Picek in Fr. Picek, vsi v Ribnici, Ivan Ogrin, stav- benik v Ljubljani; 6 K: dr. Gojmir Krek c. kr. dvorni tainik na Dunaju; po 5 K: Dr. Jos. Mai, muz. adjunkt v Ljubljani, dr. Franc Žižek v Gradcu, France Hau- ptmann, šolski svetnik v Gradcu, Milan Klun in Filip Peterlin v Ribnici, Josip Mazi. in dr. Janko ^lebinger, profesorja v Ljubljani; po 3 K: dr. Ljudevit Pivko, profesor v Mariboru in Franc Nemec v Nabrez.ini. Vsega 442 K. Pnistveni odbor izreka plemenitim darovalcem. zlasti še med darovalci navedenim denarnimzavodom, najiskre- nejšo zahvalo. FJrosi nadaljnih podpor na roke blagajnika pod naslovom: Dr. Stanko Lapajne. dvorni in sodni odvet- nik na Punaju I. Bräunerstrasse 10. Droblinice. Stavka rudarjev na Angleškem. — Stavka rudarjev na Angleškem nadalju- je še vedno in njene posledice so za an- g!esko industrijo usodepolne. a tudi za stavkujoče rudarje. Katerih družine tr- pe že glada. Vsled tega, ker nimajo dru- žine stavkuioCih s cirn živeti se je za- dnje dni podalo več neorganiziranih ru- darjev na delo. Nastali so pa zaradi te- ga v raznih krajih hudi izgredi. Orga- nizirani rudarji. ki dobivajo podpore iz njih društvenih blaganj, napadli so na- mreč k delu sc vracajoče neorganizira- ne rudarje tako brutalno s kamenjem in drugim orodieni. da je imela policija piemnogo dela. predno ie to organizira- ii(' driihal razgnala. Ranienih ie bilo vse polno oseb. Igralka se je ustrelila. Iz Gere v Nemčiii poročajo: I^vajsetletna naivka tukajsnega gledališca I:lza Naumann sc je usticlila. Imela je liubavno razmerje s sinom nekeea inilionaria. ki se je pa hotel z dm go poroCiti ter dati igralki 120.000 mark. Žriev svojega poklica. X Banjaluki se ie mestni primarii dr. Skarda pri neki operaciji inficiral. V tem polozaju se je peljal k smrtni postelii svoie matere v Prago. Mati je unirla. kmalu nato ji je pa sledil v smrt tudi 331etni sin zdrav- nik. zapustivsi šele nedavno poročeno soprogo. Angleška justica. \ sredo seje v Millsville v \"irginiji odigrala v sodni dvorani grozna tragedija. 2e delj časa je v Hillsville ncka rodbina Alien ropa- la. V sredo naj bi bil en clan te rodbine obsojen. Njegovi prijatelji so pa vdrli v sodno dvorano in so ustrelili sodnika, državnega pravdnika. šeriia in enega porotnika. Porotniki in policija so nato tudi streljali ter usmrtili enega iz rodbi- ne Allen. Ostali so pobegnili z ujetnikom ter so se zabarikadirali v neki hiši. Voja stvo je obkolilo hišo ter jo hoče obstre- ljevati s mitraljezo. Setve na Ogerskem kažejo sedaj zelo dobro. Jesen in tudi zinia je bila za ozimno žito jako ugodna. Sicer je bilo nekaj povodnji. a njih škode so razme- roma tako majline, da ni o tem skoro govora. Zato pa je pričakovati letos ja- ko obilne žetve in upajmo tudi — nižjih žitnih cen. Odlikovani fotografski atelje A. JERKlC, 60RICA, Gosposka ulica štev. 7 priporoča se svojim cenjenim sorojakom ; najtopleje. ¦ ])/\UpM ia\r T Zdrav želodec imamo in nobenih bolečin ali stiskanja v želodcu, odkar zauživamo Fellerjeve odvajajoče krogljice z znamko „Elsapillenw- i-fUUCl tt/JV* p0 izkušnji Vam rečemo, poskusite jih tudi Vi, one urejujejo potrebo, pospešujejo prebavo ter vplivajo proti kreu in popravijo kri. 6 Skat Ijic franko 4 krone. Edini izdelovalec: lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elzin trg St. 264 (Hrvaška.) Svoji k svojim! P^dpisani slovenski brivec v Go- rlci Oospodska nlica St. 1 se priporoča si. slovenskemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in .striže na donui. V zalogi ima razne toalctne potrebščine po zmerni ce- ni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske läse pol2K in naprej kilogram. Franc* Novak, Gospodska nlica, št. 1. Prvi c. kr. jG^S Pnv- strokovni zavod za izdelovanje oblek za gospode vsakega stanu. Zaloga inozemskega in češkegablaga in izgotovljenih oblek. Izgotovljene obleke in blago na meter kakor tudi sukanec in svilo prve vrste se prodaja po znižani ceni. Zaloga oprave k uniformam edino le pri M. Poveraj - u, v Gorici na Travniku štev. 5. Unnbnirnrr [siv sIužbp Pri kaki trgovini aii WpUnUJLllLt pa pri kakem uradu. Vešsi je slovenskega in nemškega jozika v pisavi in go- voru. Italijanšeine pa samo v govoru. Veü se izve pri našemu upravništvu. r Jakob Miklus mizar in lesni t r g o v e c s« v Podgori ^^ na yoiIh železništetta mosta (na cettt, ki pelje proti Gradiški) o o o Trguje tudi z opeko vsake vrste, ima veliko zalogo vsakovrstnega trdega in tnehkega lesa. ima tudi vsake vrste grede, tramove 3 3 od 3—12 metrov dolge in 3 3 od 3—12 colov debele. Iv. Znidarcič & dr. stav. tvrdka v GOKICI VIA MATTIOLI. lzdeluje vsakovrtne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeiuje tudi Westfal.-strope patent. v vseh avstrijskih mestih št. 27221. lzdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blök, ki je najtrpež- nejše zidovje, ki vzdržuje suha stano- vanja, z vedno isto temperaturo. Ceneje kakor vsi drngi sistemi. Loterijske številke. 16. marca. üunaj......öS 42 2$ 61 51 Qradec . . . .\ S 55 72 50 4S Ivan Bednafik %- priporoča svojo knjigoveznico v GORICI ulica della Croce štev. H. ALTENA je najboljša znamka „dvokoles" francoskeLa sistema. Velika zaloga dvokoles. sivalnih in kmetij- skih strojev. gramofonov. orkestrijonov itd. Me- hanična delavnica. Poliranje z električno gonilno šilo, ter emajliranja dvokoles na plin. Kolesarjem v korist! Kdor hoče staro dvokolo obnoviti naj ga takoj pošlje emajlirat ki stane K 6, v različnih barvah K 8 pri BATJEL-U Gorica, STOLNA ULICA 2-4. Mehanična delavnica. Prodaja tudi na obrok Geniki poštnineprosti. ' Goriška zveza gospodarskih zadrug in drustev v Gorici registrovaua zadruga z omejeno zavezo Dosrestnig pri natnpn M\\i\\\ potrelšcin in pri proiaji «^v- *v ^^ taietiiikili priieltov. ^v ^'v- ^x^ Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ST- 32. JOSIP BONANNI naslednik T. Slab an ja srebror in zlator v Gorici ulico HIoFBlIi IZ odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. W flova trgovlna z železnino "VI Pinter & Lenard Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrst- nega orodja za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klo- sete, peči, štedilnike in vsi v to stroko spadajoči predmeti. Ceue znierne, postrežba solidna, pnjazna in domača. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočava Pinter & Lenard. Ustanovljena leta 1810. — — — Ustanovljena leta 1810. NajfstarejSii slovenska tovarna parainontov Josef Neškudla Olumuc priporoca slodeoe prcdmete po jako zmernih ccnah: paramente, baldahiiio. zastavc, cerkvono opravo, z ognjcni pozlačcnc kolihe, monstrance, ciborije, svolilke, lustre, luOii. križeve poti. Siari paramenti se dobro popravljajo. Za uboge cerkve precejšnji popust. Gene brez konkurence in 30% nižje kot drugod. iHT" Pošilja cenike na sahiezw brezplaaw in poštnine prosto. "^tS ^NTRALNA, P0S0J1LNKA" REQISCROVAHA ZADRUGfl Z OTHEJCnO ZAVCZO ¦553E55 V GORICI ¦-•--»-^dE3E3E obrestuje hranilne vloge po 41 ,°|0. Daje članom poso- jila na vknjižbo po o1^^, na menice po 6°0, na me- sečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Corso Gius. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. Kupujte! ie pri tvrdki ^pujtej Kerševani & Cuk G O Rl e A — Stolni trg štcv. 9 - (Piazza Duo mo) ker ta vam iiudi le najbcljše in najceneje šivalne stroje, dvokoksa, puško, samokrese, »Gramofo- rov« in plošce. vsakovrstno knietijsko orodje, slanioreznice, stiskalnice, drozgalnice (stroje za — masteiije grozdje) orala, braue itd., itd. — „Original Victoria" šivalni stroji so pripravrii za umt'tno vezanje in krpanje, imajo lahki tek, šivajo naprej in na'zaj. Original Vic- toria šivalni so napravljeni z dvema gasovama za hitri in počasni tek, so po 20 letni rabi še \tdi.o brezsumni. Z „Original Yictoria" stroji se napravi v eni miiiuti od 2000 do 3000 ubo- dov (štihov). Za .Originalni Victoria" šivalne stroje jainčimo 10 let. Trvdka KERŠEVANI & GUK, opazarja cenj. kolesarje, da ima ko-i lesa raznih tovarn, kakor Puch, St;yria, Waffenrad, Dürkopp ter^domače izdelke. \?yk kolo^ar, kater kupi pri tvrdki K er Se- van i & Cuk dvokolo, dobi solidno in pošteno postrežbo in si je objed- neni tudi prihranil naj- nianje K 30, kcr tvrdka ne vračuna provizije zastop- nikov ali posredovalcev. "Vsled tega je pri tvrdki I Kersevani in Cuk po ceni blago. —'"«m/:.^:,.._¦_-.-—_,-- ___________T.,.,,-,_______ Tvrdka BERŠEVAN1 & ČUK daje tudi na mesečne obroke. Ceniki se razpošiljajo zastonj in franko. Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L. L u k e ž i č.)