Stalna razstava učil v Gradci. Zborovanja so zelo oživela učiteljski stan in niso bila brez uspeha. Veliko vrednost so dale učiteljskim zborovanjem razstave u6nih pomočkov, ki so bile ž njimi v zvezi. Dočim so govori in debate pri zborih bili bolje teoreticne narave, kazale so nam razstave praktično stran ljudskega šolstva. V Avstriji sicer niso prenehala učiteljska zborovanja a smelo bi trdil, da so pa najnovejši učiteljski zbori izgubili od takrat nekoliko svoje vrednosti, od kar so jim nekateri prenapetneži začeli vsiljevati politične znake. če je slovanskega učitelja malo mikalo iti k splošnerau avstrijskemu učiteljskemu zboru, pri katerih se na nenemške učitelje ni oziralo, prepovedano mu je zdaj nekako, udeležiti se .nemško-avstrijskega zbora", če tudi morebiti želi, da bi bil navzoč pri večji skupščini. človek bi vender nekdanjih velikih učiteljskih zborov ne pogrešal mnogo, ako bi mu sleherno glavno mesto ponujalo to, kar je vedeželjnemu učitelju v Gradci na razpolaganje, menim namreč stalno razstavo učil. — Pred 4 leti so se v Gradci 3 mestni vrli Ijudski učitelji združili v ta namen, da so začenjali nabirati po širokem svetu pri raznih založnikih izdana učila. Razposlali so doticna vabila znanim firmam po Avstriji, Nemčiji, Švici in dr. Uspeh že začetkoma ni bil majhen, a je rastel od dne do dne. Kmalu je narastla množina učil tako, da so se koniaj pospravila v sobi učitelja Kmetica, kjer je imel ta gospod razpostavljeno zbirko vseh priprav za pisanje, kar so jih razai narodje po svetu kdaj rabili. Ta zbirka je še zdaj v tej razstavi, in priča o veliki marljivosti učitelja Kmetiča, ki je to panogo znanosti tako skrbno gojil. Učila: knjige, karte, globi, stroji, aparati, modeli so se pa bolj in bolj množili. Razstavnemu odboru bi bilo tesno prihajalo, ko je začel misliti o svojih malih prostorih, ako ne bilo za šolstvo vneto Graško mesto v Franc Jožef-ovi šoli dalo za razstavo 3 prostorne sobe z velikim hodnikom. Mesto je dalo prostore brezplaeno; pohištvo, omare je odbor s prošnjami dobil tudi brezplačno, on sam je delal ravno tako brezplačno — tako je bilo mogoče, da so danes vsi imenovani prostori natlačeni z učili lepimi, z učili raznovrstnimi. Začetkoma je trojica odbornikov pač segla nekoliko v žep, da je pokrila nemale poštne troške, katerih se pa tudi kasneje ni manjkalo. Založaiki iz inozemstva pošiljali so sicer brezplačao svoje artikeljne, a carino, kaj veliko in včasih tudi poštnino in voznino raoral je vender le odbor poravnati. To je pokrival iz nabranih darov, vsaj večinoma. Ta važni zavod pa ni mogel biti brez glasila. Zato so ukrenili drugo hvalevredno podjetje ustanovitelji razstave. Začeli so izdajati mesečnik (stane 1 gld. 20 kr. na leto) pod imenora: ,,Erstes o.-u. Lehr- u. Lermittelmagaziu", kojega založbo je prevzela knjigarna Cieslar v Gradci. List se nam dopada posebno radi tega, ker se peča edino le s šolstvom. Prinaša ocene in opise novih učil in knjig, našteva učila in knjige, katere založniki v razstavo z nova pošiljajo, prinaša zapisnik od ministerstva potrjenega šolskega blaga, vsebino nemških šolskih in zuanstvenih časopisov (škoda, da se na slovanske proizvode ne ozira) in še marsikatero dobro drobtino za ljudske šolo. Zanimive so v letošnjem in lanskem letniku životopisne črtice upokojenega Graškega učitelja Fr. Fassl-a, v katerih opisuje zlasti Spodnje-štajersko učiteljsko in šolsko življenje pred 40 in 50 leti. Učitelj Fassl je služil nauireč na slov. Štajeru, posebno v Celji, bil znan z vseini odličnimi spodnjimi Štajerci tiste dobe, zlasti z vrlim slovenskim šolnikom in nadzornikom Rudraaš-em. G. Fassl je bil dober pedagog, kakor kaže njegovo pero, izvrsten muzik in lepopisec, kakor smo se osebno prepričali v njegovi družbi v Gradci. Mož ima več nego 70 let na hrbtu, a je čil in še zdrav na dubu in telesu. Po tem uvodu opisati mi je z nekaterimi splošnimi potezami razstavo, katero smo si 24. jul. t. 1. pod vodstvom Graških učiteljev gg. Kmetiča in Fassla, ogledali sledeči slovenski učitelji: deželni poslanec F. S t e g n a r, nadučitelj B u r n i k (iz Kamenika), S u h e r (iz Ptuja), Štefančič (iz Kamenika), Krulec (iz Ljubljane) in podpisani. Zastopane so v razstavi vse stroke ljudskega šolstva, a mnogo je učil, ki bi se morda z večjim uspehom rabila na srednjih (če ne še višjib) šolah, nego v elementarnih (ljudskih in mešeanskih) učilnicah. Do zdaj je došlo razstavnemu odboru okoli 800 dopošiljatev jako različne vrednosti. Vmes so pošiljatve kaj velike in visoke cene; ena sama firma je poslala učil, ki so do 1000 gld. vredna; a med tolikimi pošiljatvanii je gotovo tudi kaka drobtina, ki morda piškavega oreha ni vredna. Skupna cena razstave pa je morda že blizo 20.000 gld. Kakor smo prevideli, nadaljevale bodo firme svoja pošiljanja tako, da bode odbor težko vse lepo urejeval. Kazalo bode — po naših nazorih — ločiti učila, ki ugajajo v prvi vrsti elementarairn šolam, od onih, ki so bolje primerna srednjim in drugim ueilnicam. Naposled bode pa zopet iz vsote ljudsko-šolskih ueil izbrati samo uzorae stvari; kajti zdaj je vmes tudi kaj takšnega, kar po vsem ni vredno, da bi se kot praktično priporočevalo. Za veronauk smo videli raznovrstne slike, založene v Avstriji in drugod. Med. podobami iz svetega pisma videli smo znane slike, ki so izšle v katebetični zalogi (župnika Santter-ja) in ki se nahajajo že po ranogih slovenskih šolab, katerim so došle največ kot darila od vlade. Za nazorni nauk je vse polno slik in kalup. V tej stroki so znane firme: Tempskv, Schreiber, Holzel, Winkelmann in druge storile veliko. Priličen predraet nazornega nauka je upodobljenje štirih letnih časov. V razstavi opazil sem troje slike te vrste. Najnovejši nštiri letni casi" so izišli pri E. H61zel-u v Becu (stanejo 10 gld.). Primeren tekst sta sestavila k temu učilu znana Dunajska pedagogijska pisatelja Jordan in Eicbler, ki izdajata tudi znani mesečnik nSchule und Haus". Med slikami za nazorni nauk dopale so se mi kaj zelo lepo, živo kolorirane slike, ki so na Ruskem izšle, kar kaže, da Rusi niso zadnji na pedagogijskem polji. Še eno učilo s Ruskega je nam bilo kaj všeč, namreč papirnato učilo za anatomijo človeškega telesa. Med kalupi za nazorni nauk videli smo razne živali, ki so bile iz lesa ali iz ,,papiermache" (papirna masa). Veliki kalupi so kaj primerna in poučna igrača otrokom. Imovite hiše lehko nakupijo te nmenažerije" svojim otrokom, kraetske naše šole seveda kaj takošnega ne morejo storiti. — Posebno potrebuo ravuo ni, da bi k raznim mičnim basnim (Hey- Specter-jevim), ki so razstresene po raznih šolskih knjigah, imeti morali slike. Take lepe slike so vender bile v tej razstavi; srečna šola, ki jih ima; kajti šola in uk se kaj oživita, ako jih učitelj pokaže. — Težko bi bilo vse opisati, kar je tii razstavljeno vse za nazorni nauk in za druge predmete; kajti kataloga razstava še nima in zapisnik vseh došlih učil in knjig tudi v časopisu (3 letniki) nLehr- und Lernmittelmagazin" ni sestavljen sistemati6no, timveč le kronologično, po vrsti namreč kakor so odboru dohajale pošiljatve. Človek more torej le splošen vtis vsega, kar je videl in ne pozabil, reproducirati. — Bralnih strojev je bilo ve6 videti, a reči moram, da si nisem utegnil ni jednega ogledati. Ravno tako je razstavljenih več računskih strojev; od teh nam je zgovorni g. Kmetič posebno 2 razložil. Ednega je sestavil učitelj Nickl v Dunajskem Novem mestu, drugega pa neki upokojeni štajerski okrajni glavar (ime mi je ušlo). Oba sta kaj mikavno sestavljena in zelo rabljiva; tudi cena ni previsoka (menda okoli 16 gld.). — Za zemljepisni in zemljepisno-nazorni nauk bilo je učil na kupe: atlantov, stenskih zemljevidov, globov, telurijev, relief-kart, kart za pojasnovanje časovnih razmer (poslednje od neke firme iz Tabora na Ceškem). Pri ogledovanji raznovrstnih atlantov smo le obžalovali, da Slovenci še niraamo atlanta za šolsko rabo; morebiti pa se posreči nam, da znana založnica Tempsky-ga v Pragi izda atlas v slovenskem jeziku; podpisani ga je v to prigovarjal. Zemeljsko kroglo smo videli v tej razstavi iz stekla; to učilo došlo je iz Švedije. Nekaj relief-kart, kaj dragocenih, ima tudi razstava; ena predstavlja Dunaj z okolico (ena menda tudi Gradec in okolico), ena badensko vojvodino (ako sem si prav zapamtil), druga karpatske gore. G. Kmetič nam je razlagal, kako je došel odbor do teh dragocenih učil, in pravil tudi zanimive reči o njih stvariteljih in o tajnosti te umetnosti. Mej stenskimi zemljevidi videli smo nov zemljevid zelene Štajerske, ki je dosta boljši in lepši od kranjskega stenskega zemljevida, kajti predstavlja lepo sosedno pokrajino kaj plastično. Veselili smo se videti zemljevid Ljubenskega okrajnega glavarstva, izdelanega v vojaško-zemljepisnem zavodu na Dunaji. Ta zemljevid predstavlja sicer le en politični okraj, a je mnogo mnogo veeji, nego so navadni stenski zemljevidi. Zato je pa videti na njem: vse gore in griče, vse reke, rečice, potoke in potočke, mesta, pa trge in vasi, naselja, soteske in posamezne hiše. S takim učilom se da veliko storiti za domovinski pouk, s takim poukom lehko učitelj v mladini vzbuja veselje do domače vasi in celo do kočice revne v gorskem kotu, kjer se je dete rodilo. Seveda stane to učilo mnogo, morebiti blizo 20 gld., kajti za rabo je edino le šolam v političnem okraji Ljubenskem. Še smo videli vse polno slik, ki se morejo uspešno porabiti pri zemljepisji, osobito na višji stopinji ljudske šole. Naj imenujem nekaj iz svojih zapisnikov: n. pr.: ,,Darstellung des Thier- und Pflanzenlebens in den verschiedenen Regionen der Erde", ali pa ,,Ethnologischer Bilder-Atlas" (založba Hartinger). Za pouk o narodih, o plemenih ljudskih (Volkerragen) je v razstavi bila tudi zbirka modelov samih glav Kavkazijcev, Mongolcev, Malajcev, Indijancev, Zamorcev itd. itd. — Kot učila za zgodovino so primerne zgodovinske slike, kakoršne so izšle v Holzel-novi zalogi. Škoda, da so zelo drage, in da si jih le raalo katera šola more kupiti. V razstavi sem videl za zgodovino tudi ucilo: ,,Grafische Darstellung der Begebenheiten aus der Weltgeschichte" von Sucher — zaloga Karl Graeser v Beču. Mej slikami za nazorni nauk pa sem še opazil neko učilo, ki se ozira na zgodovino. Na kartonib bile so poleg slik tudi cinaste podobe, ki so predstavljale zgodovinske vojake, tope, trdnjave i. t. d. (Konec prih.)  Iv. Lapajne.