... tv. ,	Poštnina	plačana v gotovini.
Posamezna številka Din r—.	1	°
iTEA . 72.	V	LJUBLJANI,	sobota,	25.	aprila	1925.	11
'O
Utaja vsak dan opoldne, izvnemži nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po poiti: Din 20-—, inozemstvo Din 30--—.
n
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 1& .TELEFON STEV. 552.
C
3
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.683.
'
Brez orijentacije.
Opetovano smo že naglasili, da je slovenska politika brez orientacije. Nima- j mo stranke, ki bi imela jasne poglede na S zunanjo politiko in nimamo stranke, ki , bi mogla pokazati podrobno izdelan na- ! črt slovenske notranje politike. Odtod j naša nenačelnost in naše tavanje, ki red- i no povzroča, da zvonimo vedno le po to- j fi, mesto da bi pri poteku dogodkov so- j odločevali. Odtod pa tudi vsa nasprotja, ‘ ki so tako značilna za naše politične raz- < mere.
Tako smo vsi Slovenci brez izjeme za manjšinske pravice naših Primorcev in Korošcev. Glede manjšinskih pravic j švabskih Nemcev pa so naši nazori čisto ! ugasni in nad vse si nasprotujoči. - j
Od vseh Jugoslovenov smo mi od zdru- ; žitve Avstrije z Nemčijo najbolj prizadeti j m jasno je, da je naša naloga, da pre- j vzame v te mvprašanju Jugoslavija naše j stališče. Kako pa je to? Pred dobrim me- j secent je bivši poslanec javno zagovarjal j združitev Avstrije z Nemčijo, češ, da je j za nas vse eno, če stoji na Karavankah j Prus ali Avstrijec.
Pred meseci, za časa volilnega boja, j smo doživeli pikantnost, da so se za Her- j rfotovo vlado, ki je za lajiške zakone, ; navduševali pristaši SLS, obsojali pa so j jo naši mladini, ki se sicer radi ponaša- j jo s svojim svobodomiselstvom v nare- | kovaju. In zakaj? Zato, ker so pisali listi . Herriotove vlade proti vladi PP in za blok sporazuma. Ampak po pobožnih željah se ne usmerja politike!
Izseljeniško vprašanje je že od nekdaj za slovenski narod kardinalne važnosti. Kje je stranka, ki bi se za to vprašanje zanimala? Kje je korporacija, ki bi vodila evidenco izseljencev in skrbela, da ne preneha zveza med njimi in domovino?
N izseljeniškem vprašanju smo doživeli 'ec ko obupno žalostne slučaje. Dr. Dimniku, ki se je v tem oziru požrtvovalno trudil, so se metala naravnost polena pod noge. In zakaj? Ker je Trbo-ve^jska premogokopna družba tako zadevala. In ko je šlo za vestfalske Slo-ve®ce, je predlagal šef mladinske stranke, da se ne priredi dinarskega dneva, le»več da plača vsaka stranka tolikokrat Po pet dinarjev, kolikor je dobila glasov, i la zakaj je bil stavljen ta neresen pred- j log? — Zato, da bi se spravilo v nepri- j jeten položaj političnega nasprotnika, ka- j kar, da bi imelo izseljeniško vprašanje j količkaj zveze s strankarstvom.
Naša gospodarska osamosvojitev je či- j sto skrahirala, ker nimamo nobene evi- ; detice, nobene statistike in zato nobenega \ delovnega sistema in nobene metode.
Skratka, v .vseh najvažnejših vpraša- { ojih smo brez orientacije in bomo ostali j br$e uje, dokler se bodo z javnimi vpra- • »anji pečali pri nas le politiki — stran-kiu-ji. Zakaj, vsi ti so neobjektivni, vsi ti ao v prvi vrsti le strankarji in šele cisto v zadnji vrsti narodni politiki.
Našo oi ientacijo morajo ustvariti politiki - uestrankarji, naši znanstveniki na- I
Odgovor bolgarske vlade.
Beograd, ‘25. aprila. Spopad med našo države in bolgarsko vlado povodom izjav Kalfova in Ruseva proti naši državi je streznil’same bolgarske kroge. Ti krogi so bili preveč iznenadeni od poslednjih dogodkov in radi tega niso mogli posvetiti tolike važnosti izjavam svojih uradnih zastopnikov, ki so hoteli škodovati prijateljskim cdnošajem med obema državama. Oster protest našega sofijskega poslanika g. Rakiča, ki je opozoril bolgarsko vlado na nevarne posledice takih izjav in zahteval zadoščenje, je pustil globok utis v bolgarskih vladnih krogih. Oni so pričeli demantirati izjave svojih ministrov.
Bolgarska vlada je kot odgovor na protest naše vlade izdala sledeči komunike: »Pooblaščeni smo kategorično demantirati izjave, ki se pripisujejo zunanjemu ministru Kalfovu, da bi on izjavil angleškim parlamentarcem, da je komunistična zarota organizirana s pristankom in doznanjem sosedne države. V ostalem nobena bolgarska oseba ni dala izjave v tem smislu. Besede nctr. ministra Ruseva se nanašajo izkljuno na agrarno komunistično emigracijo v inozemstvu.
Naša vlada se je zadovoljila s komunikejem bolgarske vlade, kakor tudi z iz-
govori bolgarskih uradnih predstavnikov. Na podlagi tega se more smatrati, da je incident likvidiran.
Beograd, 25. aprila. Naš poslanik v Sofiji g. Milan Rakič je službeno obvestil našo vlado, da je Bolgarska umaknila vse sv oje obtožbe.
SOFIJSKI TERORISTI PREKLICUJEJO SVOJE OBTOŽBE.
Sofija, 25. aprila. Včeraj je v zunanjem ministrstvu Kalfov podal neke izjave novinarjem, ki popolnoma nasprotujejo izjavam Ruseva. Tudi Rusev je \ spremenil svoj prvotni intervju, v kate-! rem ni več one izjave, da je Beograd in-I direktno podpiral teroristiško komunistično akcijo v Bolgariji. Iz intervjuja je izpadel tudi stavek, da ,je beograjska vlada oboroževala tolpe bolgarskih emigrantov na jugoslovanskem ozemlju in da jim je dala celo dve poljski bateriji za vpad v Bolgarsko. Sofijska vlada je sedaj popolnoma spremenila svojo taktiko.
Jugoslovensko poslaništvo še ni prejelo iz Beograda nobenih poročil. Včeraj je prispel v Beograd poseben kurir, ki se vrne tekom današnjega dne v Sofijo.
Odredbe naše vlade.
Beograd, 25. aprila. Naša vlada je sklenila premestiti vso bolgarsko emigracijo dalje v notranjost države, da bi se na ta način preprečili morebitni incidenti na škodo dobrih sosednih gdnošajev med našo državo in Bolgarsko. O tej stvari bodo končno veljavno razpravljali na eni izmed prihodnjih sej ministrskega sveta.
Napetost odnošajev z Bolgarsko padla.
POSL. RAKIČ OSTANE V SOFIJI.
Beograd, 25. aprila. Naši vladni krogi smatrajo, da znači komunike bolgarske vlade popoln umik in da se je napetost med obema državama zmanjšala. Naš poslanik Rakič ostane po tem demantiju še
dalje v Sofiji. Bolgarska vlada je uvidela svojo politično netaktnost in je v poslednjih dneh umaknila svoje pogreške. Smatrajo, da je s tem dana naši državi vsaj delna satisfakcija.
Teror divja dalje.
2000 smrtnih obsodb. — AT okoliei Sofije najdenih 171 trupel kmetov.
Caribrod, 25. aprila. Potniki iz Sofije trdijo, da se sedaj krvavi režim kaže še v jasnejši luči. Po teh poročilih je bilo v poslednjih dneh v Bolgariji obsojenih po prekem sodu nad 2000 oseb na smrt.
Policija je v Sofiji prijela komunista
Belova, ki je izjavil, da je imel nalogo, umoriti neko ugledno osebo v Sofiji. V bližini Sofije so našli 171 trupel, ki so najbrže trupla seljakov iz »province, ki so ji ti bili peljali v zapore.
Klevete ministra Ruseva.
ši privatniki in naši kulturni delavci. Ti i morajo zbrati znanstveni material za na- j so politiko, ti nam morajo na podlagi številk dokazati, kako politiko moramo voditi in katera metoda je prava.
Brez odlašanja moramo pričeti z orga-nieacijo naših duševnih sil in skrbeti, da bo ta organizacija merodajna za določitev naše politike.
Rabimo kot prvo pol. revijo nestrau-karjev v pouk za strankarje. In rabimo kot drugo narodni svet, to je organizacijo, ki bo imela dovolj avtoritete, da ho
Sofija, 24. aprila. V razgovoru s tujimi j žurnalisti je dejal minister Rusev med drugim sledeče: Bolgarski emigranti v • Jugoslaviji, kjer dobivajo hrano in orož- j je, so stalno napadali našo državo. Iz Jugoslavije se je dalje vodila ostra kampanja proti Bolgarski. Širile so se najbolj neverjetne vesti in celo od polslužbenih . agentur. Po nekih dokumentih bi moralo j priti iz Srbije dne. 16. aprila 2000 oboro- ; Ženih mož, ki bi imeli dva topa, Cerkov- j nik je izjavil, da mu je dejal kapitan Min-kov, da dobi po atentatu srbski potni list. j Tekom zadnjih dveh mesecev so zaple- j nili nad 15 paketov po 30.000 dinarjev, ki ; so prišli iz Srbije. Ob priliki preiskave ! so bila najdena razstreliva, na katerih ! so bila navodila v srbskem jeziku. Orožje so dobili vstaši iz Srbije.
- 1
politične stranke prisilila, da bo njih politika v skladu z rezultati znanstvenega j dela.
Ni fraza, da je politika veda in pri . Slovencih se mora pričeti doba, ko bo v j politiki razum vsaj tako važen, ko plju- I ča. Demagogije je bilo v resnici že vež j ko zadosti!
VsJed izjave Ruseva je nastala prava uzbuna. Minister Kalfov je odredil, da zaprosi šef tiskovnega oddelka, da se tuji novinarji zaprosijo, da ne poročajo preje, dokler ne dobe besedila izjave Ruseva. Na pošti je bilo odrejeno, da se brzojavi tujih novinarjev ne sprejmejo. Cankov je sklical takoj sejo ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o izjavi Ruseva. Ves ta čas so čakali tuji žurnalisti na sklepe vlade. Končno jim je bilo sporočeno, da prejmejo šele drugi dan besedilo izjave Ruseva in da preje ne smejo poročati. Novinarji so ogorčeno protestirali.
* 1 — n« i	n«	■	ulwm»iiiw "
KALFOV IN RUSEV ODSTOPITA?
Beograd, ‘25. aprila. V nekaterih političnih krogih smatrajo, da bosta ministra Kalfov in Rusev radi znanih izstopov proti naši državi morala podati ostavko.
tajno skladišče konserv
ODKRITO V SOFIJI.
Sofija, 25. aprila. V teku včerajšnje preiskave je odkrila policija skladišče konserv v hiši, kjer so se shajali zarotniki. Ob tej priliki je bil ubit član tajnega komunističnega odbora Ivan Manov.
POGAJANJA MED HSS IN RADIKALI SE ŠE NISO PRIČELA.
Beograd, 25. aprila. Današnji dan obeta biti zelo zanimiv. Vsi skupščinski odbori delajo s polno paro. Dospela je v Beograda tudi grška delegacija. O eventualnih razgovorih radikalov z zastopniki HSS še ni govora. Politična situacija je oživela. Ta situacija mora rešili nduošaje posameznih strank v parlamentu in druga važna vprašanja naše notranje politike. Z vso gotovostjo pa moremo trditi, da je stanje naše politike na isti točki kakor preje.
UGODEN POLOŽAJ ZA DAVIDOV I-CEVE DEMOKRATE.
Beograd, 25. aprila. Situacija je s kraljevim prihodom oživela. Danes pričakujejo prihod Pasica. Vprašanje odnošajev med radikali in 11RSS bo postalo sedaj zopet aktualno. Pričakujejo, da bo tozadevna rešitev padla pred sestankom skupščine, najdalje pa do konca meseca. Vsekakor izgleda, da bo reguliranje odnošajev med radikali in HSS zavzelo konkretno obliko takoj, j»o se vrnejo merodajni politiki v Beograd. V vrstah SLS in bosanskih muslimanov vlada neko nerazpoložen je, tako da od-nošaji med opoz. strankami niso ravno najboljši. Davidovičevi demokrati ostro napadajo Pribičeviča, ki se je sedaj kakor pred šestimi leti vrinil med Srbe in Hrvate. Davidovič s sporazumom radikalov z radicevci ne bo nič izgubil, marveč le pridobil.
RAZGOVORI DR. POLICA IN 1)R. BAZALE.
Beograd, 25. aprila. V včerajšnji politični situaciji moremo zabeležiti nekoliko razgovorov dr. Poliča in dr. Bazale s predstavniki drugih opoz. strank. Danes pričakujejo prihod Pasica. Vladni krogi mislijo, da hi se nekoliko dni po Paši-čevem prihodu mogla izvršiti rekonstrukcija vlade.
VOLK V OVČJI OBLEKI.
Sofija, 25. aprila. General Lazarev je dal dopisniku Vremena izjavo, v kateri pravi, da so Bolgari bratski razpoloženi napram Srbiji kot slovanski balkanski državi. Z Jugoslavijo imamo največ kulturnih in prosvetnih interesov. Mi Sloveni na Balkanu imamo skupne neprijatelje. V napredku velike kraljevine SHS vidimo tudi svoj napredek. Bolgarija upa in iskreno želi, da jo država SHS moralno podpre.
VLADA CANKOVA DEMANTIRA.
Beograd, 25. aprila. Bolgarska brzojavna agencija javlja: Zlobne vesti, ki potekajo iz inozemskih krogov, zlasti iz ruskih virov, trdijo, da je bila v Vami ‘sestavljena začasna vlada in da je kralj pripravljen zapustiti Bolgarsko. Vse te vesti so izmišljene. Vsi inozemski dopisniki so si na licu mesta ogledali vse dogodke in morajo ugotoviti, da so vesti o Bolgarski pretirane.
Hermann Wendel o državljanski vojski na
Bolgarskem.
Pod tem naslovom je objavil v »Arbeiter-Zeittmgk naš znani prijatelj Hermann VVen-del zanimiv članek in z njim znova dokazal svoje prijateljstvo do našega naroda.
Uvodoma omenja Hermann Wendel nezaslišan teror, ki ga je započela izvajati vlada Cankova po umoru Stambolijskega. Odela se je sicer v demokratsko obleko, toda skoraj .se je pokazalo, da je to vlada najbolj brutalne^ reakcije. Zlasti se je teror Cankova povečal po komunističnem puču z dne 9. septembra 1923, ki je bil deloma od vlade same provociran. V enem tednu je bilo tedaj 18.000 ljudi ubitih ko žrtve tega krvavega tedna.
V novemberskih volitvah leta 1923. si je pridobil Cankov na podlagi Stambolijskije-vega volilnega reda veliko večino. Od 247 mandatov je dobil celih 172. Vedno bolj besen teror pa je povzročil, da je pričela vladna večina vedno bolj kopneti. Iz vlade so izstopili socialni demokrati, potem demokrati pod vodstvom Malinova in končno tudi radikali s Kosturkovim na čelu. Cim slabša pa je postala zaslomba Cankova v sobranju, tem bolj se je Cankov naslanjal na Vojno ligo in makedonstvujušče. Cim večji vpliv pa so dobili skoz in skoz reakcionarni elementi in divje nacionalistične organizacije, tem brez-obzirnejše je divjal vladin teror. Posledica tega je bila, da je na ti&oče ljudi pobegnilo
▼	gore, od koder so vodili gueriljsko vojno proti vladi. Preki sod je bil zato proglašen nad cele okraje.
Toda v deželi sami je bila pozicija opozicije še močna. Zemljedelci so dobili pri volitvah od 1 milijona oddanih glasov več ko |X)lovieo, za komuniste pa je glasoval vsak peti volilec.
Moskva je od nekdaj smatrala Bolgarsko za pripravno polje svoje politike. In v predgo-
voru k svojim zbranim spisom priznava Trotckij z ozirom na septemberske dogodke leta 1923., da naj bo bolgarska revolucija .predigra nemški. Zato se sofijski mogotci ne boje brez vzroka dolge moskovske roke in ker skušajo vsak odpor ubiti s krvjo^ in ker odgovarjajo komunisti in zemljoradniki tudi s krvavimi protiodredbami, krvavi Bolgarska iz tisoč ran. Zadnji udarec Cankove družbe je bil izjemni zakon, ki naj bi teror odel z gloriolo zakonitosti. General Rusev pa pripravlja novi policijski zakon, s katerim naj bi bile najbolj elementarne pridobitve demokratizma iz javnega življenja pregnane. Kako malo pomagajo te odredbe, kažejo dogodki zadnjih dni. Cankov sedi na bajonetih, kaos pa grozi, da požre Bolgarsko.
In izhod iz te nesreče? Na papirju se jo hitro pokaže. Vlada levega bloka zemljedel-cev in socialistov, ki naj izvede svobodne volitve in zasigura mir, po katerem narod hrepeni.
Naslednja etapa pa bi bilo od Stambolijskega pričeto delo za priklopitev Bolgarske k jugoslovanski državi, ker kakor Srbi, Hrvati in Slovenci so tudi Bolgari Jugosloveni in Bolgari sami ne morejo biti kos sedanjim težavam. Predvsem pa bi s to spojitvijo izginilo macedonsko vprašanje, ki oplaja potom makedonstvujuščih, ki iz »oprostitve Ma-cedonije« trgujejo, notranjo politiko Sofije z gnijočimi razkrojili.
Ker pa v življenju narodov pamet le redkokdaj odloča in ker so na Bolgarskem najrazličnejši interesi med seboj prepleteni, politične in socialne strasti pa zbičane do besnosti, zato bodo še naprej gorzotni dogodki na dnevnem redu. Toda latentna državljanska vojna se ne bo mogla dolgo obdržati.
O	LAJŠANA PLAČILA ZA
O	B L E K E DAJE fm BERNATOVIČ.
Bolgarske dogodke.
Makedonstvujušči ubijajo javno.
Makedonstvujušči so vrgli krinko s sebe ia nastopajo čisto odkrito kot glavni pomagači sedanjega režima. Ne mine dan, da ne bi bilo najdeno truplo, na katerem je pritrjen listič s črkami »U. M. R. 0.«, kot znak, da je uboj delo makedonske organizacije. Na poti iz Sofije v mesto Bačev je bilo najdeno truplo člana Makedonske organizacije, Nikole Hristova. Na truplu je bil pritrjen listek: »Taka je usoda vseh, ki iz dobičkarije uporabljajo ime makedonske organizacije. Bolgarski listi se obširno bavijo s temi uboji in prinašajo slike ubitih. Tajnost je pokopana. Člani makedonske organizacije so vrgli krinko s sebe.
Dobra organizacija vladnih pomagačev.
Vsi tujci, ki so bili na dan atentata v Sofiji, so se čudili, s kakšno neverjetno hitrostjo se je posrečilo vladi, da je organizirala in uporabila vse svoje sile. Vse je šlo tako hitro in gladko, da se režim na Bolgarskem ne,bi izpremenil, pa čeprav bi bili ubiti vsi ministri. Deset minut po atentatu je že bila milica organizirana. Jasno je, da so morali Slani milice imeti orožje pri sebi in tudi točna navodila, kako jim je postopati v slučaju alarma. Ravno tako je bila pripravljena tudi vojska. V hipu so bile po atentatu zasedene vse državne zgradbe v Sofiji. Železniška postaja je bila takoj zasedena od vojske in ravno tako tudi pošta. Vsi vlaki so bili hipoma ustavljeni in nihče ni mogel odpotovati. Tako se je vnovič izkazalo, ko ob lanskem prevratu, da je sila vlade Cankova v njeni dobri organizaciji, ki je zemljedelci nimajo.
Novi uboji.
Prutkin, bivši prefekt v Sofiji in Murav-jev, bivši minister v vladi Stambolijskega, dva odlična Voditelja zemljoradniške stranke, sta bila v četrtek ubita.
Koliko je aretirancev?
Notranji minister Rusev je izjavil, da ne presega število aretirancev številke 1000. Angleški parlamentarci so izjavili, da je aretiranih 6C00. Po vesteh pa, ki krožijo med ljudmi, je aretiranih v vsem 15.000 ljudi. Iz-gleda, da je angleško število točno.
Mir se še ni povrnil.
V bližini Ruščuka je skušala priti neznana trojica čez železniški most. Straža je na nje streljala, na kar so ti vrgli dve bombi. V Rušeuku je poostreno obsedno stanje. Noben sofijski list ne sme v mesto. Izhaja edin list, ki pa ne poroča o sofijskih dogodkih prav ničesar. — V tunelu pri Plevenu je zalotila vojaška patrulja pet oseb, ko so polagale 30 kilogramov eksplozivnih snovi. Vsi so bili aretirani in po prekem sodu ustreljeni.
Cankovi lažnjivci na umiku.
Kakor znano, je dejal notranji minister Rusev, da je izpovedal cerkovnik katedrale Sv. Nedelje, da ga je imel po atentatu čakati avtomohil jugoslovenskega poslanstva in da bi se atentatorji odpeljali iz Bolgarske z ju-goslovenskim potnim listom. Ta del govora ministra Ruseva pa je v poročilih bolgarskih listov izpuščen in ravno tako je izpuščen v stenografičnem zapisniku sobranja. Lažnivci čutijo, da so prehudo lagali.
Kaj namerava vlada Cankova?
Atentat hoče vlada Cankova izrabiti v dvojnem oziru. Najprej hoče pod pretvezo vpostave miru pobiti vse svoje politične nasprotnike in tako svoj položaj za vedno utrditi. Na drugi strani pa upa z obtožbami Jugoslavije naslikati našo državo kot tisto, ki podpira nered na Balkanu in ki hoče povzročiti na Balkanu novo vojno. Ce bo naša vlada še naprej tako neodločno odgovarjala Can-kovim klevetam, se zna sofijskim krvnikom njih namera še posrečiti.
Slovanski svet.
Novi tiskovni zakon na Češkoslovaškem. Po informacijah »Cepsa« se prično v najkrajšem času v ministrstvu pravde konference glede reforme tiskovnega zakona, pri katerih bodo sodelovali poleg uradnih zastopnikov tudi delegati čeških političnih strank, novinarskih organizacij in pomemb-aejših praških listov. Novinarji nasprotujejo posebno nedavno vpeljanim porotnim sodiščem ter zahtevajo modern tiskovni zakon. To nezadovoljstvo novinarjev je prišlo do izraza tudi na zadnjem novinarskem kongresu
▼	Moravski Ostravi, kjer so izjavili skoro vsi govorniki, da se današnje stanje ne more več dolgo vzdržati. Kot kuriozum je bil naveden slučaj nekega novinarja. Ta novinar je zapleten od uvedbe porotnih sodišč do danes r 50 procesov.
Redukcija uradništva v češkoslovaški. Ker je potekel te dni termin za vlaganje prošenj ah izstop iz državne službe, so pričele delovati v vseh uradih redukcijske komisije. Naloga teh komisij je, da reducirajo 10% od da-»ašnjega števila uradnikov. Upoštevajo se kvalifikacije zadnjih štirih let ter socialne in rodbinske razmere posameznega uslužbenca. Med tem bo posegla redukcija na vsak na-Sin globoko v socialni organizem države, kajti Se letos je treba odpustiti iz državne službe nad 33.000 oseb, med njimi 19.000 železni-larjev.
Kampanja proti Arcibaševu. Takozvani varšavski in krakovski rdeči tisk vodi ostro kampanjo proti ruskemu književniku Arci-haševu, ki leži sedaj bolan na Poljskem. Ar-»ibašev je namreč napisal ob priliki smrti
Politične vesti.
Slovenska republikanska stranka in nov položaj. V uvodniku »Pametna beseda« razpravlja »Slovenski Republikanec« o našem uvodniku »V zagati« in ga skoraj celotno ponatiskuje. »Slovenski Republikanec« pravi, da je treba naš nasvet uresničiti. Gre samo za to, okoli katerega jedra naj se .združitev praktično izvrši. Nam se zdi, da je stvar popolnoma evidentna: Ne govoriti, kdo ima prav, temveč storiti in potem imata oba prav. Da sta ta »oba« SKS in SRS, ne more biti nobenega dvoma. Beležimo z zadoščenjem, da so resolucije, ki so bile sprejete na zborovanju kranjskih zaupnikov SRS, sestavljene v zmislu kooperacije naprednih opozicional-nih skupin.
= »Samouprava« in HSS. Glavno glasilo radikalov piše vedno bolj prijateljsko o ra-dičevcih. V svoji zadnji številki napada »Samouprava« zelo ostro »Slobodno Tribuno«, ker piše ta, da je »Samouprava« pisala o kapitulaciji radičevcev. To^da nikakor ne odgovarja resnici, ker o kapitulaciji radičevcev ne more biti niti govora. Radičevci niso kapitulirali, ampak pričeli samo izvajati pametno državniško politiko. — Ali bodo naši mladini hudi!
= Prazne nade z disidenti v Radičevi stranki. Dr. Adžija, za katerega se je govorilo, da organizira radičevske disidente, izjavlja v »Obzoru«, da je ta vest popolnoma netočna in da on niti ne sodeluje v kaki taki akciji, niti mu ni o njej kaj znano.
= Kakor naši mladini. V zadnjem volilnem boju so zapisali mladinski listi, da je njihova stranka isto, ko nemška demokratska stranka. Že takoj tedaj smo krepko zavrnili to mladinsko laž in dokazali, da se mladini smejo po svojih metodah primerjati edinole z nemškimi konservativci in reakci-onarci. Danes nov dokaz za to našo trditev. Vsem je še v spominu, kako so v volilnem boju lagali mladinski listi, da je izdal papež posebno pastirsko pismo proti SLS, da je nastopil proti SLS tudi »Oservatore Romano« in da je prišel v Ljubljano že tržaški škof Fogar, da nastopi proti škofu dr. Jegliču. Vse te vesti so bile seveda navadna laž in poleg tega tako nespamentna, da ni pridobila mladinom niti enega glasu, 'toliven rezultat je to jasno dokazal. — Natančno tako, ko naši mladini, postopajo sedaj pri nemških volitvah nemški reakcionarci, ki se kakor naši mladini imenujejo »nacionalisti«. Po svojih listih so pričeli razširjati vest, da je papež zelo nezadovoljen s centrumom, ker nastopa ta skupno s socialnimi demokrati. In dalje so lagali nemški desničarji, da je izdal papež tozadevno posebno okrožnico. Kakor pri nas, tako pa ima tudi v Nemčiji laž kratke noge in sedaj je laž nemških »nacionalistov« dokazana. Iz Rima se namreč poroča, da je papež ogorčen vsled te laži desničarjev in da se niti najmanje ne misli vmešavati v nemške notranje politične dogodke. Nasprotno se je papež v svoji encikliki o socialisto-katoliških nasprotjih v Nemčiji izjavil, da katoliki sicer ne smejo pomagati socialistom, da pridejo ti do vlade, da pa to ne velja za dežele, kjer socialisti že v vladi sodelujejo, kakor v Nemčiji. — Laž konservativcev ni torej centrumu prav nič škodovala, temveč samo osramotila njih same? Ravno tako pa tudi naši mladini s svojo lažjo niso škodovali klerikalcem, temveč osramotili napredno misel. Reakcionarji v Nemčiji in naši mladini si lahko podajo roko!
= Pristaši bavarske ljudske stranke za Marxa. Čeprav se je vodstvo stranke izjavilo oficielno za Hindenburga, se množe izjave pristašev bavarske ljudske stranke za Marxa. Posebno pomembni sta dve izjavi. Dr. Leieht, vodja strankinega kluba v parlamentu, se je odločno izjavil za dr. Marsa. Enako se je izrekel tudi predsednik društva katoliških duhovnikov prošt Stahler. Ker so se tudi vsa katoliška delavska društva izjavila za dr. Marxa, je gotovo, da bodo pristaši bavarske ljudske stranke skoraj celotno glasovali proti Hindenburgu.
*	= Vprašanje carine na žito ogroža v zad-
njem času vladno koalicijo na češkoslovaškem. Agrarci zahtevajo z vso silo, da se carina na žito uvede in danes je že gotovo, da bodo vsaj deloma svojo zahtevo uveljavili. Socialisti pa taki carini naravno nasprotujejo, ker bi se ž njo podražila živila. Nekateri prerokujejo vsled tega, da pride do razpada češke vladne koalicije. To prerokovanje ni verjetno, ker bi bili ogroženi socialni zakoni, ki prfdejo na vrsto za vprašanjem carine na žito. Za socialiste pa so socialni zakoni največje važnosti in zato je verjetno, da bodo socialisti sledili primeru čeških klerikalcev in sicer glasovali proti carini na žito, toda ostali še naprej v vladni koaliciji.
= Ruska trgovska misija v Pragi ostane. Češkoslovaški listi poročajo, da so vesti o ukinjenju o ukinjenju ruske trgovske misije in s tem zvezanimi nakupi sovjetske vlade na Češkoslovaškem popolnoma neresnične. Nasprotno je ravno sedaj sovjetska vlada po-, v , , daljšala polnomočje predsednika trgovske ^a zahtevo se pošljejo vzorci brezplačno! j migije za en0 leto. Vest so iznesli češki ko-
\ munisti, da bi tako pritisnili nn češko jav-
i	nost.
patriarha Tihona v varšavskem listu »Za svobodo članek, v katerem pravi, da v sovjetskih červieajkah ni Rusov, temveč so tam sami kinezarji, Židje, Latiši, Poljaki in vsakovrstna druga mednarodna sodrga. Del poljskega tiska vidi v teh Arcibaševih besedah žaljenje poljskega naroda. »Ekspres Po-rauny in »Kurjer Czervony< poživljala Arci-baševa naravnost, da naj ne zlorablja več poljske gostoljubnosti ter naj si da izstaviti .izum za odpotovanje iz Poljske.
Pri iiakupu
blaga za moške obleke oglejte si na vsak način, preje specijalno zalogo češkega in angleškega sukna v razpoši-ljalnici
lOSIP IVANČIČ
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 4
(nasproti frančiškanske cerkve).
Prosvek
Benavente: Roka roko umiva, obe pa obran. Včerajšnja premijera. Silno delo, ki se sme vzporedi s šekspirskimi. Da pa uspe, treba mnogo ljubezni in že več zmožnosti. Ljubezni je bilo dosti in videlo se je, da so ae vsi igralci potrudili. Toda naš oder delu ni dorasel in le par igralcev in igralk je rešilo izjemo. Glavna napaka je bila, da so bile lutke iz prologa zanešene v komedijo. Par cenih efektov za galerijo je bilo sicer s tem doseženih, zato pa pokvarjena igra igralcev in vse delo. Kako napačno je bilo lutkarstvo se j« videlo zlasti v veliki in divni ljubezenski sceni. — Vsled jutrajšnje reprize na kratko fabulo komedije. Pustolovec, predstavljen v dv^h osebah pride v mesto in po vrsti oslepari ljudi, od katerih vsak predstavlja en stan. Vse njegove sleparije pa pridejo na dan in katastrofa je. skoraj neizbežna. Tedaj ga reši njegova velika ljubezen ter opeharjeni, ker je njiovh interes, da se pustolovec bogato poroči. Roka umije roko, obe pa obraa. čast pustolovca. — Delo Benavente nudi igralcem naravnost neverjetne prilike, da pokažejo svoje zmožnosti. Levar, Marija, Vera in Nab-locha, da jih imenujemo po velikosti vlog, so to priliko v velikem izkoristili in rešili večer-Njim se je pridružil samo še g. Peček. — Večino ostalih opravičuje lutkarstvo, be pa vseh, ker so bili nekateri tipi docela zgrešeni. — Sicer pa še priobčimo obširnejše poročilo.	A.	Ž.
Aida v naši operi. V nedeljo dne 26. t. m. ob pol 8. uri zvečer poje se prvič v letošnji sezoni velika Verdijeva opera Aida. Pri tej predstavi gostujeta v našem gledališču člana bratislavskega Narodnega divadla gospodična Zaludova in gospod Zdenko Knittl. Gospodična Žaludov/i je primadona bratislavske opere, odlična veledramatična umetnica, ki je
v	znanem češkem ansamblu pod vodstvom skladatelja in dirigenta Oskarja Nedbala lansko sezono gostovala z največjim uspehom v Madridu in pa v Barceloni. Gospod Zdenko pa je pevec odličnih muzikalnih zmožnosti ter je pravkar gostoval v Operi Parsival v Zagrebu. Oba umetnika sta te dni gostovala v Osijeku in sicer v operi Aidi ter žela pri svojih gostovanjih prave triumfe. Pri tej predstavi poje prvikrat v Ljubljani vlogo Amneris gospa Vilma Thiery-Ivavčnikova. Ostala zasedba vlog, kakor pri lanskih vpri-zoritvah. Opero dirigira kapelnik Neffat, režija pa je v smislu režije ravnatelja Rukavine.
RoBinersliolm ob 5. uri popoldne. Danes v soboto popoldne se vprizori v drami zadnjikrat v sezoni Ibsnova drama Rosmersholm in sicer kot dijaška predstava pri znižanih «e-nah. Predstava je sicer namenjena v prvi vrsti našemu dijaštvu, vendar se tudi drugo občinstvo lahko posluži izredno znižanih een. Ponovno opozarjamo, da je začetek ob 5. uri popoldne.
Repriza drame »Roka roko umiva, obe obraz«, je v nedeljo zvečer ob osmih v dramskem gledališču.
Ivan Matičič: »V robstvu«, roman tuge in boli. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani 1925. Strani 255, 8°. Cena trdo vezani knjigi Din 46.— Avtor znane knjige »Na krvavih poljapah«, je napisal roman, v katerem je simbolizirana vsa pretresljiva tragika suženjstva. Glavna zamisel drame je obupna, a trda borba človeka proti zlobi, pravice proti nasilju ter iskanje resnice, živo prikazana trda borba neoboroženih in slabotnih proti oboroženim in nasilnim. Izvirni simbol jadnega naroda, ki potrebuje utehe in ljubezni, katerega treba prikovati na rodno grudo, poje-kleniti mu voljo ter ukrepiti in poglobiti značaj. V knjigi je tragično izražena strahota suženjstva, tega največjega zla na svetu. Dejanje je skozi in skozi skrajno napeto, kar ii-tatelja vžge in priklene. Zato bo prodrla knjiga v najširše sloje in srca našega naroda.
Gospodarstvo.
Največja izbira! Na drobno!
Cene tovarniške! Na debelo!
LJUBLJANSKA BORZA.
dne 24. aprila.
— Blago: Les: Deske monte, 25 mm, feo meja bi. 588; hrastovi frizi, od 4 do 9 cm. od 25 do 60 cm, fco meja den. 1400; smreko-
vi	ozir. jelovi hlodi, od 25 cm prem napi., fco nakladalna postaja den. 250; jagnetovi hlodi, od 20 cm prem. napr., ?co nakl. post.
2	vag., den. 380, bi. 380; cerov- hlodi, od 25 cm, fco nakladalna postaja 4 vag.. den. 18. bi. 18. — žito in poljski pridelki: Pšenica Rosafe, par. Ljubljana den. 447, bi. 475; pšenica avstralska, par. Ljubljana bi. 470; otrobi pšenični, debeli, par. Ljubljana bi. 225; otrobi pšenični, drobni, juta vreče, par. Ljubljana bi. 19°; koruza zobata, fco bos. post. bi. 180; koruza medjimurska, par. Ljubljana bi. 236.	...
Vrednote: 7% investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 60, bi. 61 H; Loterijska 2'A% državna renta za vojno škodo den. 161, blago 161'/a; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 210. bi. 210; Ljubljanska kreditna banka. Ljubljana den. 217; Merkantilna banka, Kočevje den. 110. bi. 110; Prva hrvatska štedio-nica, Zagreb den. 820, bi. 830; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 190, blago 200; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 135; Trbovelj, premogokopna dražba, Ljubljana den. 385, bi. 395; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 100, bi. 112; »Stavbna družba« d. d.. Ljubljana den. 265, bi.. 280.
BORZE.
   Zagrel), 24. aprila. Devize: Curih 12.036
do 12.136, Praga 183.80—186.80, Pariz —■— 330, Ne\vyork 61.80—62.80, Loifflon 298—301, Trst 254.80—257.80, Berlin 14.795—14.945, Dunaj 0.0868—0.0889.
— Curih, 24. aprila. Borza: Beograd 8.30, Pariz 26.95, London 24.82, Milan 21.225, New-vork 516.50, Praga 15.325, Dunaj 0.00728.
Dnevne vesti.
— Otvoritev nove železniške proge. Na podlagi poročil, ki jih je dobilo ministrstvo saobračaja, bo mogoča svečana otvoritev proge Split—Gračac—Ogulin že začetkom meseca julija. Po svečani otvoritvi se vzpostavi takoj redni promet.
— Načrt primorske železnice. Vlada prouča-va načrt nove železniške proge Bakar—Senj. Ta proga bi spajala vsa važnejša pristanišča Hrvatskega Primorja. Pozneje bi se zvezal Senj še z bihačko progo. Ob priliki svojega zadnjega bivanja na Sušaku, je obljubil finančni minister, da se prične z gradnjo te proge v najkrajšem času.	.
— Požar na beograjskem kolodvoru, 'le dni je povzročil na beograjskem kolodvoru precej panike požar, ki je izbruhnil na vozu tovornega vlaka, na katerem se je nahajalo vec Porclovih avtomobilov. Panika je nastala vsled tega, ker potniki s prva niso mogli videti, kje in kaj gori. Tovorni vlak je stal namreč na četrtem tiru, zasedeni pa so bili tudi tiri 1. do 3. Štirje avtomobili so popolnoma zgoreli. Škode je več tisoč dinarjev. Avtomobili so bili last Francoskorsrbske banke t Beogradu. Ni izključeno, da je požar delo zločinske roke. Policija je uvedla strogo preiskavo.	—
— Dezertacijc madžarskih vojakov v Ce-_ škoslovaško. V zadnjem času je dezertiralo,
kakor poročajo listi, kakih 60 madžarskih vojakov v Češkoslovaško. Kot vzrok navajajo uevzdržljive razmere v madžarski vojski.
— Obsojeni vojaki - nazarenei. Pred beograjskim vojaškim sodiščem se je vršila te dni razprava proti Milanu Kolariču iz Kule, Ivanu Caranku in Pisača, Žarku Kulačiču in Jovanu Buratu iz Blaževa, ker niso hoteli pri razdeljevanju straž sprejeti orožja. Obtoženci pripadajo namreč sekti nazarencev ter jim njihova vera prepoveduje nositi orožje in moriti ljudi. Obsojeni so bili vsak na 9 let in H mesecev ječe. Prepeljali so jih v Mitro-vico.
— Konec stanovanjske mizerije? Kakor poroča osiješka »Drau« je ponudila tvrdka Piri & Pelger osiješki mestni občini, da ji zgradi 100 malih stanovanjskih hišic z eno sobo •n kuhinjo ter z dvema sobama in kuhinjo s Pritiklinami. Hišica z 1 sobo bi veljala 35.000,
*	dvema pa 50.000 Din. Gre za neki anglesko-raadžarski stavbni sistem. Hišice so zidane v slogu vil. Ogrodje je železno zunanje m notranje stene pa iz pločevine Prostor med steno se izpolni s kakim slabim prevodnikom toplote, pločevina je lakirana, tako, da se hišica znotraj in zunaj lahko umiva. Konstrukcija je taka, da se hišica vsak čas lahko demontira in prestavi drugam. Ogrska državna uprava je naročila 6000 takih hišic. Železoli-varna v Osijeku se poteguje za licenco za gradnjo takih hiš za celo Jugoslavijo. Ker bi imel, ako je vest resnična, v par letih lahko vsak uradnik in delavec svojo hišico, bi pomenilo konec stanovanjske mizerije v Jugoslaviji.
— Strašna smrt dveh »slepih pasažirjev«.
Na progi Mostar—Gruž sta se hotela peljati dva fanta zastonj z železnico. Legla sta na streho nekega vagona, in šlo je vse po sreči. Ko ni bilo več nevarnosti, da bi jih železniški organi »uhvatili«, sta se komodno vsedla. Ko pa je pasiral vlak železniški most, sta treščila z glavami ob traverzo, ki ju je dobesedno
ohglavila.
— Požar tobačne tovarne v Košicah. V noti od sobote na nedeljo je izbruhnil v tobačni tovarni ogenj, ki se je v kratkem silno razširil. Zajel je sušilnico in skladišče gotovih izdelkov. Kakor hitro je bil ogenj opažen, je takoj prihitelo na pomoč vojaštvo. Gasilci pa so prišli na pomoč šele pol ure kasneje in predno so začele delovati motorne brizgalne, se je požar že tako razširil, da ga je bilo mogoče samo še lokalizirati. Ker je bila nevarnost, da zagrabi požar še okoli stoječe hiše, so morali te izprazniti. Sele po poldrugournem delu se je posrečilo požar lokalizirati. Pri reševalnih delih so bili ra-
njeni štirje gasilci, od teh dva težko. Škoda je velikanska in se ceni na 8 do 10 milijonov čeških kron. Kako je požar nastal, se še ni moglo dognati.
— Svetilnik za aeroplane. Na Mont-Afri-que-u pri Dijonu so dogradili te dni prvi svetilnik za zrakoplove. Njegov namen je, da zaznamuje zračno črto Pariz—Alžir preko Di-jona. Z zgradbo so pričeli leta 1912. Svetilnik je opremljen z najmodernejšimi svetlobnimi napravami. Ob jasnem vremenu je videti n jegovo luč na daljavo 500 km, pri megli pa na 150 do 200 km. Mont-Afrique je visok 390 metrov, stolp sam pa je visok 12 m ter ima 5.6 m obsega. Njegova svetlobna moč znaša 874 milijonov sveč.
— Proslava ustanovitve Birna. Rojstni dan Rima so proslavili po vsej Italiji na slovesen način. Posvetitvi trga forum Augusti so prisostvovali m., dr. kralj, Mussolini in člani interparlamentarne komisije. Po cerkvenem obredu so se peljali udeleženci v 300 avtomobilih k nekdanji 30 kilometrov od Kima oddaljeni fregenski obali, ki je slovela za časa Rimljanov po-svoji krasoti. Sedaj hočejo sezidati mesto Fregenum nanovo. V sredo so položili temeljni kamen. Dogodek so praznovali s pojedino, na kateri je govoril med drugimi naučni minister Fedele o lepoti nekdanjega Fregenuma. Vsem slavnostim je prisostvovala velika množica ljudi, ki je pozdravljala ministre. Vsa mesta Italije so bila zvečer svečano razsvetljena.
— Zeta je umorila. Predvčerajšnjim so zaprli v Mariboru 60-letno Lizo Klemenčič od Sv. Lenarta, ker je umorila svojega zeta Brunna. V družini so bili že dalj časa prepiri na dnevnem redu in hudo sovraštvo je vladale med Brunnom in ostalimi. Starka je pobila svojega zeta po priljubljeni ženski me-tudi ponoči v postelji, ko je spal. Svojega dejanja ne taji.
— Ob.čutljiva vest. Predvčerajšnjim je prišel v poslopje okrožnega sodišča v Sarajevu Ahmed Heric, rodom iz Bugojna ter vprašal portirja: »Kje naj se prijavim. Nekoga sem ubil.« Začudeno ga je pogledal portir, — mislil je, da iam pred seboj norca — toda, ko mu je Ahmed stvar pojasnil ga je poslal na državno pravdništvo. Tam je izpovedal mož sledeče: Zapustil je svoje delo v Mokrem ter se napotil v Hercegovino. Pot ga je peljala po snegu skozi gozd. Tam je srečal dva človeka, ki sta vodila seboj 4 velike ovčarske pse. Nenadoma so navalili psi nanj. Ahmed je potegnil samokres ter ustrelil enega od psov. Kadi tega so pozneje kmetje nanj navalili, in Ahmed je potegnil zopet samokres ter enega od njih ranil. Nato je delal dva mesca v Hercegovini/Ves čas ga je pekla vest. Ko pa se je vrnil te dni domov, je čital, da je umrl v bolnici neki človek, ki ga je na dotični poti obstrelil neznanec. Takoj je vedel, da je ta neznanec on sam. Vest mu ne da miru, zato jo prišel ter se prijavil.
— Nov Haarmannov slučaj v Berlinu. Te dni so razkrili v Berlinu slučaj, v katerem gre po mnenju policije najbrže za Haarman-na II. 52-letni brusač Albin Taudersky je zvabil mlado deklico, da pride k njemu za gospodinjo. Komaj pa je deklica prestopila prag njegove umazane sobe, ki se nahaja v nekem podstrešju, je vrgel Taudersky močno vrv okrog nje, da bi jo zvezal. Deklici se je posrečilo pobegniti, in tekla je naravnost na policijo. Policija je hitela nemudoma v stanovanje Tauderskvja. Na stropu v sobi so bili obešeni kosi suhega mesa, drugo meso pa je bilo nasoljeno v kadeh. Taudersky je zaklical, ko je zagledal policijo: »Gotovo mislite, da ste prišli k novemu Haarmannu! Toda motite se! Kaj takega delajo druge svinje!« Policija je našla v sobi velike mesarske nože, več tucatov moških in ženskih čevljev, vsakovrstno staro obleko in mnogo tujih dokumentov. Ugotovljeno je, da je zvabil Tau-dersky tekom časa pod pretvezo, da rabi gospodinjo na svoje stanovanje 25 žensk različne starosti.
Vajeniška razstava v Ljubljani
od 26./IV. do 4./V. 1925.
Ljubljana.
— Nov okras Ljubljane. Včeraj so premestili Borštnikov in Verovškov kip pred operno gledališče. Okrog kipov so napravili park. S tem je dobila Ljubljana nov okras.
— Meteorološki zavod v Ljubljani prosi vse svoje opazovalce, da bi odslej naprej, ko se je pričela »sezona« grmenja, beležili v svojih dnevnikih — vsaj približno — čas, ko je najhujše grmelo. Glede potresov pa se naprošajo vse osebe, ki bi bile voljne prevzeti po-ročevalno službo, naj se obrnejo direktno ali pa potom svojega županstva samo na naš zavod (Dvorec), da jim v to svrho pošlje potrebne tiskovine.
—Pcsetnikom Velikega koncerta Zveze slov. pevskih zborov dne 3. maja t. 1. ob treh popoldne in onim delegatom pevskih zborov izven Ljubljane, ki ne sodelujejo kot pevci na koncertu, priporočamo, da si po dopisnici rezervirajo vstopnice v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Cene sedežev: 25, 20, 15, 12, 10, 8 in 6 Din, stojišča 4 Din. Sodelujoči dobe posebne izkaznice. Vrstni red nastopov in navodila za skupščinski dan razpošilja odbor ZSPZ sodelujočim društvom jutri.
Danes v soboto se poje v operi komična opera »Don Pasqualec in sicer za red A. Glavne vloge so v rokah ge. Lovšetove, Banovca, Šublja in Zupana. Opero dirigira kapelnik Neffat, režisira g. Bučar.
— »Ljubljanski Sokol«, (Narodni dom) opozarja svoje članstvo na .današnji spominski večer slovenskega pesnika Josipa Murna-Aleksandrova, o katerem predava br. U. Žun in katerega pesmi recitira br. Markič. Pričetek točno ob pol 9. uri v društveni čitalnici v Narodnem domu. — Zdravo! — Prosvetni odsek.
—	Občinstvu! Odbornice »Atene« prično v tekočih dneh z razpečavanjem vstopnic za prireditev »Šah na prostem« z živimi figurami, ki se bo vršila dne 1. majnika ob pol 5. popoldne. — Naj bi bile naše narodne delavke povsod dobrodošle! Namen prireditve je financijelna okrepitev društvenih odsekov, zlasti ortopedskega in otroškega igrišča.
— Prijatelj svetuj mi! kam naj grem v nedeljo 3. maja? Ta dan bi se namreč rad iz srca pozabaval in ob okusnem prigrizku izpil kozarček pristnega vina. — »Čemu vprašuješ, ko moraš kot narodno zaveden človek vendar vedeli, da boš vseh teh dobrot obilo deležen, ako greš dne 3. maja na ljubljanski grad, kjer ke vrši narodno »Jurjevanje«. Pa ne hodi sam, nego povabi s seboj tudi svoje sorodnike, prijatelje in znance. Privošči tudi njim, naj se s teboj vred dobro imajo in iz srca nasmejejo!«
— Slovenski Pravnik št. 3—4. Aprilska številka našega pravniškega glasila prinaša na uvodnem mestu razpravo univ. prof. dr. Lapajneta: »Mednarodni stečaji in mednarodne zapuščine.« Spričo bližnje haaške zasebnopravne konference je razprava baš v tem času aktualna. Nič manj aktualen in zanimiv ni članek dr. Goršiča: »Ali je stanovanjsko sodišče upravno oblastvo?« Pok. dr. Senekoviča razprava o »Pokojninskem zavarovanju nameščencev« se nadaljuje. Poleg številnih književnih poročil in civilnih odločb ima ta snopič tudi novo prilogo »Notarski vestnik«. Iz programnih besedi izvemo, da je prilogo izdala notarska zbornica in da se bo bavil »Vestnik« s stvarmi, ki se tičejo notarjev in notarskega poslovanja. Prva številka »Vestnika« prinaša par člankov, ki se pečajo z našim taksnim zakonom in je radi tega prav zanimiva.
Za kratek čas
Podanik.
»Kdaj bo prišla Vaša soproga v blagoslovljeni stan?« je vprašal francoski kralj Ludvik XIV enega od svojih dvorjanov.
»Sire! Kadar bo Vaše Veličanstvo izvolilo« je odgovoril kavalir ter se glbboko priklonil.
Primera.
Vojvoda Bolingbroke je kazal, ko je bil Ludvik XIV. bolan, globoko sočutje. Kralj se je čudil radi tega ter mu dejal, ko je ozdravel: »Radi Vašega sočutja sem tembolj ginjen, ker je znano, da Vi Angleži kraljev nič kaj ne marate.«
»Sire!« je odvrnil Bolingbroke smehljajoč se, mi Angleži smo podobni zakonskim možem, ki svojih žen ne ljubijo ravno preveč, toda skušajo tembolj dopasti drugim.«
Do smrti.
Ko je opomnil neki upnik generala Du-mouriera pismeno glede poravnave nekega dolga se je opravičil Dumourier z jako uljudnim pismom, ki ga je zaključil z besedami: »Ostajam do smrti Vaš najudanejši prijatelj in dolžnik.«
Varstvo.
Vojvoda Yorški, brat angleškega kralja Karla II. je bil spočetka goreč protestant, pozneje je pa prestopil h katoličanstvu. To ljudstvu nikakor ni dopadlo, zakaj vojvoda je bil prestolonaslednik, in pod vlado kraljice Marije so postali katoličani zelo nepriljubljeni. Zato se je bal vojvoda silno za svoje življenje, in nikdar ga ni bilo videti brez velikega spremstva.
Ko se je vračal nekoč, obdan od številnih dvorjanov iz lova, je srečal svojega brata, ki se je sprehajal popolnoma sam po parku Hjr-de. Vojvoda je očital radi tega kralju, da premalo skrbi za svojo osebno varnost, posebno v času, ko vse vre in spričo dejstva, da je bila nedavno razkrita zarota.
»Jakob«, je odgovoril kralj, »skrbi za samega sebe. Tvoje življenje je zame najbolj var-varstvo. Nikdo me ne bo umoril, da naredi s tem tebe za kralja.
Olajševalna okolnost.
Pri sodišču vpraša sodnik obtoženca, že more^ navesti še kake olajševalne okolnosti. Obtoženec odgovori: »Seveda, gospod sodnik! Prosim, upoštevajte mladost in neizkušenost mojega zagovornika!«
*
Sodnik: Obtoženec, kaj morete še navesti v vašo korist, da vam naloži sodišče milejšo kazen?
Obtoženec: To, gospod sodnik, da sem bil že 15-krat obsojen in zaprt, da pa ni nič koristilo.
Med otroci.
— Naše stanovanje je tako tesno, da mora iti naša uboga mamica večkrat k »cimerher-
ju« spat.
On zna pomagati.	•
Trgovec s pticami: — S čem smem postreči?
Gospod X.: — Nedavno mi je umrla žena, in sedaj sem tako osamljen... Rad bi imel kako ptico.
Trgovec s pticami: — Prosim lepo: Najbolje bo, da vzamete to-le papigo, ta brblja, kriči in psuje ves dan!
Moderna.
— Prijatelj, moram ti nekaj povedati, postal sem oče.
»Hm, krasno... Koga sumiš?«
»Pomislite, dva dni po poroki je zadel moj mož glavni dobitek.«
! »Oh, strašno — dva dni prepozno!«
Med starimi devicami.
)	—	Te čipke so stare že nad 40 let.
!	—	Tako? Ali ste jih sami naredili?
Sdgar Rice Burroughs:	40
Tarzanovi doživljaji v džungli.
Ujemi me! je zakričal Tarzan in skočil s težkim tovorom v višino k samcu, ki je visel za noge in «no roko. Gunto ju je zagrabil — ogromnega opičjega človeka, s težo ubite opice vred — zagrabil ju je s svojo veliko, kosmato šako in ju zavihtel navzgor, '?l'er so Tarzanovi prsti zagrabili vejo. Numa je skočil za njimi, a Gunto, čeprav je bil na videz težak in neokreten, je bil uren kot opica Manu, tako da so ga levji kremplji le malo opraskali in potegnili krvavo progo po njegovi roki.
Tarzan je nesel Mamkino telo v visoko rogo-o, kjer bi Sa niti leopard Sheeta ne dosegel. Nu-'Ba je jezno korakal pod drevesom in strahovito tulil. Otopali so ga njegovega plena in mu onemogočili maščevanje, ni vrag, da se je jezil. A njegovi sovragi niso bili dosegljivi; še parkrat so ga ozmerjali, potem so se divje zabavljajoč vihteli skozi vejevje.
Tarzan je pogosto mislil na doživljaje tega dne. Predcčeval si je, kaj bi se zgodilo, če bi bili veliki džungelski mesojedi resno pričeli zasledovati čredo Keršakovih velikanov. Istočasno se je spomnil na divjo zmedo med opicami, ko so bežale pred Numo-vim napadom na varno. V džungli je malo humorja, ki ne bi bil besen in strašen. Živali nimajo skoraj nikakega smisla za humor, mladi Anglež pa je našel v mnogih stvareh humor, kjer ga njegovi tovariši baš niso iskali.
2e v zgodnji mladosti je iskal v veliko nevoljo
svojih opičjih tovarišev nespodobnosti in sedaj je videl humor v prestrašeni paniki opic in v razočarani jezi Nume, celo pri tem groznem džungelskem doživljaju, pri katerem je Mamka zgubila življenje in je bilo mnogo opic v nevarnosti.
Samo par tednov pozneje je planil leopard Sheeta nenadno v sredo črede in potegnil malega balu z veje, kamor ga je bila položila mati, ko je šla nabirat hrano. Sheeta se je mogel brez zapreke odstraniti z mladim plenom. Tarzan se je hudo razjezil in predaval samcem o lahkoti, s katero sta Numa in Sheeta v enem samem mesecu ugonobila dva člena črede:
Iz nas vseh bodo napravili krmo, je kričal. Vsak se potepa po džungli, kakor se mu zdi, nikdo pa ne pazi na bližajočega se sovražnika. Celo Manu je previdnejši. Vedno so po dva ali trije na straži. Čebra Pacco in antilopa Vappi postavijo par členov črede, ki stražijo, ko se drugi pasejo, samo mi, veliki Mangani, dovoljujemo Numi, Sabor in Sheeti, da se nam približajo, kadar hočejo, da nas potem kradejo, kot pičo za njihove mladiče!
G-r-rmf, je rekel Numgo.
Kaj pa naj storimo? je vprašal Taug.
Tudi mi moramo postaviti dva ali tri na stražo za slučaj, da se približa Numa, Sabor ali Sheeta. Nikogar razen kače Histah se nam ni bati in če bomo pazili na druge, bomo videli tudi Histah prihajati in če se še tako tiho plazi.
Tako se je zgodilo, da so opice Keršakovega plemena postavljale straže na tri strani, pleme pa se je paslo veliko bolj zbrano, kot je bila doslej navada.
Tarzan je kmalu zopet sam lovil, kajti bil je človek in zato je iskal zabave, pustolovščin in šale. kar jih je mogla nuditi strašna džungla onim, ki jo poznajo in se je ne boje — turobna šala, posuta iskrečimi očmi in polna škrlatnih lis burne krvi. Ostali so iskali le hrane in ljubezni. Tarzan je iskal hrano in zabavo.
Nekega dne je prežal pri ograjeni vasi glavarja Mbonge, črnega ljudožrca džungle. Kot že tolikrat poprej, je tudi danes videl Rabbo Kego, čarovnika z glavo in kožo Gorga, bivola. Smešno se mu je zdelo, kako se ponaša gomangani v ulogi Gorga, a končno ni bilo nič čudnega — kar je opazil poleg Mbonginega šatora levjo kožo z glavo. Tedaj se je lepi obraz divjega mladeniča široko zasmejal.
Vrnil se je v džunglo, kjer mu je slučaj, njegova okretnost, moč in prekanjenost, v zvezi z izrednim instinktom, pripomogla do kosila. Če je imel Tarzan občutek, da mu svet dolguje življenje, potem si je bil tudi na jasnem, da je od njega odvisno, če si išče živež; boljšega lovca pač ni bilo. kot je bil ta sin angleškega lorda, ki o življenjskem načinu svojih prednikov ni vedel več, kot o njih samih, namreč nič.
Popolnoma se je bilo že stemnilo, ko se je vrnil Tarzan -k Mbongini vasi in se vsedel na popolnoma uglajeni sedež na drevesu nad plotom. Ker v vasi baš niso slavili nikake posebne slavnosti, je bilo malo življenja na edini vaški cesti, kajti le orgija z mesom in domorodnim pivom je spravila Mbon-gin narod na cesto. Danes zvečer so čepeli starejši možje v razgovoru pri ognjih, mlajši pa so v parili izginjali v senco s palmovimi vejami kritih koč.
Najboljši
šivalni stroj fe edino le
Josip Petelinc-a
Telefon šte^. 9
znamka
GrUzner in Adier
za rodbino, obrt in industrijo
Ljubljana
Pouk v vezen-u brezplsfen. Večletna aaranciia.
Delavnica za. popravila «a raMko	Telefon	913	Na	ma!c
tarodarno radioem*m»*ijsko termalno (38* C) kopališče
obrestuje vloge zelo ugodno in sicer vioge, ki jih izplačuje brez odpovedi, po 8 °/o vloge z enomesečno odpovedjo, po l0°/o vloge z trimesečno odpovedjo, po 12 7o vloge z šestmesečno odpovedjo, po 14'%
Izvenljubljanskim vlagateljem so na razpolago poštne položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja nikakih stroškov.
Jamstvena giavnita za vloge znaša že nad 11 milijonov dinarjev.
Posojila daje le proti popolni varnosti, proti vsaj trikratnemu kritju na vknjižbo in na poroštvo.
Inkaso faktur in menic.	Trgovski	krediti.
stara, dobro ohranjeDB omara in umivalnik. — Poizve se Wo!fova ulica l/II.
ceno domačo hrano se sprejme več oseb. Naslov pove uprava.
išče vrtnarja. Upoštevajo se le odgovori s polnimi imeni. — Ponudbe
pod »Vrtnica« na upravo lista do 1. maja t. 1.
suho skladišče za državnim kolodvorom, je takoj za oddati. Oglasiti se je Konopjuta, Gosposvetska cesta štev. 2.
Matematiko
'•■i/uje profesor. Honor*r zmeren. Ponudbe na upravo lista pod »Matematika«.
Gradbeno podjetje
Ing. Dukič in drug
LjubUana, Bohoričeva ul- SL 24
Telefon itev. 560
s« priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
! mniemično naobražen 25 leten go-j »pod v industriji, trgovini ali dru-i ;em podjetju. — Ponudbe na upraVo
1	ista pod >Delo .
Vrtnice
nizke in visokodebelne, v različnih barvah (z imeni), raznovrstno grmi-Čevlje, leguster za plotove, smrekice, X m visoke ter razne sadike (perone) trajnice in letnih cvetlic priporoča Ivan Šimenc, trgovski vrtnar, Ljubljana, Oradišče 12. •
Dopisovanje želi
gospod v najboljših letih z izobraženo damo srednje starosti in simpatične zunanjosti. Nesrečno poročene imajo prednost. Ponudbe na upravo lista pod: »Tolažba v nesreči«.
fsaka nadaljna beseda
Cim byUnb.li do 20 besed Din 3*
86 par m.
CARINSKO POSREDNIŠKI IN SPEDICIJSKI BUBEAU
LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 41.
Naslov brzojavkam:	Telefon	Interurban
„GROM“.	štev.	454.
PODRUŽNICE:
Maribor, Jesenice, Rakek.
Obavlja vse v lo široko spaclaJoCe posle najhitreje in pod kulantnlml pogoji.
Zastopniki družbe spalnih voz S. O. E. za ekspresne pošiljke.
Trgovski loka!
s stanovanjem, po mogočnosti z električno razsvetljavo na deželi na prometnem kraju se išče. Ponudbe na upravo pod »Promet«.
Suhe mavrohe
ali smrčke
kupujemo. Kupci smo tudi za suhe gobe jurčke. Sever & Ko. Ljubljana.
raznašalcem, vpokojencem, pismonošam, slugam, trafikantom itd. — Oglasiti se je pri tvrdki »Posredovalec« Sv. Petra 23/1.
Zastopstvo
Kake dobre firme, za Ljubljano in ikolico išče trgovsko verziran reduciran bančni uradnik. Cenj. ponudbe
i	uavedbe pogojev na upravo lista pod »Agilen«.
Instrukcije
!» vseh srednješolskih predmetov daje in pripravlja za malo maturo viBokošolec. — Naslov pove iz prijaznosti uprava tista.
hišo z gostilno in trgovino, gostilna takoj na razpolago v sredini Ljubljane. Naslov pove uprava lista.
Vrtnice
visokodebelne, priznano lepih vrst, kakor tudi vrtnice-plesaikc d n vrtnice - žalujke nudi cenj. občinstvu Anton Ferant, trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg St. 3. Naročila se sprejemajo tudi v cvetličnem paviljonu pri frančiškanskem mostu.
Abadie
cigaretni papir aopet »talno na zalogi. A. Lampret, Krekov trg 10.
j*«k London:	(68)	j
tturni doživljaji.
t
Roman z lužnese morja, j
N* tistem mesto je slišal od taborišča-sem ;
4\h strela iz pušk. To je bilo vse. Nikdar več ; »i videl belokožcev in se tudi ni upal splaziti 1 k »ji ho verni* staremu taborišču. Vrnil se je k j Tudorju in se skrival i njim ves teden, hra- j »a5 s* a divjini sadjem, golobi in ptiči iz vrste • kaksdujev, ki jih je ustrelil s pomočjo loka j ia puščic. Potem pa se je odpravil na Be- * rasde, da prinese poročilo. Dostavil je še, da ■ ju Tudor zelo bolan i* da leži kar po par v nezavesti; kadar pa je pri zavesti, je ■ take slab, da si sam ne more pomagati.
— Zakaj vi ne ubiti onega velikega belega gospoda? — je vprašala Joana. — On imeti zelo dobro mušketo, mnogo platna, mnogo tobaka, mnogo nožev in dve majhni mušketi, kateri aelo hitro streljati. — takole . . . bak-hak-bak? —	i
Črnec se je zvito nasmejal.
— Jaz preveč vedeti. — Če bi jaz ubiti T»lik«ga belega gospoda, potem priti zelo ■laogo velikih belih gospodov iz Binu in se jeaiti kakor vragi. — Odkod imeti to mušketo? — vprašati mene vsi oni beli gospodje.
Ib na mojo besedo, Binu Charley bi bil po- ! polnoma zgubljen. Mnogo belih gospodov bi j se lauie jeziti radi tega. Če pa jaz njega ne , ubiti, on kmalu meni dati mnogo tobaka, i mnogo platna in mnogo drugih stvari — zelo '■ mnogo. —
— Samo ena pot nam preostaja — je dejal Sheldon Joani.
Deklica je bobnala s prsi i po mizi, dočim je Binu Charlev. ne da bi mignil z očmi, utrujeno gledal vanjo.
— Predvsem se moram takoj jutri zarana odpraviti na pot. —
— Se moramo odpraviti — ga je popravila.
—	Jaz znam vendar dvakrat bolje od vas uporabljati svoje Tahičane in v takih okoliščinah belokožec ne sme biti nikdar sam.
Skomiznil je z rameni v znak, da to pri-/na\v; s tem pa še ni privolil v njeno udeležbo; ker pa je vedel, da bi se zaman prepiral ž njo o tej zadevi in ker ga je vznemirjala misel, da bi se mogla spuščati v bogvedi kakšna pustolovstva, ako bi ves teden sama cstalii na Berande, se je molče udal. Nato pa je saploskal z rokami in četrt ure so bili sluge čez glavo zaposleni z raznašanjem odredb v posamezne barake. Enega moža je poslal k staremu Seelee-u v vas Balesuno s sporočilom, da je njegova takojšnja prisotnost nujno potrebna. Ribiški čoln je odplul k Boucheru s pozivom, da pride takoj. Tahi-čanom je razdeli! streljivo ter površno pregledal, če je v skladišču dovolj konzerv za par dni. Viaburi je kar porumenel, ko je izvedel, da bo moral spremljati ekspedicijo in vsi so bili presenečeni, kc se je Lalaperu ponudil, da stopi na njegovo mesto.
Prišel je Seelee, ves ponosen na svojo pomembnost, ker ga je veliki gospod na Berande klical k posvetu; toda upiral se je trdo-
vratno in ni hotel privoliti, da bi vstopil le v\ korak v strahotno ozemlje Bushmanov. Dejal je tudi, da bi bil prerokoval ta žalostni konec, če bi ga bili zlatokopi pred svojim odhodom vprašali po njegovem mnenju. Vsakega človeka, ki se je drznil prodreti v ozemlje Bushmanov, je zadela ista usoda: požrli so ga. In ne da bi bil vprašan, je pripomnil, da pojedo tudi Sheldona, če poide v pragozd.
Sheldon je poslal po paznika oddelka ter inu naročil, naj pripelje deset najboljših, največjih in najkrepkejših mož iz Poonga.
—	Toda ne ljudi z obrežja — ga je opomnil Sheldon. — Marveč same može iz pragozda — kateri imeti zelo močne noge. Dečki, ki ne poznajo mušket, niso za nič. Vi pripeljati črnce, kateri znajo dobro streljati z mušketami. —
In tako so izbrali deset mož ter jih postavili v vrsto na verandi; v luči svetiljk so se širile njihove krepke postave in močne mišice njihovih nog so dokazale, da so Bushma-ni. Sleherni od njih se je ponosil z dolgoletnimi izkušnjami v gozdnih bojih, mnogi so imeli brazgotine od krogel in kopij, vsi pa so bili razpaljeni od prijetne zavesti, da bo konec brezdelice in enoličnega posla na plantažah in da pojdejo v pragozd, kje bodo lahko pobijali. Ubijanje je bil njihov naravni poklic, ne pa sekanje gozda. Sami se sicer ne bi upali v guadalkaurske pragozde, toda v spremstvu belokožcev, kakorsna sta bila Sheldon in bila Mary-Joana pa so vedeli, da so varni in da jih čaka velika zabava. Njihov veliki poglavar jim je pa povrhu še nazna-
nil, da pojde ž njimi tudi osem orjaških Tahičanov.
Prostovoljci iz Poonga-Poonga sc stali tu z iskrečimi se očmi in smehljajočimi obrati, razen pasu ckrog ledij in barbarskih okraskov niso imeli na sebi ničesar. Vsakemu je tičal v nosu plošnat obroč iz želvovine in »s« so imeli glinaste pipe v preluknjanih uhljih ali pa v zapestnicah, ki so bile okra šeme * koralami. Eden je imel prsa okrašena s krasnim pasom veprovih zob. Drugi si je obesil na prsa velik obroč, ki je bil izdelan iz brušene in okamenele školjke.
— Velik boj nas čaka — jih je obvestil She-Idon.
Zasmejali so se ter se zdrznili od veselja.
— Kaj pa, če bi nas Bushmani snedli? — jih je vprašal.
— Nič bati — je odvrnil njihov govornik, neki Koogoo. prevejan dečko, ki je imel debele ustnice kakor kak Etiopčan.
(Dalje prihodnjič.)
»KUPUJTE SREČKE ZA RAZLOGOV SPOMENIK«
Izdajatelj: dr. Josip Hacin.
Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska tiskarna Merkur- v Ljubljani.