V toro*. I»trt.k msoloto uhaja i" T*U4 T Mart-k,ru bre* po»tliinja na
dom i» «* I«*" 8 !>' — ■» pol liti ..*„-,. , a četrt let» .*..*») .,
I'il  [KI-t i /» m l«to 10 gl. - k, it pol lrt» . I „   — „ ,a rftrt Ma I ..  i.O „
VroUUtvo'id ouravniitio
je ni »tolnun tri{ull>"m-
Za nafa«lr
plačuj«
<topni-
8 kr., i« M MMmM i krut ■ kr. ć« se ti,k» -.\itA 4 kr. it se ti-ka Škrat ' »eio M| m ruke ,o pljujejo P" prostoru.
JU r-ak t m,k j, PUi>»t. kolek • -t-- - -      . ,4 Jok
Kokopiii  »f ne »racajo, 'lopni naj ar l.lai?o¥oljii.i fra n kujejo.
Bt. 63.
V Mariboru 1. Junija 18GO.
Te6aJ II.
Eksces ljubljanskih turnarjev.
Iz Ljubljane so nam jo poslalo autentično poročilo, ktero se je iz narodnih krogov izročilo vladi v pojasnilo dogodeb 2:.'.. t. m. Gotovo ž njim ustre-z.emo ne le svojim bralcem, ampak po svojo pripomoremo, da se nekoliko zaduši onih laži in hudobij, ki so jih nasprotniki vedeli spraviti med svet. PO kratkem uvodu pravi sporočilo: „ Več je že tega kakor dve leti, kar se je mogel „turnvercin11 prepričavati, da ni priljubljen, in da na deželi ne marajo za njegove demonstrativne sprovode. Tudi takrat so ga dobrohotno svarili, ko so zvedeli za namerovani izlet; celo župani dotičnih srenj so odsvetovali od izleta, vsako odgovornost za nasledke izrekoma od sebe odbi-jaje. Vendar je prišlo do izleta; turnarji so so ob uri zjutraj , med jutrajšujo službo božjo, in ko je še mnogo ljudi spalo, s razprostrto zastavo, oboroženi » revolverji in „salvavitami" napotili po najbolj obisiVanih mestnih ulicah na kolodvor; spremljala jih je vojaška godba. Po železnici so se peljali v Laze; od tod so šli peš na Jančjo goro, kjer so — bilo jih je 65 — na najveći višini pri cerkvi zastavo v tla zasadili, da jo po zraku plapolala V kratkem se je zbralo nekoliko kmetov — turnarji brž ko ne pretirano trde, da jib je bilo (jO — na hribu, tirjaje, naj se odstrani zastava kot de monstrativno znamenje; ko se to z lepo ni zgodilo, so jo kmetje sami od vzeli. Ker so hoteli turnarji zastavo braniti, prišlo je sicer res do nekterili udarljajev, a kaj resnejega se ni prigodilo: saj je bilo kmetom le za to, dfl izgine zastava, za oseba jim menda ni bilo. Na to so so turnarji napotili nazaj t Laze; nihče jim med tem ni nič zalega prizadeval. S tem je bila dogodba v tern kraji pri koncu.
„Po teh skušnjah in ker so turnarji — kakor „Tagbl." 24. t. m sam pripoveduje — povsodi opazovali . da so kmetje nenavadno razdraženi, bila bi zdrava pamet svetovala, iz Laz neposredno po železnici vrniti se v Ljubljano nazaj. S tem bi se bilo prišlo vsem potenišnjim žalostnim dogod-bam in nasledkom v okom. Tega pa turnarji žalibog niso storili, ampak so telegrafovali v Ljubljano, da bodo vsemu kljubu vendar prišli v Vevče, kamor so si naročili vojaško glasbo. Povabljene goste, med temi častniško krdelo grofa Huvna peškega polka, so tje pozvali in naprosili vojaške po moči. Vedli so se, kakor da bi naravnost delali na to, da bi prišlo do tepeža med ljudstvom in oboroženo silo in kakor da bi hoteli s pomočjo vojakov izbrisati svojo hibo naJaučji gori."
„Ko se je na krčmarskem vrtu v Vevčah oglasila vojaška godba, jeli so se, zlasti ker jo ljudstvo ravno odhajalo od dokončane službe božje iz farne cerkve pri Mariji Devici na polji (kjer je bila ta dan božja pot), nabirati okolični gledalci, ki so blizo vrta postajali. Ali so hoteli ti ljudje, kakor se jim podtika, turnarje napasti, je jako dvomljivo, celo neverjetno;
saj so bili neoboroženi in so imeli razen turnarjev tudi šo častniško krdelo, vojaško glasbo in več žandarjev pred seboj. Vendar so sedrznili združeni turnarji, častniki peš in na konjih in pa žandarji svojevoljno iu kakor je videti brez povelja nad mirno stoječo ljudstvo, ktero .o proč zapodili in ga — brez obzira na setev, ki so jo poteptali —-poganjali po žitu. Pri tej priliki so se posluževali golili sabelj, bajonetov in tudi strelivnoga orožja. Nasledek tega nezagovorljivega napada je bil, da so jih mnogo ranili, odpu-ščenca Jakoba Rodeja, desetnika v bar. Kuhnovem peškem polku pa usmrtili. Rode je bojda žandarje in častnike opominjal, kako greši njih ravnanje proti postavi. Kode je na glavi s sabljo ranjen, čez usta prestrljen, z bajonetom dvakrat v stegno in enkrat v prsa zaboden. Grozovita razdraženost se je viled tega razširila po vsej okolici, m res jo bila sreča, da so med tem dospele 3 kompanije Hujnovih pešcev, ki so turnarsko društvo med-se vzeli in v Ljubljano spremili ter tako zabranili, da se niso primerile šc druge nesreče.
Zalibog je napravilo razgrajanje (ausschreitungen) častnikov vrnivših so od izleta v Ljubljani sami še nekoliko obžalovanja vrednih prizorov.
Ko je namreč pijan mesten delavec z malo papirnato zastavo v roki in „živio"-klicaje šel memo kazine, so ga, dasiravno čisto neoboroženega častniki z golimi sabljami napadli in dasiravno jim je hotel ubežati, so ga neusmiljeno razmesarili: na glavi, po obrazu, na rokah, na hrbtu so g* sedemkrat s sabljami dregaje in mahaje ranili, potem pa so ga častniki sami gnali na mestni magistrat.
Ravno tako je major Mayer, tudi tega polka, brez znanega razloga lastnoročno za vrat zgracil in potem v kazinsko kavarno vlekel sina tukajšnjega čevljarja Wolta, med tem mu je raztrgal zavratnik in srajco. V kavarni zbrani častniki so hoteli zvedeti njegovo ime, in ko jim je to povedal, so ga zopet izpustili kričaje: „\veifot den schusterlmben hinaus!" (Lučite čevljarskega fmitiua čez duri).
Tako je končal ta osudepolni lurnarski izlet, o kterem se čutimo primorane, da zarad njegove resnobne pomenljivosti in zarud razkačenja, ktero je zbudil v Ljubljani in v okoiici, sledeče opomnimo:
1 Ako se vpraša, od kod izvira neprijaznost proti tako imenovanim nemškutarjem, ktera se kaže med vsem slovenskim prebivalstvom, mora so odgovarjati, daje ta neprijaznost naraven nasledek več nego 20letnega boja za pravice narodnega jezika, za narodno enakopravnost. Več nego 20 let jo že tirjnjo Slovenci, več nego 20 let se obeta in garantuje v vseh cesarskih manifestih, prostovljnib govorih in po vseh ustavah, in vendar je za nje ravnopravnost ostala še dandanes večidel le na papirji iu kljubu §. 19 državnih osnovnih postav se še ne kaže nikjer nobena resna volja, da bi se Slovencem uresničili! najnaravnejše pravice VSacega ljudstva—pravice do narodnega jezika.   Tukajšnji tako imenovani  nemškutarji pa, dasiravno se
Poslednji bosanski kralj.
iZgodovinsko-romantiten obraz; češki spisal Prokop Chocholoušek, poilovenil Podgorićan.)
VIII.
(Dalje.)
„Nesreća se prižene za nesrečo,"
omeni Vojakcija,  kamor koli nikoli nikjer ne zapazim nič drugega, nego gotovo pogubo in
_«
tudi jaz rekel tako'.'" — skoči jej vojvoda v besedo in
se ozrem pogin — —■
„Ali nisem obrne se h kralju.
rAli šo le zdaj !" — oponese kralj , „pa vendar, vsaj učinim po tvoji besedi: da ni drugače, nego da junaški umrjemo."
„Saj tudi moramo." — potrdi vojvoda . molče ozre se v kraljevo mater in soprogo.
„Mati in moja žena še to uro zapustiti Boboveo in Bosno." — odgovori kralj, „v Dobrovnici počakati, da izvesti, kaj nam je odsodil Bog."
„To jo moder sklep," — pritrdi vojvoda, „a bogme, boljše bi bilo, da sti že na poti!  Kaj pa tvoji zakladje V —
„Zaklade moja soproga vzenie s seboj."
„Izborno!" — pohvali ga Radič, „da tudi ni mošnjo naših novcev ne dobode Turek, da, celo svoj rumenjak zgubode. — Kaj pa ti?" —
»Jaz pa ostanem tli, zato da me z narodom vred zadene osoda," — Tomažević odgovori zamoklo, a vendar odločno.
„Čemu bodo tvojemu narodu to, če kraljevskega gradu sobane pokropiš s svojo krvjo V"—oporeče mu Radič, ki se to trenotje vepne —Radič, kteremil s° oko uname. kakor so mu je bilo razvnelo nekdaj, ker ta pot raste nevarnost, z nevarnostjo vred pa njegova telesna in dušna moč.
„Ne, nikakor ne: takova izmišljotina izvira le iz bridke obiipnosti. nikakor pa ne iz krepko hrabrosti. Ukazi svojim perjanikom in peščici voj-ščako*- ki so pribežnli v Boboveo, puk besi z njimi dalje na jug, menim — uajb ■.) ,o da v Ključ, kjer to zidovje gotovo ovaruje. Tu zopet postaviš praj 6r, ki bodo narod klical na vojsko.   Saj - da lo tvojih vojšeakov mine
prvi Strah, tisoč in tisoč se jih zbere okrog tebe ; jaz poznam ta ljud: saj smo bojni bratje; gotovo laže dišejo tačas. ko jim srce hiti na vojsko, nego ob delu doma. — A jaz zaprem sebe in nekoliko perjanikov z narodom vred; po tvojem odhodu ljud pobegne v Boboveo, v Bobovski grad, vezir Melimed pa bode vsaj nekoliko časa pred trdnjavo, prodno razvali skalovje, pred no kamenje izdade svoje notrajnee. V tem skhčeš vojsko tako, da bodo Mohamo-dunje bežali vsak na svojo plat!" —
Kakor je vojvoda nasvetovnl, lako je tudi. To uro kraljica Marija s srbske kraljevine imovino odide v zavetje, z njo pa Vojakcija; obe hititi iz Bobovca. Ta dan na večer tudi kralj s perjanici vred zapusti svoje otočje, — s perjanici, kterih je le peščica ostala bila v B diovci in z vojsko kije bila zbala so brez kakovoga boja s prorokovimi sinovi — ter pobegnejo po poti v Ključ. Ah bogme, ubežniki očito ka/.o, ko s kraljem vred beže, da jim manjka le pravega vojvode, da Turek tako naglo ne priluniasti skozi bosniških gur prodore.
Vojvoda strmi za njim toliko časa, dokler koga vidi v prašnih vrtinicib, ali tudi sam krene na vzhodno stran, od koder bojda prdomastijo turške jate. Sleherno minuto je več in već ubežnikov, tudi sicer narod — posames-niki in z družinami se zbirajo, Urne na pomaganje — ter širijo strah in trepet. —
Ridić zbere vojščake, ki so bili tako ali tako pribežali v Boboveo, takove, kteri so se mu zdeli najboljši, da bodo najbrabrejŠe bubali sovražnika, drugu pak kar redoma za kraljem pošilja v Ključ. Ali ko tudi narod obče jame bežati v mesto, prepriča se, da niso več daleč turške jate. —
Vojvoda nieju vrati sedi na konji in kriči Ijustvu: „V Ključ! naravnost v Ključ! —tam plapola naš prapor, ki vso Bosno kliče na boj za vero in domovino! Kdor je junak, in kdor ueče da bi ga gonili z bazarja na na bazar ti vragi Kriščeve vere, ta takoj odidi v Ključ! Kdor neče, da bi mu bisurman oskrunil ženo in sestro, mater m hčer, ta orožje vzemi v roke in stopi v vrsto vojščakov, ki jih kralj v Ključi zbira lNIohamedanu na smrt!" t.
Ali malo jih umeje te goreče besede, večina ljudstva le topo zijo V vojvodo, kakor bi ne znali, koga zadevlje njegov ukaz.
„Kam se je vdrla bosniška jakost'."" — zojiet zagrmi vojvoda," kje 10 ti hrabri Bošnjaci, ki so poskakovali, ko jim jo pokuil glas o boji? Kje
674
„ustavoljubnežo" imenujejo, kolikor mogoče delajo proti uresničenju ravnopravnosti in zasramujejo vse, kar je ljudstvu ljubo, drago in sveto.
2. Zakaj so napravili ljubljanski turnarji zopet izlet v te kraje, saj jim jo bilo vendar mišljenje kmečkega ljudstva v ljubljanski okolici znano, saj jim je moralo biti znano. V 2 letih je bila to 4. praska, ktero so v ljubljanski okolici doživeli in sicer najprvo v St. Vidu, potem na Jezici in zdaj na Jančji gori in v Vevčah. In neglede na te lastne skušnje, bo jih povsodi svarili, tedne in tedne sem se je že poprej o tem govorilo, uradna „Lail>. Ztg." je prinesla 21. t. m. članek, ki jih jo svaril, srenjski župani onih krajev so pred okrajnim glavarjem pripovedovali o nemirih na deželi izrekajo željo, naj bi turnarji tje no prihajali in vsako odgovornost za nasledke od sebe odvračajo — a ti so vendar prišli!
Nikakor ne zadostuje kmetu le njegovo surovost očitati in mu kazati oboroženo pest: temveč naj bi se mu kazali dobri izgledi zmernosti in promišljenosti in naj bi se mu ne dajala prilika , du bi kazat svojo surovost. Če ne morejo svoje strasti krotiti oni, ki si inteligencijo posebno prisvajajo, kako se more zmernosti tirjati od kmeta ?
3. Čudno je, zakaj se vojaštvo, zlasti častniki , ki bi se vendar morali ogibati vsake politične pristranosti , udeležujejo ravno naprav, ktere ljudstvu veljajo kot politične demonstracije ljubljanske svojbine (clique.) Vendar naj že bo temu kakor hoče ! Na dalje pa se mora vprašati, ali smejo c. kr. častniki, kterih ni nihče napadal, proti neoboroženim ljudem rabiti gola orožja in ali smejo brezobzirno po ljudstvu s sabljami udrihati V od kodi so imeli pravico kaj tacega storiti? kdo jim je to zaukazal? kako so prišli c. kr. častniki do tega . da so neobrožene ljudi — ko bi se tudi hotelo priznati, da so se vedli demonstratiro — najprvo razmezarili, potem lastnoročno zgrabili, na mestni magistrat peljali in tako policijsko službo opravljali? - Ali je bilo kouečno potrebno, da je žandarmerija, če seje že morala utikati, tako hrezmerno rabila orožje ? ali je bilo n.pr. treba, celo neobroženega odpustnika Jakoba Rodcja, kterega so bili že dvakrat v stegna zabodli, še ustreliti in mu konečno še bajonet v prsi zariniti?
Kmetje so se na Jančji gori sami krotili in prizanašali turnarjem, ktere so imeli popolnoma v svojih rekah : organi javno varnosti pak rabijo brez vse obzirnosti proti neoboroženim državljanom in plačevalcem davkov svoja orožja, ki jim jih je država dala v roke!
4. Kako to, da župan ljubljanskega mesta, če je že — dasiravno je poznal mišljenje kmečkega ljudstva — dovolil turnarski izlet, vendar ko je zvedel, kaj se je na Jančji gori godilo, ni storil kar je bilo treba, da Iti prišel v okom dogodbam, kakoršno so so žalibog godile pred kazino !
D. Na debelo so polovljalo kmetje in tirajo pred sod ni j o ter zapirajo: glede turnarjev in vojakov pak, ki so vendar v Ljublani in Vevčah ljudi prvo napagali, ne sliši so nič cnacega. Pravica tirja, da so meri vsem t isto mero!" „Zanesljivo sicer upamou— končuje se sporočilo —„da bodo za-pričeta preiskavanja nepristransko vedela poiskati, kako se je vršil dogodek, ki ima tako žalostne nasledke, ki je vso dešelo tako hudo iznemiril in ki bo mnogim osebam prinašal najmučnejša preiskavanja, obsojenja in morebiti dolgoletne zaporo, vendar mislimo, da smo morali vse to še povdarjuti in priporočiti pozornosti, ker se je bati, da bo nemškutarska ljubljanska svojbina kakor jo to žo storila pri drugih prilikah tudi sedaj v nemških časnikih jej v porabo prepuščenih resnico krivo zasukavala m vso krivnjo navalila na Slovenne in njih voditelje, in tako za svoje politične namene rabila tolikega obžalovanja vredno dogodbo. Cesarska vlada. ki bo to , kar se je 28. t.  m.   dogodilo,  gotovo   brez predsodkov   sodila,  so  bojda  ne bo
obotavljala vevškemu in ljubljanskemu prebivalstvu dati spričevalo, da se je proti vsemu zbadanjn, zabavljanju in velikim zloporabam in žalostnemu raz-sajanju črne strasti obnašalo čudovito zmerno in da je s tem svojim lepim obnašanjem zabranilo, da ni prišlo do splošne ljudske ustaje, ki bi bila lahko imela nasledko, kterih si ne moro nihče naprej misliti. V Ljubljani 27. maja 1809.
Dopisi.
Iz LJubljane 29. maja [Izv. dop.j   Po časnikih ste že gotovo
brali o zaukazu našega mestnega župana, da se svintenje t spomin na Viž-marski tabor ne smejo nositi. Upamo, da velja ta prepoved le za Ljubljano, ne pa za slovenske pokrajine, kamor no segajo konstitucijonalne peruti „našega" župana, ki jo na ukazu podpisan kot izvršilna oseba. Naj kdo misli o županovem ukazu, kar hoče . to Vam morem povedati , da je bil ž njim jako nezadovoljen vodja tukajšnje gimnazije, ki si je prisvojil postavodajno oblast, ktere ni nikdar imel in je ne more imeti, ako noče postati naša gimnazija kakovšen pašalik,*) ki ne bi imel enacega tovariša v državi. Ko je bil namreč g. ravnatelj zvedel za ukaz mestnega župana, prišel je v svati navdušenosti v posamezne razrede in zaukazal, da se tudi enake medalje ne smejo nositi. Po svoji zvezi z mestnim vladarstvom je vedel dijake s tem strašiti, da bi prišli v dotiko s „špicelni" ko bi sploh kakovšno taborsko medaljo nosili. Ali ni v tem sijajno dementirano načelo : kar ni prepovedano je dovoljano ? Pa obrinimo se iz mesta, kjer še vedno v miru živita in gospodarita srenjski zbor in pa „turnverein," in pogledimo v one kraje, kamor so bili šli turnarji in mostni odborniki z vicepurgermeistrom Dežmanom na čelu blagoslavljat nemško zastavo in mnogocevne revolverje s slovensko krvjo. Tli se je zdaj napravililo toliko, da ne rečem obupanje. S živino in vsem imetjem, kar se da prenesti, hočejo kmetje brez razločka, ali so bili 23. t. m. na Vevčahali ne, presiliti se v sosednje vasi in tako prepustiti vojakom prazne hišo, ako se bo godilo še kaj časa tako, kakor se je ravnalo do zdaj. Ni človek ni živina ne vživa pravic, ktere jim gredo po božji in človeški postavi, še celo po decembrski ustavi. Mlade deklice so vedno v nevarnosti, da jih kakovšen brkač oskruni. V celi vasi ni že skoro več videti kuretine, niti zaprte skrinje niso več varno. Z eno besedo : ljudstvo je v tolikem obupu, da se je bati, da potrpežljivost zopet v kratkem prikipi do vrhunca in da bo drugo zlo huje nego prvo. Nekteri možje, ki niso prav nič zakrivili, stavijo se prostovoljno pred sodbo s prošnjo: naj se rešijo vsaj njih žene in otroci. Pomoči, brze pomoči je torej treba, da se no trpinčijo brez potrebe tisti, ki še turnarjev in njih ravsa videli niso. — Po mestu hodijo po noči hudo pomnožene patrole, in ako le kdo da kak slovensk glas od sebe. brž je v luknji; vsak dan se sliši o kakem novem zaporu. Dva Laha sta — kakor se sliši •— pela nedavno brez da bi bila vedela, kdo je Dež-man in kje stanuje, memo njegove hišo nek čuden „Miserere", in drug dan je upii že „Tagblatt" nad policijo, kako more tako slabo varovati „vicepur-gernieistra". Da ima Dežman slabo vest, mu radi verjamemo. Policija je napela drug dan vse žile, da bi zasačila pevca te jeremijade; do zdaj je zastonj vohala!
Iz gorenje savinske doline 24. maja —ski. [Izv. dop.J Poročati Vam imam denes o občni seji okrajnega zastopa v Gorenjem gradu, ki je
*) 0 gituuaziji spregovorimo prihodnjič. Prosimo naj so nam vse vestno poroča — imena poročnikov ostanejo naša nedotakljiva tajnost. Vred.
so Bošnjaki, ki so orala popustili vselej, kader so začuli bojno trombo, — ter opasali so s handžari in orožili z buzdovani, kje so zdaj ? Marli je že stehinil ta slavni rod ? Ali so zdanji Bošnjaki le plahe babe , strahopete mevžo?" —
„Čemu vse to, vojvoda?" -— pokne glas moju gnječo njegovih poslušalcev, „dokler bodo Tomaževič naš kralj , ne pomore nam nikakova hrabrost; s svojim zločinom jo nesrečno Bosno podrl v grob."
„Saj tudi ti veš to, vojvoda !" — vzleti v zrak nek drug glas.
Strašen ogenj Itadiću švigne iz oči . kri mu oblije lice ; ta hip se handžar zabliska v njegovi pesti; po.šegače konja, da divje plane in zdirja na tisto stran, od koder je prikrili) ta oponostii glas ; vse so trese, tako se bojć njegovoga strašnega pogleda in njegove hudobe. Ali na enkrat se vstavi, za pas vtakne handšar in jame otirati si čelo.
„Oj Bog, žalostno !" — spregovori sam sebi in govori dalje : „izdaja se jo razletela po Rosni, raztreščila je bosniško hrabrost! — Ha ! kje pa je zdaj Modruški Nikolaj, da bi zopet na vojsko navdušil ljud ? — Zadubal je nevarnost, pa se je vmeknil buri, če prav je nam zakuril ogenj."
Gostejše iu gostejše se mrak razteza po krajini, ali tam na vzbudit se rudeče žari zračijo.
„Bisurman!" —■ šepne sam sebi prestrašen, kdor zagleda znamenje, s kterim turške jate. napovedujć, da se že bližajo.
Ko se Radič ozre v ta žar, obrne se k množiiemu ljudstvu. Boje se grdogledega vojvodo , ali vendar jih jo mnogo privrelo k vratom iu na trdnjavo : pripodila jih jo bila lc-scm zvedavost, prignala groza. Vojvoda ukaže, naj pred-enj pripeljo mestne starešine, in ko jih ima pred seboj, iz-pregovori jim: „Poglejto, bisurmanska surovost se uani že posmehuje,* — pokaže k nebu, „dosti jasno se vam osoda priporoča na nebu, če se to poslednje trenotje ne ohrabrite po nekdanji navadi. Dokler je bila nevarnost še daleč, kipela vam je oholost po žilah ; nikar se ne nadejajte kakega usmiljenja, Turek je krvolok, le lastna odločnost, lastna skrb otme vas in vaše družine. — Nujte, ali primeto za orožje?" -- povpraša jih naposled.
Starešino pogledujo drug drugega, in mej U množico kraljuje bojazen — tihota.
Vojvoda čaka odgovora nekoliko časa, naposled pak pljune po starešinah: „Vi šlovasti mrletjo," — razhudobi se, „slavo nočete; raji ste «i od-
ločili turško sužnost, pa naj vas pogoltne; potlej pa nikar ne krivite nikogar drugega, nego sami sebe, ker vas bodo gonili na bazarje, da boste gospodom Turkom naorali polje tako, kakor ga orje njih živina; ker boste morali glodati, kaka krivica se godi vašim ženam iu sestram, vašim materam in hčeram •— sami ste to odbrali si; potlej ne gobezdajte, da je Bosna izdala vas, psi! — To je vendar hudič, ne morem drugače reči!" — hu-duje se bolj in bolj, „prav pomiče me, da bi vam ta-le gnjezda pometal z glav, ali škoda je smodnika in svinca; saj se usmili vas pa Turek, trdno verujem, da !"
Ko se jim razodene, /. majhnim pribočjem zdivja v trdnjavo in razganja ljud, kterega cele korušlje nemo obupnega stoji po ulicah.
Precej drugega dne se prvo bojne jato prikažejo okrog vihrajočih bunčukov —  pred  Bobovcem.   Daleč  so  jim   meščanje bili šli naproti ! prosili   so   sovražnika, da hi prizanese!   njihovemu in njihovih rodovin življenju.
Ker se Mohamed ne nadeja, da tako lehko zajmo Bobovčane, zato mu je vse po všeči za silo, in 14. dan julija meseca 1459. leta se vojska vel vezirju Mehuiedu na celu razgrne okrog Robovsko trdnjave.
Četrti dan že se turški buučuki vijo okrog skalovite Bobovske trdnjave , in solnco 18. dan julija meseca 1459 leta že poljublja zahodnim go-lam temena, ko Mebmed stopi iz svojega šatora, zato da bi videl, kolik jc štiridnevnega streljanja vspeh. Nevspešno kroglo švigajo iu še zmerom skačejo v skalovje, v trdnjavo; topi na gradu pa so umolknili o poldne; ves čas so verno odgovarjali in rano za rauo sekali turškemu taboru. Krogle — kameneno in železne - njih žvižg, njihovo sikanje jo marsikteremu Mo-hamodanii Asraelovih (Asrael je Turku smrtni angelj) perotnic šumenje. Naj le krogle odskakujejo od skal, če prav se do zdaj ni odvalil ni kamen trdnjavi iz zidovja, oglušeli so vendar le kavrinski topi, če ne, gotovo bi n« bili umolkniti ; torej se Mclimed prikaže iz svojega šatora, da bi zvedel, ali je že kazno ali ne napasti |tsa Slovana, zato da bi tem popreje zmogel trdnjavo — grad, in vsled te zmage Bosno.
Ze ima nogo v stremeni, že hoče kolebmti na konja, kar ta treuo-tek k njemu stopi sivolas moški, sivobrad junak, ki je že delj časa blizu šatora čakal, kedaj se prikaže vezir.
bila 13. t. m. in ki ima marsikaj zanimljivega tudi za daljši okrog. Bili so skoraj vsi zastopniki nazoči in volili so g. L. mlajega za perovodja. Zapisniki vieh sej se vodijo od kteregi. zastopnika ali odbornika in to se ve da zmerom v slovenskem jeziku. Pogledimo si sklepe omenjene seje, da vidimo, d« zastop tudi res skrbi za okrajnike. Razen manj važnih reči sklenili so \ zastopu za gorenjegraški okraj posebno asekurancijo za ogenj napraviti in ge pri tem držati statut graške zavarovalnice , vendar tako , da bode vsak okrajnik prisiljen pri domači asekuraciji se zavarovati, ker se bodo novci zato z okrajno priklado ob enem pobirali. Po tem načinu misli okrajni za-stop jako majhno premijo doseči in vendar še s časoma poseben fond napraviti. - - Drugi ravno tako važni sklep je glede podpiranja domače živinoreje, ter odločeno je bilo iz okrajne blagajnice vsako leto 120 gld. za ta namen porabiti, in sicer tako, da okrajni zastop in pet skušenih živinorejcev vsako leto na drugem kraji okraja premije za najbolju plemensko živino razdelijo; za najboljega bika 40 gl., za druzega bika 20 gld., za aajboljO kravo 20 gl., za drugo 15 gld., za najbolje junico IS gl., za drugo 10 gl. Ta dva sklepa sta velike važnosti in v*ak pravi prijatelj napredka na na-rodno-gospodarstvenem polji bode največo hvali za to okrajnemu zastopu vedel, kar s tem tukaj tudi jaz očitno pripoznavara , da se mi ne bode očitalo, da le zmerom kar zanikujem. Ob ostalem je življenje pri nas čisto navadno, o narodnem gibanji je vse tiho, čitalnice še niti v Mozirji niti v Rečici nimajo, ter tudi nikdo na njeno osnovanje ne misli: v županijskih pisarnicah se tudi še zmerom rado po — starem amtira.
Iz Gradca 28. maja. [Izv. dop.] (Nemške surovosti.) Ravno zdaj, ko vse govori o neotesanosti, surovosti in barbarstvu slovenskega naroda kazaje dogodbo na Savi, naj spominjam vaše bralce nekoliko na omiko Nemcev in njihovih voditeljev.
a) Skoraj bo dve leti, kar je sedelo 7 slov. studentov na soareji v Schreinerjevem vrtu okolo ene mize pogovarjajo se po domače. To zaslišavši začne nemška kultura metati pesek in kamenje pri belem dnevu na mirne Slovence. Ko se ti ogledajo in proti tako neotesanemu obnašanja pritožijo, obstopijo s pestmi Nemci mizo Slovencev. Vzdigne se celi napolnjeni vrt, vse se gnjete do mesta vihre, vzdiguje palice, kriči, psuje nad še zdaj mirnimi in zagovarjajočimi se Slovenci. Med tem ko se reveži branijo, gre eden izmed študentov na policijo zahtevat pomoči. Ta mu nevoljno to obljubi pod pogojem, da se da on zapreti. Muzikautje vojaški od polka Thun-Hohensteinskega (Srbi) vide nedolžneže trpeti, pustijo muzikalno orodje, prcrijejo se skoz množino, obstopijo Slovence in jih rešijo še veče nevarnosti Tagespošta se ve da o tem ni nič pisati hotela.
bj Naši poslanci so dobili novega, milega sodruga v prof Ilescbl-nu V kavarni pri Seidelnu obsodivši prav po fijakarski našo politiko je djal : „Ua bi na meni stalo, jaz bi jih iz deželne zbornice zmetal." Če je treba, spričamo te besede vsako uro. Kako omikano, vglajeno, lepočudno sedanji dobi primerno se znajo obnašati poslanci dr. Graf, Lohninger, Carneri, Mariborski svetlonosci, smo že večkrat čutili in o tem pisati, bi bilo odveč. Znan nam je dobro nemški izrek:   Ja Bauer, das ist vvas anders.
c) Za Gradec je statistično dokazano, da ima preko 15.000 slovan-kih prebivalcev. To se sicer javno ne izgovori, ker kaj tacega povedati je nemogoče čutljivemu nemškemu srcu. Po takem jo vsak peti človek če ne veren Slovan, vendar Nenemec. Recimo, da bi hoteli mi se tako obnašati v javnosti kakor ljubljanski renegati in Nemci, da bi hoteli imeti deželnega poslanca Slovana, da bi hoteli za zgornje Štajerski ponudnike postavljati, da bi napravljali n. pr. v Brucku shod, v ktorom bi Slovenci in 1 i b e-
——MMMMUMPMMamU   lil W.......timlMim.....»I i
„Vezir Mehmed !" — oglasi se smelo, ker ga Mebmedovo spremstvo peha od sebe, zato da no bi pota zastopil vezirju.
Mehmed se ozre, vstavi, nogo sneme iz stremena in zavzet vpre oko v tega moškega, rekoč: „Poznam te — ti si —M
„Kaj mar komur drugemu, nego tebi, kdo sem!'' — vščene ga ta moški.
„Saj res," — potrdi vezir, „in pravico si mi bil povedal tudi v Dri-nopolji že, če prav si kavrin, čegar slina le laž goji na jezici. Ali si morebiti prišel po plačilo?"
„Rad bi se zmenil s teboj nekaj, vezir!" — odgovori ta.
To trenotje se Mehmed vrne v svoj šator in kavrinu migne, naj stopi za njim; a turška čestitljivost, zbrana pred šatorom, se nadnavadno čudi za tega delj.
Precej dolgo časa se že tajno razgovarjata vezir in ta sivo-bradec, po razgovoru puk Mehmed spiše list in črno zapečati. Naposled so obrne k temu moškemu, ki je pokojno čakal, kedaj bode pismo gotovo.
„Na, to-le je," — podade mu pismo, „sultanova milost jo razsežm tako, kakor jo razsežno nevsahljivo morje; bosniški narod, ker se je tako kmalu vdal, potježil jo padišahovo pravično jezo, to pa je berat, *) ki sem ga ja. spisal v padišahovem imenu, in posled kega je temu zarodu zagotovljen, »era, zagotovljeno bitje in stanovanje, naj le še daljo Bošnjaci mirno žive v lastni očini v milostivega paše senci 1"
Starec oslovsko kožo vzeme v roke, pozorno pregleda vse strani, iu skrbno „pergament" vtakne k prsim.
„Velika je moja zaupl|ivost do tebe, kavrin, govori zopet dalje vezir »ker sem ti milost spisal poprej, nego imam trdnjavo v lasti. Kedaj teda se odpro vrata va-njo?"
„Morebiti že denes, ali pa jutri," —- odgovori sivolasec, „znam, d. ne moreš tratiti časa, ker sultan dan za dnevom čaka, kedaj se tvoje vojsk, bunčuki prikažo na obzorji," — in ko to omenja, v tem se mu radostni žari oko.
»Allah kerim!" — vsklikne vezir in vskloni se, kajti tega čudovitega-mošk ,;a obljuba je verna, in resnična so žalostna sporočila o sultanovi vojsk-
(Dalje prih.)
*) Hornt, lmt, hottiserif — so imena uradnim pismom. Pi».
ral ni Nemci sklepali, da se mora vsa zemlja koder bo je nekdaj naški
govorilo, djati  v zedmjeno Slovensko (kakor Nemci v Bistrici.) prepričani mo, da pridejo nekih mest takinstvo in oficirji  iz Ljubjane iu od drugod jjO svoji segi za nas delat (t. j. Slovane pretepat in pobijat)
d) Kakor je klofuta morala razločiti različna mnenja dveh odbornikov Celjske kazine, g. dr. N. in H., tako je boj marsikje razsoddni moment. Če kdo komu usta z.»veže ali pa če ga pu^ti govoriti, pa mu na vsako besedo figo pokaže, je stvarno to isto. Oboje draži človeka, naj bo Slovenec ali Nemec, ustava ali samosilstvo; vrč so nosi tako dolgo do studenca, da se ubije.
Iz žalostne dogodbo naj se učijo naši nasprotniki to-le: Narodna zavest je živo vsajena v srcih tudi prostega ljudstva. L|udstvo no pripo/.nava vašega kulturrinosnega (?) poslanstva kot, pravično poslanstvo ampak kot overo pri našem napredku. Vsak naj doma pred svojim pragom pometa, mi bomo tudi pred svojim sami in ne potrebujemo vas, da bi nam delali smrt. Slovenski surovosti so ne da nikakor ne nasproti staviti nemška omika. V Ljubljan-kem dež. zboru še Slovenci niso nobenega Nemca ven vrgli, kakor bi se od vaše strani radovoljno storilo. Pri nas se le prosti kmet nad sovražnikom razljuti, pri Nemcih pa se omikano se misleče meščanstvo nad d ru goj e zn i č k i zapoprimo (glej mariborsko volitev I)
Iz Dunaja. 30. maja. H. G. [Izv. dop.] Kakor lačno krdelo volkov so zdaj vsi nemški časopisi Slovencem za petami, vsled dugodbe na Jančjem vrhu in v okolici. Ne brigaje se za lastne surovosti, za neslišanosti, ki se gode na izvirnikih nemške „kulture", psujejo se Slovenci kot bogve kako surove, „nemštva" potrebne čete. Dasiravno se vsem vidi, da ne morejo tajiti, ka ima dogodba v Ljubljanski okolici naravnost politično podlogo, da je nastopek večnega zanikanja slovenskih tirjatev, večnega pritiskanja b irokracije in narodnega odpadništva, ktero slovenski narod in njegovo narodno prizadevanje zasmehuje in zasramuje in se pri tem vrednem delanji zaslanja za nemško ime: vendar razlagajo stvar čisto napačno, čisto perfidno in jo zvesto porabljajo ne v pomnjenje, temuč še v veće razdraženje. Obe „Pressi" — „Fremdenblatt," „Debatte." „Morgen|iost" in drugi listi prinašajo dolge članke, da bi surovost „malostnega" naroda in trpljenje Nemcev dokazali, ali bolje, da bi dokazali, kako čez očale sovraštva gledajo vse, kar je slovansko. Samo ob sebi se ume, da so pri tem po strani udarja tudi po „polubratih" Slovencem, po Čehih. Bodi mi dovoljeno, da nektere teh nemškovladnih izpovedi dunajskega časopistva tu kratko omenim. Nova „Presse" le bolj ob kratkem v uvodnem članku potoži, zakaj se niso Slovenci že zdavnaj pouemčili. Milo zdihne, da je pač že germanizacija zarad narodnega fanatizma nemogoča postala. — Bolj obširno izpoveduje nemško-vladno mnenje stara „Presse". Ona hvali zmerno postopanje Tomauovo in njegovih tovarišev, hvali njih ustavol|ubje, potem pa nevsmiljeno pado po „nižih" voditeljih Slovencev. Ona skuša misel pobijati, ka kranjski tepeži v Ljubljanski okolici, in silovita razburjenost v Ljubljani ni zarad narodnega zatiranja, temuč, da je samo verska in farška stvar. Mnogo jih jo mod vladnimi ljudmi, ki bodo „Pressi" verjeli, da ni narodno zatiranje, niti zanikanje narodnih pravic, temuč sama klerikalna agitacija kriva onih dogodkov. Dolžnost naših zastopnikov bode, da reč neustrašeno zastopajo, t. j. vzroke ne-premišljenega ravnanja slov. kmetov razjasnijo kakor so. In vzroki so pač le in samo iskati, ne v narodni, še munj pa v klerikalni agitaciji, temuč v tem, da se naravnim narodnim željam ne ustreza, ter da so v naši deželi nekteri nesramni tujci in odrodniki domačini, ki imajo za slovenstvo samo zasmeh. — „Debatte" prinaša tudi dolg članek in pripisuje vso turnersko nesrečo ter žalostno smrt enega Slovenca samo „rovanjem" Bleivveisa, Gosto td, Ti dunajski žurnalisti pač niso pri vseh svoih mnogoštevilnih grehih tako nevodni, ka bi ne znali, da se noben narod ne da samo od nekte-nh mož voditi in do tacih dogodjajev privoditi, tudi ko bi ti možje vse drugače genijalni bili, kakor so tisti, ki se jim vodnijstvo Slovencev podtika. Pa nekoga morajo imeti, na kogar krivico nakladajo, da jo z ramo lastnega bratstva odvale. Tudi tu bi bilo treba poduka vsem enačim ljudem, da je naš narod slovenski že tako daleč prišel in so toliko zavedel, da tudi brez teh imenovanih vodnikov zahteva iu hoče svoje pravice, in da bo vedel odbiti vsa posmehovanja in zasramovanja. Jalova vera je ona, ki meni, ako so nekterim Slovencem „ua prsto stopi" da bodo potem naša zahtevanja minila. „Debatte" naj bi šla v svojem indijanskem sovraštvu do Slovanov in poklala vse, ki meni da so vodniki : drugi dan jih bo iz tal zrastlo še enkrat toliko, ki bodo morda še radovoljneji žrtvovali sebe in vse za domovino in njene pravice. — Ravno tako kliče „Fremdenblat/" vladi, naj kaže „grenko tesnobo." Ta list pravi , da nemški jezik ne bo na Dravi obstal, ker no more in ne sme. Do Adrije se mora raztegniti, najprvo po mestih, potem tudi po deželi! Ali so tu ne izreka zopet, da nas nemška hegemonija b o č e poneinčiti ? Ali nimajo potem nuši Slovenci prav, če neinškotarjem •čitaj" ! „vi nam hočete naš materin jezik vzeti, nam vzeti to, kar smo od <vojih očetov podedovali? Zoper to pak kličemo Slovenci z vsemi Slovani »red: ne u d a j m o se!
Politični razgled,
Govore o škandalu ljubljanske turnarsko — mestnoodborne tranke nahajajo vsi češki listi, da su ni čuditi, ako se sem ter tjc kaj ena-•ega pripeti, dokler hoče biti nemška narodnost edinogospodovalna. Enake irikazni bo morala edino le odstraniti m dra politika popolne enakopravnosti vseh narodov.
Državni zakonski list prinaša postavo za postavo, ki jo je sklenil zadnji državni zbor in zdaj potrdilo Nj. veličastvo.
Češki tabor na Visoki gori je prepovedan. Radovedni smo, ali je o znamenje, da je s svobodnim taborovnnjem za letos zopet pri kraji.
Duhovščina belovarska je jugosTov.-akademiji pripustila denar, |,i i jej ga je volil ranjki kardinal Havlik za maše.
Ogerska adresna debata še traja, a menda /e rsom preseda, samo onim ne, ki liotu še govoviti. Teh ni manj kakor 46, V svojih govorih se nihče ne briga za svoje predgovornike, ampak vsak govori, kakor se je doma na pamet naučil. Govori so večidel brez novih misli. Posamezui prizori te debato so naravnost smešni.
Pravijo, da bodo skušali Poljake s tem zopet potolažiti, da jim na administrativnim potu marsikaj dovole. cesar jim niso hoteli dati potem postavodaje. Vrednost administrativnih naredcb v tem obziru nima nobene veljave, kajti kar se jo denes dalo, lahko se zopet jutri po ravno isti poti odvzeme. V pravni državi naj bi le odločevalo postave, no administrativna samovolja, če je slednja v posameznem slušaju tudi na videz dobrohotna.
O izidu francoskih volitev se pišo „Politiki" : Vladnih glasov bo 171, Thierovo stranka šteie 58, levica 55 glasov; združena opozicija bo imela torej 118 glasov, torej vlada samo 58 glasov večine. Morebiti B6 še kter opozicijonalnih glasov pogubi ali pa tudi še pridobi. Merodajne so pariške volitve. Časniki pravijo, da zdaj revolucionarna demokracija glavo vzdignjc. „Pariš - - pravi „Journ. do Par" — odgovarja vladi in jej revolo-cijo naznanja, lota 1863 je Pariz vlado samo posvaril, zdaj jej je vojsko napovedal.
Ismail Paša, vicekralj egiptovski je pripotoval 29. t. m. na Dunaj. Mož ne potujo za kratek čas, ampak je prišel evropske vladarje vabit, da bi bili nazoči pri slavnostnem odpiranji sueškega kimala, in želi vse evropske vlacti zediniti v tem, da bi omenjeni kanal izrekle zx neutralen na vekomaj. Nekteri časniki hote vedeti, da bo avstrijski cesar nazoč pri odpiranji tega kanala, kar je pa komaj verjetno, nko pomislimo, da pri sedanjih notrajnih razmerah cesar ne more za dalj časa države zapustiti.
Osten" ve iz Carigradu pripovedati, da jo vsemu časnikarskemu preblicavanji kljubu črnogorski knjez vendar dosegel, da mu bo Turčija ali odstopila nekoliko dežele, ali pa tirjano ladijostajo. Da se o tem pora-zumejo, sel je Konstantin Kfendi v Cetinje. „Osten" ob enim pravi, da je avstrijska vlada podpirala tirjatve knjeza Nikolaja.
Turška vlada se na dolenji Donavi oborožuje. Pravijo da hoče z večimi garnizonami po mestih dokazati Bolgarom, da se jim ni nadejati , ka bi porto kedaj zasačili nepripravljeno.
Kazne stvari.
* (Strah pred taborskimi svetinjami) na spomin vižmar-skega tabora je pri ljubljanskih Nemcih tako velik, da je ljubljanski župan dr. Zupan naslaujaje se na odlok c. k. dež. predseduištva nek ukaz od sebe dal, tega smisla, da se po Ljubljani ne smejo nositi. Kdor bo nosil svetinjo, bo kaznovan. Bog vedi, če ti možje res mislijo, da bodo s taci mi ukazi ljudstvo pomirili.   Alije to svoboda V
* (Husar j i), ki so v veliki naglici od povsod morali na Kranjski marširati, čudili so se, kakor „Triglav" piše, da jih nobena kranjska „dru-hal" precej pri prihodu ni napadla, temuč so našli, da je vse tiho in mirno,
* (V skrivni seji) je ljubljanski nemški mestni zbor boje sklepal, naj bi se vlada prosila (menda nemškim turnarjem za ljubo) vsa na rodna društva razpustiti. Borne je djal: „če kje dvanajst Nemcev skup sedi. pa jih eden prime, vpijejo: policija!"
* (Jožef Ž ve gol j) Slovenec iz Gorenjskega je postal avstrijski konzul v Aleksandriji.
* (Ljubljanskemu županu) predmet za njegovo ukazodajanje iu njegovo paznost je to-le: „Triglav" je v svojem predzadnjem listu popisal kako surovo so pred kazino oficirji, posebno nek major policijsko službo opravljali nad onim, ki je klical „živila Slovonija." Zdaj pa v „Zu-kunft" beremo, da je vrednik tega lista v veliki osebni uevarnosti, ker ga oni major in oficirji žele v pest dobiti. Zupan, tudi tukaj velja: hic salta!
* (G. Ti de lis Terpinec.) Iz Ljubljane se nam piše: „Lc prav ob kratkem Vam naznanim, da je g. Fidelis Terpinc od deželnega poslanstva odstopil. Razlogov Vam ne vem povedati, mislim pa, da njegova odpoved ni v nobeni stiki z nedeljskimi dogodbami v Vevčah, kjer ima g. Terpinc svojo papirnico. On je bil vedno naroden mož in je veliko za povzdigo in zboljšanje blagrosti slovenskega naroda storil, posebno pa na polji kmetijstva. Bržkone se je on zarad svoje starosti odpovedal poslu deželnega poslanca ; iz tega vzroka se je on tudi v posjedujem občnem zboru kmetijske družbi' kranjsko odpovedal predsedništvu te družbe. On ostane pri svojih rojakih vedno v hvaležnem spominu. Treba bo tedaj za ljubljansko okolico voliti druzega deželnega poslanca. Za ta posel sposobnih in narodovega zaupanja vrednih mož je več. Ni dvomiti, da bode odbor „Slovenije" nemudoma v pretres vzel, kdo bi bil naj vrednejši naslednik gosjiod Terpinc-a v deželnem zboru, in da se bode imenovan odbor o tej stvari tudi z volilci dotičnoga volečega okraja posvetoval, in da ne bode preziral, kdo ima razun družili deželnemu poslancu potrebnih lastnosti tudi največ zaslug za naš ubog pritiskao narod.
* (Iz Postojne.) V čitalnici Postojnski bode v spomin začetka čitalnice pred enim letom beseda v nedeljo 11. rožnika 1869 zvečer ob 8. uri po sledečem programu : 1. Zbor kmetiških fantov: Slovanska reč ; 2. Slavnostni govor; 3. Samospev: Mojemu čolniču; 4. deklamacija: Slovenka sem; 5. tom bola; 6. glediščna igra: županova Micka in 7. zbor kmetiških fantov: Slo vencev dom. — Ustopnina za čitalnične ude 15 kr. in za neude 30 kr. od osebe.
* (,Juri s pušo") je prinesel v 4. štev. med mnogimi smešnimi lr kratkočasnimi to-le resnobno:  „Trst. 2!). maja.   Denes je gospa Policija
„Jurj.i s pušo na taboru" konfiscirala in ostale iztise pobrala, kterih j« bilo ho 17! „Laibacher Tagblatt". was vvillst Du noch mehrV!
* (Bistriški shod u s t a vol j u b n e/e v in n e m š k u t ar j e v) je popisan v tth-le besedah: Mnogo darovanega šampanjca, mnogo govorov, malo misli; domače kmečko ljudstvo se ni vdeležilo, šampanjec je privabil nekoliko tujcev, ki so si obljubili, da sc še snidejo, če bo hoel kdo šampanjca darovati: in politicis velik finsko, drugo jo milostljivo pokrila črna noč.
* (Nemškim G o rn j c štaj erc en) priporoča nek dopisuik v „Vaterlandu" naj na deželi posnemljejo — Slovence in napravljajo tabore. Naj poskusijo. Videli bodo, da tacih taborov ne spravijo skupaj, kakor smo jih imeli mi Slovenci, ker nemški Mihel na kmetih ni — slovenski kmet. Nemška ošabnost nas Slovane zaznamlja kot „pol barbare." Mi poznamo tudi nemškega kmeta in vemo koliko je v uarodno-politični zavednosti za našim. Velika in bogata literatura ne stori noben narod omikan , treba zajemati iz nje, treba omiko širiti. Pa saj je nam Nemec Dožman povedal, da so le za „sporadisehe aufkliirung".
* („Almanah češkega s t u de n t s t v a") smo ravno v roke dobili. Tiskan je v tiskalnici dr. Kd. Gregra in karse krasne oprave tiče, priporočili bi ga kot izgled našim tiskarjem in založnikom . ki dostikrat slov. knjigo brez vkusa oblečeno pošiljajo med svet. Almanah obsega same pesmi, med ktcrinii smo mnogo dobrih našli. Priporočamo ga naši mladini, ki češko umeje. Dobiva se pri: „akademickem čtenarskem »polku" V Pragi, ki ga je izdal na spomin svojega 20letnega obstanka.
* (Dr. K 1 u n), ki je zdaj samo sektionsrath, bi rad kaj več postal in kolikor mogočo ministra Planerja nadleguje, naj mu višo službo da, groze mu, da inače zopet v tabor vladnih nasprotnikov prestopi; j)o takem je še mogoče, da se Klun zopet s Slovenci združi in tako po malem celo sektions-šef postane.   Kakor reči denes stoje, je to vse mogoče.
Telegram
„8lov. Narodu,"
maja.   Neniškutarski shod slabo ob-
Na Pragerakem, 31, iskovan, 400 ljudi, večidel tujih, najreč iz Maribora. Slovenski kmetje se niso udeležili. C4ovori pulili, polni znanih fraz: hu-sarji nepotrebno konsignirani.
Dunajska liorza od 30. maja.
Enotni drž. dolg v bnnkovcib (H II. 8.r> kr.   Kreilitne nkcijn 291 (1. SO kr. 6% mctnlike!! obresti v m nji in nov. — fl.— London   124 fl. 45 kr. Enotni drž. dolg v srebru   69 fl. 90 kr. \H*W drž. posojilo 102 fl. 3(1 kr. Akcije narod, banke TiiO II. — kr.
Srebro Cekini
21 fl. 67 kr. i H. 85 kr.
S smešil i m i
a m i (i K i uran
v lažnjivi otolelci
frči, zabavlja in pika po Ljubljani in pije slovenskemu narodu sovražno kri. Da ne pika tudi Vas, prikupite si ga z 1 gl, 20 kr. za pol leta, ali pa še rajši z 2 gld. 40 kr. za celo leto, to Vam svetuje
Jakob IIcnovc,
vrednih „ Brenceljnov"
je preselil svojo bogato zalogo lM
pohištva, lesenega, pletenega, hišnega in kuhinjskega |
J orodja in pa posteljnega blaga $
I       v Granico predmestje v novo Hmidererovo hišo. ($J
j) Ob enem p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da pohištvo A
0 po žulji tudi izposoj ujem. Kupljeno blago za svoje S
1 stroške zavijam in kamorkoli na dom pošiljam. Cela ^ g pohištva, za najmanjšo sobico kakor za velike sa- [2 % Ione in eele hiše se lahko takoj v moji zalogi izbero* S vi in odpošljejo. |j ■» Priporočam svoje po najnovejših šegah ukusno izđe- S Jj luno blago j), n. občinstvu in obetam najboljšo postrežbo fl ^ ni kolikor mogoče nizko ceno, ktera se nii — ako bi 3
1 to kdo želel — tudi v polletnih obrokih izplača. %
V Mariboru maja meseca 1869, ^
»clier*. n
Udatelj in vrednik Anton Toni-ic
Lastniki; Ur. Jo/*- VoHiiJHk iu tiru*!
Tiskar Kilunnl Jaii/Ić.
5.