10. številka. v torek 14 januvarija 1902 Tečaj XX vil „Sdiaost" z »nia takr«: a* 4an. razun » rant^ov. ob 4. uri zvečer. '•"»ro.'nlne irmU : za -.eto leto ........ 34 tror u pol Ft&.........;3 _ 1» 'tu; leta........ h ra »s ntmec........ 3 kroni .iuotaino t plačevali na..rej. Na oa-x t ' brer priinže .e naročnine ss ct»i«i s« >iir%. f; ;nr>«tarnab v Tr?cu «e prodajajo pošast «ne številke po * s;»unk 13 aii.i; Trata pa po S -iotinc f4 Telefon *tv. S70. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti je met! Oglasi •s raĆBsaio po vrstah v petitu. Za večna tnc naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in iavne zahvale do-siači c^iasi itd. »e račnnaio po pogodb« Vai dopisi naj se poMljajo uredništvo 3frfrankovant dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije m oglase spre-Jama opravntSlio. Naročnino in oglaaS j» plačevati loco Trat. Urednlittv in tiskarna ae unbajata v a:ici Oarintia siv. 1*2. l'pr»iBli»f®, In sprejemanje tnsrralo? v ulici Moliš pjccoic feiv. 3, 11. nati»tt. <-Ja?ateIj in oJ^ovorni urednik Fran Cio dnik LtCMziik konaorcij lista Edinost" Natisnila tiskarna koasorcija lista „Edinost4* v Trstu Nedostaje jim — inteligencije srca. Vrešenska afera dela vedno veče kroge. 1 »anfs ga menda ni naobraženega človeka v Evropi, ki ne bi bil na jvodlagi brutalnih dogodkov v Vrešenu ter obsodbe sodišča v Gnezdnu, pomenjajocega pravo justično ubojstvo, ustvari 1 svoje sodbe o duševnih kvalitetah izlasti onega odlomka nemškega naroda, ki si domišlja, da je prvi predstavitelj tega naroda, da je nositelj-prvak vseukupne nemške ideje, ter da so v njem koncentrirana vsa ona odlična svojstva, ki jih to pleme ali v resnici nima, ali pa si jih samo prisvaja. Menimo — Pruse ! Si<*er je to pleme že od nekda) na glasu zlnjk svoje nadutosti, nestrpnosti in odurnimi. Ta neprijetoa svojstva so mu lastna v toliki meri, da je Prus *«elo po svojih soro-Jakih v drugih pokrajinah, i/lasti med južnimi katoliškimi Nemci, deležen najživahne-jih — nesimpatij ! Tedaj pa, po dogodkih v Vrešenu, ki so izzvali najneprijetnejo senzacijo j K) vsem civilizovanem svetu, so ta svojstva Prusov došla se le prav do splošnega, svetovnega poznanja. Nemci čutijo to sami in zato si krčevito prizadevajo, da hi v parlamentu,torej nekako pred forumom Evrope, one dogodke pokazali v luči, ki l>i bila ugodna njim ! YTse prizadevanje grofa ]Jfilo\va (ki ni le kancelar nemške države, ampak ob enem tudi predsednik ministerstva kraljestva pruskega} in njegovih ministrov tovarišev je v deželnem zl»oru pruskem naj>erjeno v to, da bi dokazali, da je uprava države primorana braniti državo, pred nevarnostmi poljske agitacije, da ni tor«j Poljaki agresivni, Nemci pa da ne prestopajo nikjer meje silobrana. Tako je bilo tudi včeraj v deželnem z*K>ru pruskem. Poslanec Habrecht se je — utemeljuje interpelacijo na<*ijonalnih liberalcev — fM»vs[>el tako daleč, da je trdil, da ravno afera Vrešenska dokazuje, da je postopanje Nemcev proti Poljakom opravičeno. Menil je namreč, da še nikdar niso bili poljski deli dežele tako razruvaui od poljske agitacije, kakor sedaj ! In utemeljitev tej trditvi ? Habrecht je menil, da je tu zadoščal !e en -am proces, pa da je vsa dežela v plamenu ! l>a, dežela je res v plamenu, ali v plamenu e v-Ied vrešenskih dogodkov sploh čutstvo- PODLISTEK 4 vanje vsega civilizovanega sveta ! Kjer le čutijo človeški, tam ee zgražajo nad temi dogodki. Mari so poljski emiserji obleteli vso Evropo in jo z lažmi nahujskali proti Nemcem ?! .Je-li mari proces radi dogodkov v Vrešenu prinesel kakov dokaz, da so pruski Poljaki konspirirali proti državi ? ! Niti sence tega ne! Na plamenu, ki plapola sedaj proti Nemcem, ni kriva nikaka »poljska agitacija«, a m pa.c kriva je gorostasnost {»osto panja državne oblasti z narodom, ki ni storil druzega, nego da si hoče ohraniti, kar mu je Bog podelil z rojstvom v najdragooenejo svetinjo. Rečeni poslanec je menil tudi, da bi opravičil postopanje s Poljaki, da vsaka država mora iskati svojo srečo po poti, po kateri je i |K>stala velika... ! Da, že prav! Država, ki išče svojo veličino v narodni jednotnosti, ima pravico in je tudi dolžna, da varuje to narodno jednotnost! Čim pa je anektirala, ali se silo, ali po diplomatiški spretnosti, milijone duš druge narodnosti, se je /.e sama od povedala tej narodni jednotnosti ! Tako je storila Prusija ! S prisvojenjem pokrajin s poljskim prebivalstvom je nehala biti jednotna država, in je nastopila pot pridobivanja dru-gorodnih elementov in je torej — po logiki posL Habrechta samega — dolžna poštevati poljski element ! Ni za las više se ni včeraj povspcl grof Bulou* v obrambi državne politike nasproti Poljakom. Niti enega etičnega momenta ni mogel navesti za to obrambo. Pač pa je postajal hinavski. Pruske naučne uprave je menil, ne zadevlje nobena krivda, ampak jedino le — poljeko agitacijo. Ciničen pa je postal, ko je menil, t!a se dogodki v Vrešenu pretiru-jejo in da odslej ne bodo več pretepali ottok na — veronauku ! Nikdo da ne brani Poljakom govoriti, »kakor jim je zrastel kljun*, ali Poljaki naj se uče tud: nemški. Verski pouk naj ne bo sredstvo za germaniziranje, ali ali.... jezik naj bo iednoten, seveda — nemški! Človeku se kar gabi taka sofisterija in farizejstvo. Kakor da bi govoril tat napadenemu : jaz te nočem okrasti, pri Bogu da ne, ali: dati mi moraš pri tej priči vse, kar imaš. Prusi nočejo germanizirati Poljakov, in ne zahtevajo druzega, nego, da se Poljaki v vsem javnem življenju odpovedo svojemu jeziku in svoji narodnosti ter vsprejmejo nemški jezik ! ! Na višek hinavstva je splezal grof Bii-lo\v, ko je menil, da se otroci v šoli ne smejo — poljaci ti in tla je Nemcem ta boj usiljen!! Pruska vlada skrbi torej (kaka plemenita skrb !) da se v šoli ne poljačijo — poljski otrobi 1 i — Ali se ti čitateij ne gabi taka tartiferija ? ! Naravnost brutalen, prav po prusko brutalen je postal g. Bulow, rekši, da on je sicer liberalen, ali v narodnih stvareh da ne pozna šale!! Torej t! Ali ni s tem proglasil načelo nasilja?! Kdo umeje ta vsklik drugače, nego: jaz sem sicer liberalen, ali proti drugorodcem se ne strašim tudi nasilja in sredstev korupcije. In potem je, slično vsem nasilnim agresivnim nravam, prisegal, da državna uprava ne odneha in da bo nadaljevala tisti dosedanji sistem, kakor ga opisujemo že več dni po znamenitem spisu v »Obzoru«, ki drastično črta to ubijanje Poljakov, narodno, politično in gospodarsko. Čitatelji naj le čitajo tiste naše posnetke, in jasen jim bo ta zistem v vsej grozoti svoji. Kdor brani ta zistem, ta mora biti nizek, ta mora biti podel. In res ni mogel grof Bulo\v navesti ni enega momenta, ki bi imel le senco vsaj navidezno etičnega na sebi ! Izlusčene iz vse frazeologije hinavstva, se vsa izvajanja grofa Buloua vrhovatijo v izjavo : mi zatiramo Poljake, ker jih hočemo udušiti in ker jih — moremo, ket smo močni! Bulo\v je bil včeraj tip specijalne pruske odurnosti, oholosti in neznosljivosti — potem tudi tiste domišljavosti, ki je več ali manje lastna vsem Nemcem in ki jih zavaja, da smatrajo sami sebe za izvoljeni narod med vsemi narodi sveta, ki jih zavaja v mnenje, da druga plemena niso za drugo na svetu, nego les, iz katerega naj rezljajo oni svojo Blavo, svojo veličino! Nikdo ne taji: Nemci so vri narod, podjeten in bogat, kakor malokateri, na inteligenciji uma. Ali nedostaje jim nečesa drugega in ravno v tem nedostatku postajajo element krivice, element vznemirjenja za vsakogar, ki mora živeti žnjimi v dotiki. N e-dostaje jim namreč inteligencije srca! Za to — ne čutijo ! Zato nimajo srca do drugih ! Zato nimajo zmisla zi pravo drugih ! Zato so cinični nasproti trpljenju in nesreči drugih ! Zato se jim ne gane vest, ko gazijo srčna Čutila drugih. To je moralen defekt tega naroda. V pomanjkanju inteligencije srca vidijo vsikdar le sebe, in ker so močni, jim je sredstvo povscdi le — nasilje ! ! Tudi včeraj so se grof Bulo\v in drugi govorniki pokazali v deželnem zboru pruskem vnovič kakf»r ljudje, katerim primanjkuje — inteligencija srca ! TRST, dne 14. jan. 1902. Unijatsko gibanje v Dalmaciji. Iz hrvatskih listov posnemamo, da se je med dijaki Dalmacije začelo gibanje za prestop k uniji. V včeraj došli nam »Hrvatski« pa čitamo izjavo, v kateri pojašnjujejo vzroke za-pričeti akciji. In sicer čitamo med drugim : »Mi prehajamo na unijo jedino zato, ker hočemo glagolski obred; prehajamo, ker so i spletke gotovih faktorjev Iztisnile glagolico iz i naših cerkev ; prehajamo, ker ni nikake nade, da bi bilo v tem vprašanju ustreženo naši in željam, a tudi zato, ker se od Dvornika (mitropolite v Zadru. Op. ur.) nimamo ničesar dobrega nadejati. Nadelo ostane ohranjeno, vera ista. a želja izpolnjena, in mi bomo mogli govoriti s ponosom: Dvornik ni več naš mitropolit !« Ta izjava je velekarakteristična in vele-poučna in mi smo jo ponatisnili v pouk finim, ki si trdovratno zatiskajo oči in ušesa, da le ne vidijo stvari kakoršnje so, ker se boje gledati resnici v obraz ! Oni, ki sedanjemu cerkvenemu gibanju v primorskih pokrajinah iščejo povoda le v »agitatorjih« in si domišljajo, da bo hitro vse dobro, čim so kakega »agitatorja« postavili na suho. Ne, prav imajo. Za unijo delajo res mogočni agitatorji, samo da jih dotični krogi ne iščejo lam, kjer bi jih morali iskati, mesto da stikajo po posamičnih osebah in gledajo, kako bi se na teh poslednjih maščevali. Agitatorji za unijo so: grelii. ki jih delajo srditi latinizatorji, bodi že. da jih vodi italijanski šovinizem, bodi, da jih vodi suženjstvo vladnemu zistemu! Hierarhija v naših južnih pokrajinah — častnih izjem ne tajimo — je dandanes prek in prek sovražna vsakemu narodnemu ide-jalu. Mišljenje te hierarhije je izborno ilustrirano po dogodku, ki se je bil te dni pripetil v Zadru, ki je morila sicer malenkosten, a vendar velesimptomatičen in značilen. Na Silve trov večer je svirala glasba po mestu sramotilko »E1 si«. Sodrga za godbo pa je kričala: »Živel italijanski Zader!« in — >Živio nadškof!« Vladimir. Hrvatski -}>;- Avgust Senca, prevel M. C-t-Č. I. Zjutraj me e poklical profesor Niem-či«'. prijatelj Daše hiše, k sebi na stanovanje. Najprej mi je govoril vse jM»ln<> laskavih besed, k*ko da me ves svet hvali in kako *la stariši vesele na mojen. napredku ter da bom dane- jutri jako srečen. Kaj, sem si ' mislil, ali gospod gimnazijalni prufesor nima i drugt-ga i>osia, nego laskati se mlademu pravniku ? Kraalo sem izvedel, kam meri ta ex-ordium. Vprašal me je, koliko mi stariši j>ošj!jajo denarja na mesec. Povedal sem mu koliko, a on je rekel na to, da je to jako mulo za zagrebško draginjo. Meni je zadosti, sem odgovoril, ker sem se svojim pobratimom pri neki stari udovi jako v ceno ohranjen. No, profesor je rekel : »Dosti, dosti, dragi Vladimir! Kaj je danes zadosti ? Vi niste več dečak, celo protesorji vas imenujejo »go-sjM>da-, vam se hoče rekreacije, zabave, a podpora roditeljev je odmerjena le za vsakdanje življenje. Dobro bi bilo, da vrhu tega imate £e kakov goldinar za zabavo. Vi pri- hajate v domorodna društva, kjer se morate kazati plemiča ; Vi ste prijatelj domorodne liierature, Vi ste tudi ljubitelj domače glasbe, a za vse to treba denarja. Nasvetovati Vam hočem nekaj, dragi Vladimir, na Vašo korist, in mislim, da s tem ne razžalim Vašega ponosa. Jaz sem star prijatelj Vaši materi, od mene torej morete prijateljski vsprejeti to ponudbo.« »A kakov predlog bi bil to?« je vprašal Evgenij nekoliko pozorneje. »Cuj ! Profesor je nadaljeval: »Plemeniti gospod Dobranič, asesor banskega stola, naprosil me je, da mu za njegovega sina najdem učitelja, ki umeje tudi francozki. Takoj sem se spomnil Vas, Vladimir. Dobranič je bogat, plačeval Vam bo na mesec dvajset goldinarjev, kar je na vse zadnje lepa svota za mladega gospoda. Hiša je odlična, ugledna, gospod svetovalec banskega stola ima znamenitih prijateljev, ter bi Vara mogel sčasoma veliko koristiti, a on tudi stori to, ker je človek predobrega srca. Posezite po tej priliki, ne bo Vam žal !« . . . Tako mi je govoril profesor.« »A kaj si mu ti odgovoril, Vladimir?« »Omahoval sem, nisem mu hotel takoj odgovoriti, hotel sem tebe vprašati popred j za svet. No, ko me je Niemčič nagovarjal I na vse pretege in mi je rekel, da je Do-| braniču obljubil, da me pridobi, ter da bi j nekako ostal na sramoti, ako jaz ne vsprej-| mem, bilo je seveda težko izviti se profe-! eorju. Dal sem torej roko i u rekel : »Da, j vsprejmem !« »Dobranič, Dobranič!« je šepnil Evgenij, gledaje v tla povešene glave; potem se je stresnil : »Ali poznaš, Vladimir, to rodbino ?« »To je, po imenu in vidu. Gospo sem | videl nekolikokrati v ekvipaži in na konju,' ■ goBpoda sera čul nekolikokrati na zhoro- i 1 vanjih.« »Kjer je gotovo proti narodni stvari govoril in glasoval.« I »Da, spominjam se, da je lani, ob oni žalostni restavraciji v banskih dvorih, dal svoj glas madjaronski stranki.« »Pa nisi ti tfga morda povedal profesorju Niemčiču ? Ali ne ve Dobranič, da si med dijaki eden glavnih kolovodij ilirstva ?« »Seveda. Povedal sem mu svojo boja-. zen. ^Dobranič«, rekel sera > iemčiču, >ne hodi z narodom; kako bom jaz obiskoval njegovo hišo? In Bog zna, ali bi me vspre-jel, če bi mu bilo poznano moje politično mišljenje!« — Na to se je Niemčič nasmehnil nekako čudno, da me je skoro užalilo. »Za to se ne bojte, mladi prijatelj«, je rekel profesor, »tudi o tem se.ri govoril z Dobrani-čem, in on je morda ! !ji, nego si mislite. Jaz Vam ne morem 11 o natanko raztolma-čiti vsega tega, ker p> io stvari, katere boste umeli še le, ko dozorile do popolnega moža. Vi delate popolnoma prav, da z vsem žarom svoje duše stojite se svojim narodom in za njegove svetinje ; v politiko pa se sedaj ne umejete in ne pečajte se ž njo za sedaj. Najprej učite se za domovino, potem še le delujte za domovino. Oprostite mi to prispodobo, ali je resnična : iz puške more streljati le roka, ki je močna in izvežbana. Ako se strelja pred časom, moreš morda ubiti tudi najboljega prijatelja. Ne mislite nikar, da je kričanje in pevanje domorodnih pesmi vsa politika, vsa rešitev naroda. Takov hrup mineva včasih kakor strel iz topa, ki ne zapušča za seboj druzega, nego dim.« — Na to lekcijo sem «e bil že razsrdil in malo da nisem profesorju obrnil ledja.« (Pride še.) In na to se je zgodilo nekaj nečuve-nega. nekaj neverjetnega. Mitropolita Dvornik, mitrojiolita v deželi, ki je po slovanska, ie pristopil — on, ki je sam Hrvat — - k o k n u in se zahvalil de-monstrujoči so d rg i ter je h tem pritisnil svoj »placet« takemu izzivanju! Mari ne je čuditi potem, ako v I>almaciji govore: Od Dvornika se nimamo nadejati ni -cesar dobrega!! Mar mislijo, da tako postopanje more ostati brez utiša l! Ali si res domišljajo, da ne ogorca naroda, ko vidi, da se pastirji identifikujejo z njega sovražnik" ! I)a-li so res tako najivni ? ! In kako je v nas Slovencih ? ! Notorična Zistem na Hrvatskem. Vet raj sta bila na okrajnem sodišču v Vinkoveih obsojena upravitelj okrajne oblasti, Ljubomir Na-eel, na 5 dn^, komisar Jakšič pa na dva dni zapora radi prestopka po £ 331 kaz. zak. kateri zapor se spreminja v globo 50 oziroma K. Proti navedenemu £ sta se rečena funkcijon^.rja pregrešila tem, da sta za časa volilnega gibanja dra. Leva Mazzuro — ki pa je prišel v Vinkovec po opravilih svojega poklica — dala jednostavno zapreti kakor kakega potepuha in ga odvesti nazaj v Zagreb. Brez komentarja. Iz Nemčije. Včeraj sta imela jako za resnica je, Katere ne more utajiti nikdo, da nimivi »cji toliko državni zbor nemški, kolikor deželni zbor pru.-ki. O izvajanjih posl. Habrechta in m;ni-4terskega predsednika grofa konservativni stranki v narodu slovenskem, torej — to treba priznati — najmočneji stranki, je danes faktični vodja njeg. enimenca v ožjih zapovedi, kje pravica, gospod j listič ni minister?! V očigled dogodkom v V resen u si mora pravica osramočena zakriti svoj obraz. (Velik nemir med Nemci.) • (Mi ne umejemo, kako je mogel dr.-laz dzeuski to gospodo povpraševati po pravici ! Kdor je sposoben v to, da odreja take stvari, kakor so se god de v V rešen u, temu pač ni govoriti niti o pravici, niti o božjih zapovedih. Ncmci sicer imenujejo svojo državo »državo božjega strahu«, ali le imenujejo jo, kajti po nje postopanju je to država brutalnega — strahovaoji šibkejih. Op. ured. » Kdin.«). V državnem zboru pa so se med drugim dotaknili tudi avstrijskih razmer. Posl. Hasse je izjavil, da so Vsenemci popolnoma visoke v Gradcu. Službovanje je začel kakor praktikant na finančni oblasti. Pozneje je služil kakor viši nadzornik v Pulju in zatem v Kopru. Kakor viši komisar je bil prestavljen v Tirol. — V Trst se je vrnil kakor finančni svetovalec preti kakimi 8 — 10 leti. Pred tremi leti je postal viši fiuaočni svetnik. Pred kakimi 15 dnevi se je bil prehla-dil, a ni niti slutil kake nevarnosti in zato se tudi ni pustil zdraviti, dokler ni bolezen, bronchitis, že močno napredovala in ga ni mogla rešiti tudi zdravniška pomoč. Pokojnik je zapustil vdovo in sina Josipa, učenca VI. gimnazij a [nega razreda na Sušaku, katerima izrekamo najiskreneje so-žalje. Kdo bo škof v Trstu J Čujemo, da se zadovoljni z izvajanji kancelarja, grofa Bu-] govori v duhovniških krogih tržaških, daje lo\va. Govorč o izvajanjih ogerskega mini- kandidaturo mons. Nagla na škofovsko sto-sterskega predsednika p. Szella glede Vse- lico tržaško smatrati resno. Nemec, ki vrhu V razpravo v deželnem zboru pa je po-1 nemške zveze, rekel je Hasse, da Vsenemci tega niti ne zna še jezika večine prebivalstva . .. i i i v • i-. ii ** .i::_____ _____i. .i so si cerkveno giba nje v naših pokra- Nemcev proti Poljakom! Op. ur.) K Polja- mogoče, da bi nemški cesar dva milijona Italijani ohranili le še količkaj treznosti, raz- ogerskih Nemcev kar tako izročil Madjarom sodnosti in zmisla za svoj lastni položaj, ne bi mogli prezirati dejstva, da so že sami Nemci na čelu vseh državnih uradov in vseh važnejih podjetij, ki se poneinčujejo bolj in bolj. In sedaj naj dobimo še.škofa Nemca... ! Poureb narodnjaka-trpina. V nedeljo j i n a h! In čim jasneje so stvari, tem veči kom obrnjen je rekel govornik: Vi ste danes ^reh je na onih, ki se hočejo za grehe, ti- sami trdili, da ni več daleč čas, -ko bodo čeče v z -temu, kateremu so, posredno ali poljske pokrajine le po imenu pripadale k neposredno, jx»dpiratelji oni sami, maščevati Pruski. Kdo pa Vas je napravil tako močne nad pojedinci, ki ravno radi svojega poštenja n svoje udanosti do Cerkve ne taje zla in svare : na milost in nemilost. Afera zavoda sv. Jeronima. S to afčro so Be laški listi začeli zopet obširnejše in gospodarsko neodvisne, ako ne pruska tir- baviti in pisal je te dni o njej v nekem la- žava ? Mi ne moremo Poljakov izpremeniti, temveč oni se lahko nam asimilirajo. Politični pregled. V Trstu. 14. jan. lUOl'. Industrijalni svet Z Dunaja poro- , . , - j i otrok »ni piekoračilo dovoljene more kazni cajo, da ie mdustrijalnega sveta stalni odsek 1 J na telesu«. za pr»>metne in tarifne stvari vsprejel v vče-ra;snj m-*;: resolucijo svojega okler je bil še osebne koristi in kakor vse kaže izdala laške zdrav, bilje marljiv delavec na narodnem interese, ko jej je tako kazal interes lastnega polju. V društvih, na shodih, veselicah ni žepa. Mi smo že začetkom, ko je nastala ta manjkal, da pomore svojemu zatiranemu nanulu. S svoiim navdušenjem in svojo po- večjo dobrohotnostjo nasproti »neverjetnim provokacijam od vseh strani« ; v cinizmu, ker je. menil, <1 a pretepanje Hevdebrandu je odgovarjal Poljak, po- žrtvovalnostjo je bil vsem svojim sovasčanom v lep izgled. Umrl je v najlepši moški dobi, v 38. letu svoje dobe, ko bi bil, ako bi tovorn h tarif; dalje naj upliva na železni- ^ more služiti za vzgled Poljakom v Prusiji. afera, trdili, da Alacevicheva družba vodi škem ministerstvu, da ne opusti sedanje ta- narodne ekzistence, je nadaljeval govor- vso laško javnost pošteno za nos in sedaj so rifne |>olitike, katera povspešuje razvoj pro- nsif. nam no more nihče odvzeti, če tudi se dokazala dejstva ter še bolj vpitje laških izvajani a, industrije, trgovine in obrti. Po nam j« odvzela naša politična eksistenca, listov proti Alacevichu in njegovi bandi, daljši razpravi, katere se :e udeležil tudi P°uk krščanskega nauka na nemškem jeziku katero so začetkom dvigali do nebes, da smo bil ostal živ in zdrav, lahko se mnogo ko- posVanec v.t. V u ković, je odsek vsprejel je napad na našo narodno ekzistence. Kaj so imeli takrat prav. Sedaj skušajo Členi onega ristil svojemu narodu, ki krvavo potrebuje predlog, naj se ustanovi [.oseben pododsek, zakrivili Poljaki? Jedino to, da so se za časa »dalmatinskega odbora« zvračati krivdo drug tako krepkih in čistih značajev, kakor je bil ki bo imel nalogo formulirati želje industrije' Caprivija skušali približati vladi. Tu pa so na druzega in zato se perejo po raznih ,x.kojni Živic. in izvozne trgovine -lede vsega pomorskega Prišli takozvani Hakatisti, najstrupeneji sov- laških listih ter med drugimi tudi po trza- Narod pa je ob njegovem pogrebu na ražniki Poljakov, pred katerimi so si morali škili dnevnikih »Trieste« in »Piccolo«. Mi sijajen način dokazal, kako zua spoštovati iu Poljaki poiskati obrambo. Tem ljudem se je privoščamo Italijanom prav iz srca to razo- ceniti svoje zveste moče. Lahko rečemo, da zahvaliti, da dušo vseh Poljakov napolnjuje čaranje; bodo vsaj vedeli, koliko je zaupati so po njem žalovale vse Harkovije ; pogrebni krvavo sovražtvo in dokler vlada ne stopi renegatom. Kdor več plača, temu služijo, sprevod pa je bil naravnost veličasten. Videl devne predi te. Oba predloga .ta se izročila tej družbi nasproti, se razmere ne zboljšajo. Alacevicli in družba so dosegli, da so se jim si tu vse od najuglednejših do najrevnejših na t.. 7.voljenemu pododeeku. Sicer nam ne ostane druzega nego zaupat' v v kompromisu z avstro-ogersko vlado zago- vaščanov. V cerkvi in na pokopališču je trgovine gleosvetuje o razširjenju zakona gl^de p'»djxjre trgovinski mornarici ter na, predloži industrijalnemu svetu toza- Clen Kolischer je poročal na to o pred- Koga. Mi se ne bojimo nikogar: iogih, ki se imajo staviti glede prometno- Za Poljake se je zavzel tudi člen centra političnega dogovora z (>grsko. poslanec Frinborken, ki je poudarjal, tovili njih osebni interesi in zdaj je njim prepevalo pevsko društvo »Adrija« ganljive deveta briga, da-li se v zavodu sv. Jeronima žalostinke. bogoslovci odgojujejo laški, hrvatski ali ma- A ne le Živic sam je bil tako nesrečen, gari kitajski. Zanimivo je, kako znani irre- t|a je v svojih mladih letih grozno ponesreči! dentist Barziiai sodi o žalostnem junaku, jn vsled te nesreče po dolgotrajni mučni bo- Seidl, soprog hčere dra. Tschana, kateri je jim in človeškim pravom isti, ki bi jim ho- »conte«, »profesorju« Titu Alacevichu; svoj \ezu\ našel prerano smrt, temveč vso njegovo \Volf, potem, ko je bil že zakonski mož, tel te privice vskračati. Mi nočemo, da bi ae članek o tej zadevi v nekem laškem listu družino, ki obstoji sedaj z njegove matere, »poljačili, ali,teca zaključuje namreč sledečimi besedami: ».....v P(Jproge in treh otrok, preganja nesreča. Mati Afera Wolf. In plete se dalje ta da imajo Poljaki iste pravice, kakor vsaki nemški škandal. Sedaj je odgovoril profesor drugi državljan ter da se pregreša proti bož- pogazil dekliško čast. Seidl pravi v »Trau- nemški katoliški otroci popoljačili, ali „ tega tenauer \VocLenblattu*, da se W~o1f obsoja tudi Poljaki nočejo. Ako je državni kancelar ,menu Prav,ce menim da bi morali zopet mn je že dolgo časa bolna, od treh otrok pa i, da zasramuje izjavil, da se šolski otroci ne bodo več telesno pozvati iz Hrvatske svečenika Pazmana in ga . 9ta dva, ki imata oziroma 10 let, nesrečna, ihnil v nesrečo I kaznovali, je to obsodba onim, ki so dosedaj v triumfu zopet postaviti na sedež, katerega je(jen je hrom in nem, drugi pa nem. sam. ako se hoče oprati s tem, in obrekuje ono, katero je pa hi Prof. dr. Se,dl nasvetuje častno razsodišče, izvajali take kazni. Tako dolgo, dokler se bo PO mu odvzeli. On je vsaj avtentičen Hrvat, ( Nesrečno, rodoljubno družino pok. Petra ki naj b s |M>moČjo psihijatre v razsodilo, kdo v cerkvah propovedovalo, molilo in izpove- kateri ne pušča, da bi dvomili o njegovih Živica priporočamo v podporo vsem rodolju- namenih, ki se bori z odkritim čelom za svoj bom, posebno pa njegovim sovaščanom, da zasluži veće vere: ali žena njegova soproga dovalo polj.-ki. je prepoved pouka krščan namreč , ki se obtožuje Vama, ali pa krivec, skega nauka v poljskem jeziku nezmisel. Ako ki bi hotel odvaliti od sebe [»osledice. Nikdo bodemo imeli na skrajnem Vstoku zadovoljen ne bo metal kamena na deklico, ki je v narod, moglo bi to v slučaju sile biti za nas svojem entuzijazmu postala žrtev zvodniški neprecenljive vrednosti. umetnosti i ljubljenca Nemcev«, ogorčenje se Najhujše pa je pruske šoviniste prijemal mora obračati le nroti možu, ki je na brez- Poljak posl. dr. J a z d z e w s k i, utemeljujč vesten način zlorabil svoje voditelj s ko mesto, j drugo poljsko interpelacijo. Mi imamo —re- in ki vara ljudi, ki mu zaupajo. Spomenice kel je govornik — narodno šolo brez narod- o V\ oh".»vem postopanju ne bi bil Seidl nega jezika, cesar ne more umeti civilizovani predložil, ako se ne bi \\*oil" zopet potezal za svet. Kakšna vera je ta. ki se rtepa otro- mandat in sumničil... Ali ni to nič: zakon, kom s palico v roki in s krvavimi kameni ?! narod in za svojo zemljo ! Njemu se vsaj ne jej \yo lažje prenašati krute udarce zle usode, najde v žepih jedne brzojavke na laškega Vzornemu pokojniku pa kličemo : Vječnaja kralja, a druge na avstrijskega cesarja, jedne jemu pamjat! adrese na papeža, a druge na predsednika Pomagajte in potem svetujte! Pišejo laškega parlamenta!« nam: Sedaj, koje prišlo do važne spremembe v organizaciji tržaških in istrskih Slovanov, zvestoba, nedolžnost ? Kaj se sploh mora storit-, da ie |>o Wolt'>vem umevanju nečastno?! To je vitežtvo W olfovo, da o ženi. katero je onečastil kakor deklico, ogovori sedaj kakor da ista ni pri zdravi pameti. To presega vse meje, da jej \\~olf podtika, kakor da govori -ame izmišljene stvari. Seidl kon-statuje dalje, da je Wolt s prvega dal častno l>esedo dru. Tscbanu (očetu deklice, sedaj soproge Seidlove). da ni imel nič opraviti s hčerjo njegovo, sedaj pa sam priznava deloma. S?:dl zaključuje : Ce si \\*olt' domišlja da po svojih zasramovanjih zadobi satisfakcijo. ted::j se moti. W oli ne more nikogar več razžaliti! Tako postopanje imenuje poljski narod in ž njim ves civilizovani svet : barbarstvo. I)ržava menda vendar ni krvnik in vere ni iznašel vladar. Poljski stariši v Vrešenu so z vso ponižnostjo prosili, naj bi se ublažila ta določila, ker otroci ne umejo dovolj nemškega jezika. Ko se jim je ta prošnja odbila prepovedali so svojim otrokom odgovarjati v nemškem jeziku. Naj bi-li i>i 1 i morda dovolili, da se otrokom, ker ne znajo nemškega jezika, ucepijo krivi nauki?! In kaj se je zgodilo potem? Štirinajst otrok je bilo telesno kaznovanih! In zakaj? Zato, ker so ubogali svoje stariše, kakorjim veleva četrta božja zapoved!! Tržaške vesti. Umrl je danes zjutraj po 4. uri c. kr. visi finančni svetnik Fran J e 1 u š i c. Zbok svoje sposobnosti in svoje velike vestnosti se je povspel na uradniško stopinjo, razmerno, to je : za Slovenca ali Hrvata—že precej * isoko in je bil pokojnik visoko č;slan v finančnih krogih tržaških. Ostal pa je vendar zvest sin svojega naroda in ni tajil svojega rojstva. Se o zadnjih volitvah v deželni zbor istrski je hitel v Kastav vršit svojo državljansko pravo svojemu narodu v prilog. Kakor človek je bil dobričina, veseljak, včasih tudi preodkri-tosrčen, kar mu je večkrat škodovalo. Čast njegovemu spominu med nami!! sj: ♦ Pokojnemu Jelušiču je bilo iVJ let. Rodil se je iz odlične rodbine v Kastvu. Ljudske šole je dovršil v Kastvu, srednje v Pazinu, zdi se mi ugoden trenotek, dt našo javnost opozorim, naj vendar nekoliko izdatneje vrši svojo dolžnost do naših političuih[orgauizacij, kajti to bi moralo "biti vendar jasno vsakemu našemu človeku, da brez sredstev ne inore delovati nobeno politično družtvo. In ta dolžnost bi bilo našemu občinstvu tem nujneja ne le v interesu stvari, ampak tudi zato, ker v času sile, ob volitvah, ravno to občinstvo nima skoro mere v zahtevah n. pr. do političnega društva »Edinost«. Vsakdo ve svetovati in rnodrijauiti : to bi moralo biti tako, to tako, tu bi trebalo uvesti to, tam storiti ono itd., a najtrlasneji svetovalci navadno niti ne pomislijo, da za uresničenje vseh teh nasvetov treba — sredstev ! Saj ni treba misliti na denar v svrho volilne korupcije, za kupovanje glasov. Naši ljudje naj ne pozabijo, da tudi naj pravilneje, najčisteje volilne borbe ni možno izvesti brez troškov. Naj le {»'»gledajo, koliko tisočakov žrtvujejo nasprotniki za volilne horl>e! Mi jih ne l»omo nikdar toliko. In to ne le zato, ker nočemo, ker ne smem > posnemati nasprotnikov v — slal»em. Mi vemo. -letni mornar Jurij Rosso iz Pirana, vkrcan na ladijcl Olagdala*; je včeraj hudo ponesrečil ; padel je namreč iz gornjih prostorov parnika v spodnje. — Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico. Pos kušen samomor. Včeraj popo-ludne si je hotei končati svoje življenje — izpivši nekaj strupa — mladenič Pavel P. iz Trsta. Poklicani zdravnik, z zdravniške postaje je dal samomorilskemu kandidatu prvo pomoč : zdravnik videči, da je stanje nesrečnika nevarno, je dai istega prepeljati v bolnišnico. Po štirih letih. I,eta 189*. je služil Drag. Pfatf v finančni kasarni, v ulici sv. Marka. Nekega lepega dne je bil P taft' na-prošen od nekega višega stražnika, naj mu gre na pošto vzdignit kron. PfafF je lepo ubogal, šel na pošto in dvignil denar: ali ni se vrnil več k višemu stražniku. Od istega časa je prešlo štiri leta. Včeraj zjutraj je Plat!' šel v svobodno luko in tukaj je hotela nesreča, da sta se srečala z dotičnim visim stražnikom, ki je Pfatfa sj»oznal in ga dsl aretirati. Pfaft' je pred nadzornikom C.a-dež-om priznal svoj čovrnil pred časom v Trst. Ne žali redarjev! Neki redar z inšpektorata v ulici Stazione je šel včeraj po ulici Cordaiuoli in je opazil, da je v žganjeriji Canellupolo |>olno gostov. Redar je vstopil v žganj a rij o, da vidi, da-li ni tam notri kako »poznanstvo«. Hitro, čim je redar prestopil prag1 žganjarije, je neki gost na glas zaklieal : Glejte neumneža ! Redar pa si je delal gluhega in ni hotel čuti ujegovega žaljivega klica ter je zapustil žganjarijo. Ali pijani gost ni miroval in je dalje klical za I redarjem, da je neumen. Potem je seveda redar storil svojo in je žalilca odvedel v ulico T gor. Tu so pogodili, da je prijanec identičen s 27-letnim Alojzijem K. iz Trsta. Dražbe premičnin. V sred > dne 15. ja- Inuvarja ob{ 10. un predj>oludne se bodo vsied naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvan vršile sledeče dražoe premičnin : uL Sj^ita dragocenosti; ulica Molino a vapore 1. hišna oprava: Opčina 154, telein krava: uliea Galileo 'J, hišna oprava; ob 11. uri in pot: trg delle Legna 10, usnje naslanjalo in razno : Campo Giuliani 562, hišna oprava; Opčina 5, voz: ulica S. Mi • ohele 4. mizarske klopi : ulica delle Ac«jue 7, hišna oprava: ob 12. uri: Opčina 11 o. teleta. Vremeuski reatnlk. Včeraj: topi>oa< r o > 7. uri zjutraj 3° 9 ob 2. uri popolndnr >.°7 C.° — Tiakooier ob 7. uri zjutraj 768.6 — Danes plima ob —.— pre<1p. in ob —.— pop. ; osek*, ob —.— predpoludne in ob —.— p-»poiudne. someščanov mu je bilo tudi poverilo državno-zborski mandati, a v poslednji čas je bil predsednik trg. in obrtne zbornice. Kušarje umrl nagle smrti v noči med_ soboto in nedeljo, in s:«-er na Domžalah, kjer je bival na svojem posestvu. Zadela sra je kap. Tudi Josipa Nollija je zadela kap, ali bolehal je že popred dlje časa in hudo in se je vedelo, da ne ozdravi več. Vendar pa je katastrofa iznenadila in užalostila vse mnogoštevilne prijatelje pokojnikove. * Vzdrainite se iz mrtvila! Z Notranjskega nam pišejo: Pred nekoliko dnevi so me zanesla kupčijska pota tudi v Ilirsko Bistrico. Trgovina je v tej vasi še precej dobro uvedena in istotako v sosednjem Trnovem. V II. Bistrico sem bil došel ob 7. uri zvečer in sem se ustavil v hotelu »Ilirija«. V svoje veliko začudenje nisem našel v sobi ni žive duše, razun natakarice, ki je, pri peči sedč, pletla nogavico. Meni, kakor živemu človeku, je bilo nekako tesno, no, tolažila me je misel, da se morda vendar skoro sni de kaka družba. Motil sem se. Niti prstov ene roke nisem. rabil, da sem seštel vseh, ki so prišli. ogrskega poslaništva v Mehiki izrazil mehi-kanski vladi sožalje svoje vlade povodom smrti mehikanskega poslanika. Istočasno je pismenim potom izrazil sožalje tudi vdovi po pok. poslaniku. 4>radnja ruske železniške proge do Pekinira. KOLONIJA 14. (B) »Koln. Zeitung« poroča iz Petrograda včerajšnjega dne : Sedaj je že gotovo, da bo družba ruskih že leznic gradila železniško progo iz Kjahte do Pekinga. Inžener mandžurske železnice ie z mnogimi uradniki že odpotoval, da zaprične s traciranjem proge. Dogodki v K i taj u. LONDON 14. (B.) »Standard« poroča iz TienČina včerajšnjega dne: Juanšikaj zapoveduje, kakor vrlini poveljnik v Pekingu 100.000 možem in uameruje blizu Pekinga nastaviti jednako število čet, Juanšikaj skuša baje, da bi v cesarici udovi vzbudil nezaupanje do ptujih vlasti. Vojna v južni Afriki. LONDON 14. (B) Depeša lorda Kit-chenerja iz Johannisburga včerajšnjega dne pravi, da je polkovnik \Vinz zajel neko pismo Meni so tamkajšnje razmere precej znane. Pieta ViHoensa iz katerega da izhaja, da je ; Zato sem sedel in sedel in razmišljal o tam- vodja Burov, Oppermann, kateremu je b.lo kajšujem tamburaškem klubu, o pevskem podrejenih več komandov, pal v nekem kvartetu itd. itd., in si nisem mogel raztol- večjem boju s polkovnikom Plumerjerm. mačiti, kako da je družabno življenje v II. \ Jz proračunskega Oflseka. Bistrici postalo tako zaspano, ko je vendar v DUNAJ 14. (B.) Proračunski odsek je Bistrici-Trnovem toliko inteligencije. Rado- nadaljeval razpravo o štirih prvih naslovih vednost me je gnala k oni družbici in zapro- I proračuna ministerstva za notranje stvari, sil sem nekoga izmed njih, naj mi razvozlja Razprave se je udeležil tudi rainistergki vso stvar. Prijaznost one osebe mi je razja- predsednik dr. Korber, snila vse. In dotičnik je pripomnil: »Žalostno, ali resnično!« i Torej tam manjka, česar manjka povsodi križem naše domovine, manjka — sloge ! In s slogo je izginilo tudi veselje do vsega le 5 MIZARSKA ZADRUGA V GORICI z omejenim jamstvom X X X pega: do glasbe, do petja. Tamburaški klub, X naznanja slovenskemu občinstvu, da S ki je bil nekdaj na glasu, spi spanje pravic- ^ nega že nekaj mesecev in jednaka usoda je JC zadela tudi perje. Lepo petje vendar človeka . X je prevzela Drvo slov. zaloso pohištva x X X Za zavod sv. Nikolaja so darovali gg. presvetli dr. Jeglič škof ljubljanski 100 K, Matetič Alojzij župnik v Soči (i K. Slavee župnik v Repentabru 11 K in 7(5 st., Čitalnica v Sežani 20 K, Znidarsič župnik v Gradnem 'i K, Jerič Anton 2 K in gospa Slavik, kakor podpornica 4 K. — Srčna kvala vsem gg. darovateljem ! Blagaj ni št v o. »Deseti brat«. Jutri ob 8. uri in pol zvečer b-» v telovadnici »Tržaškega Sokola« vaja za narodno igro »Deseti brat«. Na vajo so vabljeni vsi stari in novi diletanti. Za družino pok, Petra Živie se je nabralo na pevski zabavi pevskega društva »Adrija« m'nole nedelje v »Nar. domu* v Barkovljah 28 K 80 st. Za podružnico družbe sv. Cirila in Jletodija na Greti se je nabralo v pusici »Narodnega doma« v Barkovljah 2 kroni 20 stot. V isti namen se je nabralo o priliki pevskega večera društva »Adrija v Birkovljah v nedelji* na dražbi petelinove glave s .ianeli' 2 K 91 st. X X X Antona Černigoj-a ! a Vesti iz ostale Primorske. X Hude posledice spora med očetom in »i oiu. 44-letni Josip Dirganc iz Ricmanj se je že dlje časa pritoževal radi ponašanja svojega siua Dragotina. Ta sin se je udal pijači in to je globoko žalilo skrbnega očeta. Kr> je oee doznal v ponedeljek, da je sin šel v gostilno, mesto na delo, šel ga je iskat v gostilno in tu sta se tudi malo sprla ! Na to je oče zapustil gostilno. Ko se je sin povrnil na dom, ga je oče zopet strogo prijel in sin, videči razjarjanega očeta, je pobegnil. Razburjeni oče je na to prijel za neko nabasano puško in ustrelil za sinom. Sin, zadet v noge, je vskliknil od bolečine in se je zgrudil na tla. Oče, vidč. kaj je naredil v svoji razburjenosti, je bežal od hiše kakor blazen. Ranjenega sina so prepeljali v tržaško bol nfenico, kjer je bil vsprejet v deseti oddelek. vzdramlja, oživlja ; kjer je petje, tam je . življenje — v Ilirski Bistrici pa je kvartet utihnil ob neugodnosti razmer. Dt) nobene reči ga torej ni več veselja. Pa tudi vstraj-nosti ni! Zapričenjnjo mar-ikaj, ohranjajo pa ne ničesar. Kaj bi lahko imeli tamkaj, kakovo petje, kakovo družabno življenje, ako bi bilo pri vsej trnovslro-bistriški gospodi toliko blage volje in veselja do glasbe, kolikor ga je pri par posamičnih gospicah in gospodih ! Vse bi se prerodilo, vse bi oživelo, vse bi postalo nekako novo! Kakor rečeno: le veselja in potem vztrajnosti bi irebalo in pa — sloge, dela z združenimi močmi ! In ravno vsega tega ni, ker vsakdo je vse preveč zamaknjen v svoje stvari. A to se mora povrniti na naše zavedno Notranjsko in tudi v Bistrico Trnovo. Kako radi bi kje drugje gojili glasbo, a nimajo moči. Tu pa imate dobre pevske moči, učitelja, lep glasovir in prijazne prostore. Z eno besedo: vse imate Tli S T. - Vižl S. AlltOIliO - TRST in ne treba druzega, nego da se vzdramite ! (nasproti Zennaro in Gentlli). Zadonč naj zopet naša pesem in zvoki lepe * i u, „„„„„„„,:„. J t r v Specijaliteta čopicev za zidna dela nepresezne tamburice! Vzcvete naj zopet prijetno družabno trpežnosti. Bogat izbor ščetk, strojev za či-življenje, kakoršnje bo dostojno naše zavedne ščenje parketov, metelj, metlic, ščetk od perja, : Notranjske, krajev z narodom, ki je v po- palic za iztolči prah. nos naši domovini slovenski !! Torej še enkrat: Vzdramite se ! iz odlikovanih in svetovnoznanih to- JJ varn v Solkanu in Gorici JJ x * Katera se nahaja X v Trstu, Via Fiazza vecchia K (Rosario) št. I. ^ 4na (tes«i strani cerkve sv. Petra). Konkurenoa nemogoča, ker je blago JJ li prve roke. ^ XXXXXXXXXXXXXXXX P RVA TOVARNA čopiče in ščetke Santo ritali -U. * Tat se je ujel — na polieiji. Nem potepuh imenom Kari Schindler je prišel na ljubljansko jiolicijo prosit podpore »za poto-! tovanje«. Na policiji pa so imeli bistro oko ! in so spoznali v prosilcu tatu, ki je v neki gostilni na plesu ukral nekomu 13 K. Rekli so torej prosilcu, da ne treba odpotovati, ker ga hočejo obdržati pri sebi. Ko je čul, da je aretiran, je menil: »Nikdar ne bi bil ukral onega denarja, če bi bil vedel, da je ravno 13 K. Le ta nesrečna številka je vzrok, da ste me tako hitro prijeli.« Tatje vedo sedaj, da se jim je izogibati mošnjičkov z ravno 13 K .... ! Velikanski izbor mil, glavnikov, parfumov, listnic, novčark. mošnjičkov itd. jV Vse po jako nizkih cenah. V prepričanje se prosi blagohoten obisk. 1 Aleksander Len Minzil m Vesti iz Kranjske. * Dva sveža srroba. Včeraj nam je došla iz Ljubljane vest o smrti dveh slovenskih mož, ki sta vsaki po svoje posegala v življenje naroda. Bila sta to: Josip Kušar in Josip Nolli. Pokojni Kušar je bil tip poštenega slovenskega trgovca. Zaupanje njegovih Vesti iz Štajerske. — Strašno razmesarjeno žensko truplo so našli v Radgoni blizu mestnega parka. V »Slovencu« — iz katerega po-snemljemo to vest — pa ni nič pojasnila, da-li je tu posla s samomorom ali pa zlo- činom. Brzojavna poročita. Smrt mehikanskega poslanika na Dn-naja. DUNAJ 14. (B) Minister za vnanje stvari, grof Goluchouski, je potom avstro- m i te <3 Prva In narečja tovarna pohištva raeh vrst. —•I TRST TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea ZALOGE: Piazza Rosario it. 2 (»olsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -HOM- Velik izbor ta pe c arij, zrcal In slik. Ix- ▼rfuje naročbe tndl po posebnih načrtih. avv Cene bres konkurence. ^ (g ILDSTBOVAII CEI IK ZASTOHJ IS FRAIKO ^ rt« Predmeti postavio se na oa. obrod ^Jjj ali železnico rr-in*o ^ mm Noto tržaško psrelBO voljitii Fiazza della Legna 4. v sat kovrstne |H>?rel>e po liajziiieriiejših ceuali Podjetje ma v zalogi 1 ><»gat 'zbor vencev io drugih mrtvaških predmetov. Opozarja se slavno občinstvu. da n* zamenja našega naslova Piazza delle Legna št. 4 ) z namišljenimi agenti za pogrebe, ki so bili re davno odpuščeni »•elo in drobno. — Cenike razpošilja franko. Priporoča se pri najsolidnejšem uelu in o zmernimi eenan <. Podpisana naznanjata potrt m srcem vsem sorodnikom. prijateljem jn znancem tužno vest, da je njiju soprog oziroma oče, gospod Fran Jelušić, c. kr. višji finančni svetnik dane*, ob 5. uri zjutraj, v letu svoj dobe, po dolgi mučni bolezni, previden s »vetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Zemske ostanke dragega pokojnika se prepeljejo v četrtek ob .'». uri pop. na kolodvor južne železnice in od tam v Kastav. TRST, dne 14. januvarja liK>2. Marija vlaudl & C.o, Mereurio Trieslino. Ig. »uinaiiii. Henrik SeliiIt" tunini. Josip /o)dan. H. Stibiel Piazzetia S. Giacomo st. 3 (Con*o iiua veliko pekarno in sladćičarno. Vedna zaloga vsakofretnib tort. krokandov. konfetov, raznovrstnih sia. iiaspioti tavain Fabris. SREČA TUKAJ. Spodaj označeni krasni predmeti : 33 komadov „franko" samo za gl. 3.30 se vdobijo toliko časa, dokler zaloga traja, naravnost od J. VANDEREB, tovarna za are, Moi Modi 2 fl^p" vdolnjo se nikaka stenska ura! nikake igrače! samo rabljivi predmeti od niklja, doiiblfe pozlačenih in od pristnega srebra s pečatom e. j. puneovnega urada. 1 nikeljasta rem. žepna ura, 14 ur idoča, janičena za dober tek. 1 podoba cesarja Fran Josipa I. ali Njeg. svetosti papeža, tudi socijalistična na pokrovcu t'"' 1 mošnjiček od usnja za to uro. 1 verižica od niklja ali pozlačena z lepim navedkom. 1 juko fino žepno ogledalo, okovano, dvojna sipa. I par finih gumbov od duble zlata, patento.mi. »» parov „ _ /a ovratnike in prsnike z podlago od bL«erne matice. 1 elegantna ~katlja za cigare ali cigarete. 1 par uhanov od pristnega srebra s škatljico. 1 krava t na spila od n 1 prstan _ „za gospode ali danit. 15 razglednic iz Krakova. Prage ali Dunaja. gC Brezlačno in fraaco pošljem moj velik ilustrovani cenik o»l ur in dragocenosti. — T h garnitura velja mesto srebrnega prstana z enim zlatim prstanom od 14 karatov gld. 5*50. I MNOŽINA ZAHVAL JE VSAKOMUR NA UPOGLED. 1 i/nrian priporoča svojo veliko prodajlnico vlUVUlIOv/ in iztlelovaInico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovujel gotovo vsakega gosta Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink. ulica S. l>aniele št. 2. " I Konrad Jacopich Fiaz72 Barriera priporoča svojo zalogo jestvin. kolo-nijalij. navsenega in najfinejšega olja. najfinejše testenine. nadalje moke, otrobov, žito. ovsa itd. po jako nizkih cei«ah Razpo-ilja naročeno blago tudi na deželo ca debelo in drobno. Ceniki franko. Skladišče vina ulica Acquedotto št 23. Prodaja vina v «odih in buteljkah. Fine paštne in dezertne vina na debelo in drobno, franko ua dom po najugodnej ih in konkurenčnih cenah. „Ali! k Franz" krčma v ulici Geppa štv. 14. ca Ui 00 t— o ci- co POMADA od LILJANA ^^ Vl* Brez olja in masti! Ne napravi ^^ ,ci.*i<- ur l«> samo vsako lice nežno in po- ^^^ irzm, j^žu* |.r«-i.av- mlajeno. nego tudi belo in ^^^ ..ianja i»ri iMiuiauk»j» tfka, brez peg. Solnčne pege ^^r koicmuju, rezaOn 10 iiruhuju, i Odpravi vsak Z upo- ^^ pre«pe.. 7 »* I odre, rasliieoje, n»T»l krrl rabo isle Cena 3 T »k-n^Uje). erer««e bot«ni. k» rano isie uena a i^u, ^ihu boi^-ine. gliste, /l»temeo Ione. gl. 1-50; ^ 1' o D )D 7Uto aiio rjknri UtKipitM tieuar - gl. a paištu. n»i. ŽIVOTNI BALZAM — „S ALVATO K ANTIRHEUNIN-MAZILO proti trganju in zbadanju v rokah. Cena 1 lončić 1 gid. 50 nvč. 2 lončića 2 gld.. 4 lončići gld. 3"J0 a im'tuitju Tr«it iki< s« deuar D»pr«-j Ou fiati kri. ker j. u.Jb.1^ d ozn oče pravilo « ..otr^e in —^ ^ ^TtŽ ^ oke ter a len. človeško življenje. On »droi v* in »tare r»ne. kakor tuax druge liolezni ki ao oznaCene » na»odilu pridejaujem vsakemu Iodcku. ^ Cena o»otn 12 atekleniC.fi » gl*. SO nove., 24 atekleoičK 4 So^^ O rroT. noTo., - 4S ličili I ur « si*- » i« ' ■ ■»«• » nApreJ Dr. Coiicilue^S: Q Ri INJECTIO X'° _ ... glavno skladišče ^V v Varaždinu X VEGETABILE^V v ^ XFR. RIEDLA It. 1.. II. t 111. ter ^^ n"al ° _ oo ^ lekarna k „SALVATOEJU- Naro čbe naj se pošiljajo ua CAPSULE VEGETABILE za tajne bolezui FR. aa k , VARAŽDIN (Hrvatsko) < •co Ui CD O (Z) UJ Zahtevajte v vseh javnih lokalih: Soort S Salon n:,Ai:le-:u,tm-ri nnj.hoca- •J"" • ** *M,¥M tejsi na vsebnn, v visokih in odličnih krojrih. v društvih in javnih lokalih tu in inozemstva najbolj razširjeni nemški ilriiz-bin^ki list, ki vsprejema rodbinska, društvena, umetniška in športna poročila brezplačno. Izhaja vsako soboto. Naročiti se more z vsako številko iu sta u c ua let« : navadna izdaja K 24-24 Mk. posamezno ."»Ost. ."»ti Pf. luksna _ .. 4«MrO Mk. .. 1 K 1 Mk. krasna ^ 100-100 Mk. ^ 2 K *_» Mk. Posamične številke proti plačilu v znamkah. Uredništvo in uprava: Dunaj, J V., Plfisslgasse 1. KKXXXXKKKXKXK«KX Po nizki ceni. Via jtuova, nasproti lekarne Zanetti. Velikanski izbor naočnikov in malih očal najnovejše in najmodernejše oblike z n tj bolj čistimi lečami in od pravega kr'.st:ila i> nikeljna^tili, jeUl^nili, zlu lih iti srel>ernih oktivib, zdravniAkit pie nvč. naprej. Izbor povekševalnih leč i i velikanski izbor modernih lorinjet (očala roccm za ženske) od 1 i^ld. naprej. Prodaja na debelo razprodajalcem. One jako ugodne. — Sprejemajo se poprave* !!! NOVOST ! IL Ure budilnice „Crawal" z brušenim zrcalom » »t 36 „ ......48 „ Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam posiljs nu tlom od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 28 kr., cmo istersko liter po 28 kr. Priporoča tudi krčmarjem, katerim dajem \ ino-'d 50 litrov naprej |k> dogovorjeni ceni. Josip Furlan, lastnik. NAJBOLJŠE DOMAČE ZDRAVILO. j Razglas Fran Wilhelm<" odvajajoči čaj od Frana Wilhelm lekarnarja c. kr. dvornega zalagatelja NEUMIRCBEN (Spoiuje avstrijsko.) Se dobiva v vseh lekarnah v zavitku po 2 K. avst. vel j. Podpirana najuljudneje naznanja preć. duhovščini in slavnemu obćinstu.