Poitnlna plačan« v gotovini
Momenta
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 72
Maribor, torek 31. marca 1931
»IUTRA«
		
bh&ia razun aeaeije n praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček zav v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno ore<eman v upravi ali po pošti 10 Din dostavljen na dom pa 12 Din	Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455	Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
Žitni probiem,
' ki ga sedaj rešujejo na mednarodni žitni konferenci v Rimu, je nedvom..o najvažnejši gospodarski in obenem v zvezi s tem mednarodno - politični problem sveta: saj pomeni ugodna in trezna rešitev tega problema bazo ekonomskega ravnotežja na svetu. Zato je naravno treba pri iskanju praktičnega razvozlanja tega problema velike opreznosti, da se po možnosti ne oškodujejo interesi glavnih proizvajalcev žita. Gre tu za interese treh kontinentov: Evrope, Amerike in Avstralije. Že se je zdelo, da bo doživela tudi rimska konferenca enako usodo, kakor jo je doživela carinska kon ferenca v Parizu. Prve izjave posameznih delegatov 46 držav, ki so zastopane na konferenci, so bile take, da se je o-Paizilo ostro nasprotje raznih izrečenih tez, in javno mnenje je že stalo pod uti-som zloma tudi te konference. Vendar pa se je zadnje dneve pokazalo, da so vsi delegati prožeti z željo, da se nasprot-stva ublažijo in da se najde kompromisna in praktična rešitev vprašama, kako priti v okom krizi v žitni produkciji. In značilno je, da so celo delegati sovjetske Rusij. naglasili potrebo, da se najde baza za mednarodno akcijo v tem pravcu.
Jasno je eno: ako ne bo mogoče najti podlage za izmirenje interesov gori navedenih treh žitnih kontinentov, bo tre-balo iskati drugo rešitev: kontinentalno, da bo mogoče vzdržati medkontinentalno tekmo. Zakaj ne gre več za reševanje žitne krize v smeri pobijanja nadpro-dukcije in povečanje žitnega konsuma, ampak gre za organizacijo žitnega trga po kontinentih, da se omtfii in omili konkurenca. Rumunski delegat minister Madgearu je s tega vidika dal zanimivo izjavo. Za Evropo — je trdil — je edini Izhod, da sl ustvari ekonomski blok. Regionalni bloki ne morejo garantirati miru v Evropi. Vsi ki žele mir, morajo gledati, da ne bodo z ustvaritvo dveh ali več blokov kompromitirani interesi Evrope. Preferencialno klavzulo treba aplicirati na celo Evropo, da se tako o-nemogočl ustvaritev dveh ali več opre deljenih blokov v Evropi. Tudi vpraša nje sovjetskega žita po mneniu rumun skega ministra ni element, ki bi m0ge| Še bolj porušiti že itak izpodkopano ravnotežje svetovnega gospodarstva. Ako se bo sovjetsko žito prodajalo pod enakimi pogoji kakor žito drugih držav, se iti treba bati normalizacije sovjetske trgovine.
Argentinski delegat Le Breton je pov-daril nemnžnost omejitve žitne produkcije, ker ni sile, ki bi mogla preprečiti produkcijo žita in je kak mednarodni spo razum v tem pogledu neizvedljiv. Pač pa ie potrebno, da se proizvodnja poceni in da se prepusti konkurenci regulacija kon 8«una in prodale. V tej konkurenci bo uspel oni, ki bo mogel ceneje proizvajati. in kdor bi tega ne zmogel, mora izginiti s svetovnega trga.
Avstralski delegat Mac Doticnll smatra kot najnujnejše reorganlzacllo svetovnega žitnega trga. Tako bo omogo-
Šola v Bovcu zažgana
ITALIJANI DOLŽE ZOPET DOMAČE SLOVENSKO PREBIVALSTVO IN SO ARETIRALI ŽE POLNO LJUDI.
GORICA, 31. marca. Preteklo noč je vdrlo več neznancev v Šolsko poslopje v Bovcu na Goriškem. Prostore so polili s petrolejem in potem zažgali. Ogenj se je seveda razširil z bliskovito naglico. Velik del poslopja je vpepeljen. Požar je
tudi sicer napravil veliko škodo. Krajevne oblasti so takoj uvedle najstrožjo preiskavo in aretirale že celo vrsto domačinov. Zdi pa se, da so ogenj podtaknili fašisti sami, da bi dobili nov vzrok za preganjanje mirnega slovenskega življa.
Razkol konservativne stranke
preerečen
SPORAZUM MED BADLDWINOM IN LORDOM BEAVERBROOKOM GLEDE NADALJNJE POLITIKE KONSERVATIVNE STRANKE.
LONDON, 31. marca. Med voditeljem konservativne stranke, bivšim ministrskim predsednikom Baldvvi-nom in vodjo opozicijonalnega krila v stranki, časopisnim magnatom lordom Beaverbrookom, je prišlo do sprave. Podlago tega dogovora tvori Bald\vinova izjava, da bo pri prihodnjih parlamentarnih volitvah zahteval od volilcev pooblastilo, da ščiti domače kmetijstvo in ukrene vse potrebno proti uvozu inozemskih agrarnih pridelkov. Najboljše sredstvo za to bi bilo kontimrentiranje uvoza ino-zemskih kmetijskih pridelkov, bodisi s prepovedjo uvoza, zvišanjem earin ali pa s kombinacijo tega zaščitnega sredstva.
Sporazum, ki je bil dosežen med Baldwinom in Beaverbrookom predstavlja nekak temelj za nadaljnja po-
gajanja med oficijelno konservativno stranko in njenim opozicijonalnim krilom. Časopisni magnat zahteva namreč prosto trgovino na vseli področjih britskega imperija. Voditi se mora strogo konservativna agrarna politi-,ka, v zaščito angleškega kmetijstva ! ter izločiti vse inozemske agrarne j produkte. Baldwin je obljubil Beaver-j brooku, da se bo pri stranki z vsemi 1 silami zavzel za sprejem teh zahtev, čim pridejo konservativci zopet na vlado. V protiuslugo pa se je skupina časopisnega magnata Beaverbrooka zavezala, da pri prihodnjih parlamentarnih volitvah nikjer ne bo postavila lastnih kandidatov, temveč podpirala oficijelne kandidate stranke. Kakor po r°ča »Daily Mail« se je temu stališču pridružil tudi lord Rothermeere.
Princ 5ikst u Beogradu
BEOGRAD, 31. marca. Včeraj je prispel semkaj princ Sikst burbonski s soprogo. Včeraj je bil njemu na čast prirejen na dvoru banket, danes pa je bil princ gost francoskega poslanika. H kosilu sta bila povabljena tudi princ Pavle in princesa Olga.
Bodoča redna konferenca fTJale antante
BUKAREŠTA, 31. marca. »Universul« piše, da bo letošnja redna konferenca ministrov za zunanje zadeve držav Male antante v Rtnnuniji in sicer v Sinaji ali v kopališču Herkules. Konferenca bo v času od 1. do 5. ma a. Rum .nska vlada bo te dni razposlala pozive in dnevni red za konferenco, ki bo zelo važna.
Bandhi zmagal
KARAŠI, 31. marca. Predvčeraj je bil otvorjen vseindski nacijonalni kongres, ki mu prisostvuje krog 30.000 delegatov. Kongres je sprejel sporazum med Gran-dhijem in Iiordojn Jrvinom. Dodatno k sporazumu zahteva kongres popolno ontrolo nad indijsko vojsko, nad financami in zunanjepolitičnimi odnošaji fn-|Je- Seja kongresa je končala v znamenj'’ Popolne zmage Gandhiia nad radi-n mi elementi. Včeraj se je vršilo v ngrestiem taboru javno zborovame, ki P ,pr.isostV'Ovalo krog 200.000. oseb. redsedmk kongresa Patel je izjavil, da L ,ora bojkot proti angleškemu stiknu nadaljevati, dočim preneha bojkot proti vsemu drugemu blagu.
Rusija in europska konferenca
MOSKVA, 31. marca. V vprašanju sklepa organizacijskega odbora za maj sko zasedanje evropske konference oficijelno rusko stališče še ni znano. Kakor pa se govori, namerava sovjetska vlada položaj vnovič proučiti in je obljubila svoje sodelovanje pri ureditvi manjšinskega vprašanja v Evropi. Vlada stoji na stališču, da sklep organizacijskega odbora nikakor ni v skladu z dnevnim redom napovedane mednarodne konference, na katero je bila povabljena tudi Ruska. Moskovsko časopisje meni, da se Rusija zaveda, da more priti na konferenci do velikih presenečenj.
Nenauačen samomor
PARIZ, 31. marca. Na rivijeri se je 37letna Avstralčanka Towsend v samomorilnem namenu pognala s svojim avtom v prepad. V neki restavraciji je spila najprej dva kozarca likerja, stopila nato v avto in zdrčala ž njim z veliko naglico v 150 m globoki prepad. Pri njej so našli listek, na katerem je bilo napisano, da gre prostovoljno v smrt, ker je sita življenja.
čena boljša porazdclba žita in posamezni producenti bi pri tem morali doprina-šati enake žrtve.
Iz gorivih izjav jasno izhaja, da se gibljejo razprave na mednarodni žitni
konferenci v Rimu na praktičnih tleh in da je stremljenje vseh držav sveta, najti podlago za kompromisno rešitev rega največjega in najvažnejšega svetovnega ekonomskega problema.
Znižanje uradniških plač u Belgiji
BRUSELJ, 31. marca. Uprava državnih železnic je sklenila, da zniža svojim nameščencem prejemke za 6 odstotkov. Ostalim državnim nameščencem so bili znižani prejemki v enakem obsegu že poprej.
Skrivnost sultanove palače.
Skrivnostna tragedija, ki je imela za posledico smrt dveh članov rodbine sultana iz Johora, je izzvala po vsej Indiji silno razburjenje. Bratranca sultana, 23-letnega Mohameda Ahmada in njegovo ženo so našli v njihovi palači ustreljena. Poleg trupel sta ležala izstreljena vojaška puška in samokres. Preiskava je dognala, da je princ najbrže v skrajni ljubosumnosti ustrelil najprej svojo ženo, nato pa še sebi končal’ življenje.
Noui držauni proračun 1931/3Z
je bil včeraj predložen od fin. ministra dr. Šverljuge kralju v sankcijo. Novi proračun izkazuje 8,522,359.292 Din potrebščin za splošno državno administracijo, 4,687,944.662 Din pa znaša proračun državnih gospodarskih podjetij, tako da znaša celotni proračun 13,210,303.954 Din in je za 137,709.206 Din manjši od lanskega. Državne dotacije banovinam znašajo 130,328.000 Din. Za odplačilo držav, dolgov je predvidenih 203,351.540 Din. Sokol krabevine Jugoslavije dobi 8 milijonov Din. Za univerze so povečani krediti za 6,051.000 Din, za srednje šole za 6,300.000 Din. Povečani so tudi krediti za osnovno šolstvo za 1200 učiteljev in 200 veroučiteljev. Za podpore siromašnim občinam za nove šolske zgradbe je določenih 3 milijone Din. Za popravila državnih cest je vnešenih 14 milijonov Din, za podpore samoupravam v svrhe popravil in vzdrževanja cest pa 10 milijonov Din. Za zgradbo novega mostu čez Donavo na progi Beograd-Bukare-šta ie v proračunu 3 milijone Din. Za pospeševanje kmetijstva je določenih 50 milijonov Din.
Tovorni avto v plamenih.
Ko se je sinoči okrog 20- ,ui£ hotel šofer tovornega Fiat-avtomobilalit. 2-630 Josip Ojsteršek, uslužben pri mesarju Slavku Birtiču v Hrastniku, oskrbeti z novo množino bencina pri bencinski črpalki na Kralja Petra trgu, a pri tem ni ustavil pogona motorja, ie v motorju nastal požar in avto je bil v trenutku v plamenih. Ojsteršek, lastnik avta Birtič in spremi'evalec, posestnik Napred iz Marna, so hitro skočili iz gorečega voza. Kmalu sta prispela dva voda gasilcev, katerim se je z močnimi curki posrečilo udušiti divji element. Kljub temu pa znaša škoda nekai okrog .30.000 dinarjev Birtič trdi, da avta ni ime! zavarovanega proti nezgodam. Ožgano ogrodie sc zavlekli čez noč v shrambo gasilske o-rodjarne. —
Stran 2.
Mariborski V E C E R N I K Jutra
M a r I b o r u, dne 31. 111. 1931.
——aEawn»m« — 11........it
Mariborski in dnevni drobiš
Kako je v Dravski dolini
O KRIZI, PRODUCENTIH IN LESNIH TRGOVCIH. - TEŽKOČE PREORIJEN-TACIJE. - POGLED V BODOČNOST.
Kriza lesne trgovine me je zanimala, da si jo ogledam na licu mesta pri — producentih. Ta najvažnejša gospodarska panoga Dravske doline je pred leti še cvetela, da je marsikdo v dolini zavidal onim hribovcem na Pohorju in Kozjaku, ki jim je bil gozd neusahljiv vir dohodkov. Kako pa je danes v nekdaj bogati Dravski dolini?
Velikanske skladovnice rezanega lesa vidim iz vlaka že v Rušah prav kot pred leti. In ista <dika se ponavlja od postaje do postaje, o.avsko obrežje pri Sv. Ožbaltu in na Breznu je še mnogo bolje založeno kot svojčas... In takšen je položaj tje do Dravograda. Na videz izredno zanimiva slika našega »gospodarstva«.
Sopotnika tipičnega Pohorca opozorim na to veliko bogastvo lesnega trga in ga pobaram, kaj je na stvari. »E, či keka, gospoud!« mi pravi drastično- »Zloženo že imamo, zloženo, a kaj ko ni kupcev! Če pa že kateri pride, je pa cena taka, da se čudimo, da ga ni sram, ko nam jo pove! Slabo kaže, slabo!« Pa me na Breznu opozori na veliko lesno industrijo, ki ne dela. »Pred leti so dnevno naložili 20—30 vagonov, a sedaj včasih niti enega!« Res je nekdaj tako živahen kolodvor kot izumrl: bivše dolge vrste voznikov z deskami in hlodi so izginile, delavci v žagi so odpuščeni, gostilne prazne ...
Kmet iz visokega Kobanskega mi pravi, da je obšel že ducat lesnih trgovcev, da bi prodal pozimi pripravljeno blago: 16 m3 lepih hlodov. 4—5000 Din bi dobil pred leti zanje in ravno bi zadostovalo za pomladanske potrebščine: obleko, o-butev, izbrana semena, gnojila itd. A danes še za 1000 Din ne more spraviti svojega blaga, ko že deske cenijo kubični meter po 300 Din ...
Mali producenti — hribovski kmetje — so danes v položaju, ki se očividno še poostruje. Les, nekdanji vir sreče in blagostanja, je brez vrednosti. Groži polom, ki hoče popolnoma upropastiti vse obmejne 'kraje in tisoče in tisoče eksistenc.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Torek, 31. marca ob 20- uri »Učlovečenje«. Ab. C. Kuponi.
Sreda, 1. aprila. Zaprto. •
Četrtek, 2. aprila. Zaprto.
Petek, 3. aprila. Zaprto.
Sobota, 4. aprila. Zaprto.
Nedelja, 5. aprila ob 20. uri »Cirkuška princesa«. Premijera. Izven.
Pondeljek, 6. aprila ob 20. uri »Cerkuška princesa«.
»Cirkuška princesa« na mariborskem
odru. Znani Kalmanov šlager »Cerkuška princesa«, ki spada med najuspelejše o-perete poslednjega časa bo doživel svojo mariborsko premijero na velikonočno nedeljo ob 20- uri. Režira Dj. Trbuhovič, dirigira g. L. Herzog, plese je naštudiral A. Harastovič. Popolnoma novo in moderno inscenacijo je oskrbel gled. slikar Ussar, nove kostume gdč. Neratova. Sodeluje ves operetni ansambl, zbor in mnogo štatistarije.
Jugoslovansko-češkoslovaška liga v Ptuju.
V	soboto je imela JČ liga v Ptuju svoj letni občni zbor, na katerem so podali funkcijonarji društva svoja poročila o delovanju v preteklem letu. Odgovarjajoč lokalnim razmeram, je liga svoj delovni program preteklo leto zadovoljivo izvršila. Po poročilih društvenih funkcijonar-fev je bil izvoljen zopet prejšnji odbor s predsednikom dr. Alojzom Visenjakom na čelu- V nedeljo, dne 29. t. m. pa se je pripelial v Ptuj s popoldanskim brzovla-kom novi češkoslovaški konzul inž. Jožef Ševčik, katerega je na kolodvoru sprejel odbor JČ lige s predsednikom dr. Visenjakom ter zastopniki civilnih oblasti in Sokola. Popoldne je g. konzul obiskal tovarno strojil v Majšpergu in si pri tem ogledal tudi znamenitosti cerkve na Ptujski gori, nakar se je zvečer udeležil družabnega večera v Narodnem domu. O. konzula je pozdravil predsednik dr. Visenjak, nakar sta govorila še mestni
»Ali ne bi raje zaceli z živinorejo in poljedelstvom?« vprašam resnega gospo darja. »Res je, da bi bilo boljše, čeprav tudi pri živini ni dosti dobička. Radi bi se bavili s sadjarstvom, toda za vse to je treba — denarja. A tega težko dobimo, saj se hoče vsak zavod takoj inta-bulirati in še usodne visoke obresti, ki bi jih stežka zmagali! Strokovnjaki so nam obljubljali brezobrestna posojila za nove ureditve, a do do danes ni ne sluha ne duha o tem...
Uvidel sem bridko resnico, da je pre-orijentacija trenutno nemogoča. Morda bodo večji posestniki zmogli pohod na nova gospodarska pota. a manjši in sred-mi kmetje bodo obubožali, če ne bo kmalu izhoda.
Posetim še znanega lesnega trgovca, da mi razloži svoje stališče.
»Položaj — brezupen. Ne vemo ne kod, ne kam! Naši odjemalci v inozemstvu so nas razočarali. Dočim so lani kupovali še za najnujnejše potrebe, so letos — pomladna sezona bi morala biti že v teku — večja naročila izostala celo za prvovrstno blago. Madžarska išče rezan les, toda plačilni pogoji so nespie-jemijivi: plačilo v 7 mesecih s pridržkom, da cene v tem času ne padejo! Riziko leži na dlani...
Domači odjemalci so zelo previdni in pričakujejo še večje padce- Zato je promet padel skoraj na ničlo.«
—	»In Vaš pogled v bodočnost?«
»Nesiguren in docela odvisen od svetovne konstelacije! Naša desorganizacija nas biča tem bolj in z nami trpi — ne po naši krivdi — sam producent — kmet.«
Da se nesreča prav spozna, treba je čuti oba zvona.
Čul sem oba, a pomoči nisem videl. Pravijo, da bi organizacija malih producentov na mah zboljšala položaj. Čitali smo sklepe anket, a od načrtov do dejanj je daleč ...
Prav gotovo bi tudi gospodarski položaj Maribora mogla v izdatni meri izboljšati srečna — Dravska dolina.
župan Miha Brenčič in profesor Alič. V jedrnatih besedah se je konzul inž. Ševčik zahvalil za pozdrav ter povdarjal važne naloge JČ lig. Tekom dopoldneva v pondeljek je g. konzul obiskal sreske-ga načelnika, mestnega župana, ravnatelja gimnazije, si ogledal muzej ter se popoldne odpeljal v Celje. G. konzul se ie skrajno simpatično izražal o Ptuju in njegovi lepi okolici. —
XI. ljubljanski velesejem se bo vršil letos od 30. maja do 8. junija. Velesejmi niso važni samo vsled pospeševanja gospodarske internacijonale, oni so tudi važni faktorji v gospodarskem življenju, ker vzbujajo in pospešujejo podjetnost in dajejo lastni deželi nov impulz delu in produkciji ter s tem povečujejo konzum. Razstavlialci na ljubljanskih velesejmih so bili doslej z uspehi zadovoljni, sklenili so trajne trgovske zveze z odjemalci, kupcu so se pa tudi nudile velike ugodnosti, kajti na skupnem prostoru je mogel pregledati vse blago in si izbrati najboljše, preračunati cene in sklepati s solidnimi tvrdkami trajne trgovske zveze. Zato interesenti radi obiskujejo ljubljanske velesejme. Za naša podjetja je torej ljubljanski velesejem edinstvena priložnost, da iznesejo svoje proizvode pred široki internacionalni forum in razširijo krog svojih odjemalcev. Prijave za udeležbo na XI. ljubljanskem velesejmu se že sprejemajo. Vse informa cije daje urad velesejma v Ljubljani.
»Ljudska knjižnica« ob Veliki noči.
Ob velikonočnih praznikih bo poslovala »Ljudska knjižnica« v Narodnem domu le v soboto dne 4. aprila od 18- do 19. ure, med tem ko bo v nedeljo dne 5. aprila zaprta. Čltatelji pa se opozarjajo, da si za praznike oskrbijo knjige po možnosti že poprej v četrtek dne 2. aprila. —
Poroke.
V	zadnjem času so se v Mariboru poročili: Franc Schvvarz, trgovski pomoč-nk in Marija Ferk, zasebnica: Stanislav Pučko, orožnik in Terezija Mavrič, pletilka: Vladimir Pipan, abs. geodet in Justa Starčeva, učiteljica. —
Kapetanu lafcobu Čafcšu u spomin
Streli častne čete so odjeknili na pobreškem pokopališču, poslednji akordi vojaške godbe so se izgubili v pomladanski popoldan in prve grude so jele padati na krsto našega Jakeca ... Rojen tam v lepem Šmarju, ga je oče poslal študirat na gimnazijo v Celje. Študiral je pridno, le v 6. razredu ga je doletel nabor in mora! je k vojakom. Avstrija v tem oziru ni poznala nobenega pardona, moral je obleči vojaško suknjo za dolga tri leta, katere ni več slekel do svoje upokojitve. V Pulju si je izbral svojo živ Ijensko družico. Radi svojih zmožnosti in znanosti je bil kmalu preveden v čin prov. častnika in je vršil to naporno službo v predvojni dobi in ves čas svetovne vojne. Povdariti je pa posebno potrebno, da je naš Jakec tudi v vojni ostal vedno zaveden sin slovenske matere in se svoje narodnosti ni nikdar sramoval. To zavednost je najlepše pokazal, ko je takoj ob preobratu prihitel v naš Maribor in se stavil na razpolago g. generalu Maistru in naši narodni vladi. Prevzel je posle pri' intendanci štajerskega obmejnega poveljstva. S svojo natančnostjo in točnostjo je rešil naši mladi državi marsikatero stvar, ki bi šla sicer v izgubo. Delj časa je samostojno vodil skladišče živil za vojaštvo, dokler ni bil poklican v Skoplje. Rade-volje se je odzval tudi temu povelju in dolga leta bival na našem jugu, kjer je po doseženih službenih letih stopil v zaslužni pokoj, ki ga pa žalibog ni užival dolgo. Lotila se ga je slabost srca in ga v kratkem času položila v prerani grob.
Stojimo ob grobu moža-poštenjaka, dobrega soproga in dragega nam prijatelja in plakamo... Uverjeni smo, da mu za vsa dobra dela že
»lepše solnce sije, lepša zarja rumeni.«
Dragi Jakec! Ostaneš nam v najlepšem spominu vse do svidenja. D.
Smrtna kosa.
Umrli so davi: Marija Tomažičeva, vdova po gozdarskem uradniku v Koroščevi ulici 29, stara 66 let, in Flora Jtitt-nerjeva, vdova po vojaškem oficijalu v Tattenbachovi ulici 21, stara 72 let. — Blag jima spomin! —
Zdravstvena predavanja v Studencih.
V	prostorih kina v Studencih bo predaval danes popoldne ob 15. za šolske otroke obeh šol, zvečer ob 19. pa za odrasle prebivalce g. dr. Varl, šef protitu-berkuloznega dispanzerja v Mariboru, specijalist za pljučne bolezni. Predavanja bodo ponazorjena s skioptičnimi slikami in se vrše v okviru Zdravstvenega tedna ZKD. -
Odlikovanje odličnega znanstvenika.
Kralj je na predlog ministra prosvete odlikoval profesorja slavistike na Karlovi univerzi v Pragi, našega odličnega rojaka dr. Matijo Murka, ob priliki njegove 70-letnice z redom sv. Save I. stopnje. —
Borza dela v Mariboru
išče nujno: 20 viničarjev, 1 krojača, 2 spretna vrtnarja, 3 žagarje, 1 ključavničarja, 1 dimnikarja, 1 mizarja, 1 kovino-tiskarja, več vajencev (vrtnarske, krojaške, mizarske in natakarske obrti), eno vzgojiteljico, ki zna francoski jezik in 15 delavk za obdelovanje sladkorne repe za Beograd. —
»Naša narodna sramota«.
Neresnica je trditev v »Večerniku« št. 62 »Venec z nemškim napisom je poklonil pokojnici na krsto celo kamniški nadučitelj.« — Res pa je, da ta venec sploh ni imel nobenega napisa, kar priča cvetli čarna Weiler in trgovec Poš v Mariboru in nad 20 prič iz Kamnice in Maribora.
—	Šolski upravitelj v Kamnici:	Fran
Čepe-
Nezavestno
so našli sinoči krog 20. v Tattenbachovi ulici ležati neko neznano žensko. Rešilni avto jo je odpremil v bolnico, ne da bi bilo moštvo moglo ugotoviti njeno identiteto, ker je bila ves čas v nezavesti. —
Pod padajoče drevo
je prišel včeraj 601etni Jernej Tement iz Spodnjih Hoč. Drevo mu je zlomilo levo nogo. Ponesrečenca so prepeljali v mariborsko bolnico. —
KINCI
===== Grajski r ======
Do vključno srede:
DIMITRI KARAMASOV
Največje delo Dostojevskega. Fritz Kortner, Ina Sten. Fritz Kasp.
= Union: =====
Do vključno srede: MAROUISE POMPADOUR
Ernest Verbes. Anny Ahlers.
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19.. 21. uri: ob nedeljah in praznikih ob 15.. 17.. 19. in 21. url. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI
APOLO KINO:
Velikonočno nedeljo in pondeljek: POLKOVNIK ŠVOC Nemi velefilm. Popolnoma novo. 2iv-ljenje dobrovoljcev v Rusiji. !j
Smrtna nesreča otroka.
Dne 28. t. m. se je 71etni Jožek, sinček usnjarja Jakoba Dermota v Biserjanih pri sv. Jurju ob Ščavnici, motal okoli strojev v očetovi delavnici. Po neprevidnosti je prišel preblizu osi stroja, ki ga je tako nesrečno zagrabil, da se mu je zlomila desna roka in dobil tudi težje notranje in zunanje poškodbe. Ponesrečenca so takoj odpremili v mariborsko bolnico. Žal pa je bila vsa skrbna pomoč zdravnikov zaman. Otrok je včeraj podlegel posledicam poškodbe. — Žalujočemu očetu, uglednemu obrtniku naše sožalje. —
Puntarske mlekarice.
Danes zjutraj ni bilo na mariborskem
trgu skoro nič mleka. Naše okoliški' prodajalci mleka so — zdi se — organizirali stavko z ozirom na sklep mestnega načelstva, da se za praznike mleko in mlečni izdelki izdelki ne smejo — kakor je to brez razlogov bilo doslej vsako leto!
—	dražje prodajati kot običajno. Pa se bodo morali tudi temu privaditi, ker je naravno, da ni niti krščansko niti pošteno izkoriščati praznike za izredne profite. —
Nezgoda starega krovca.
Včeraj jev Grušovju popravljal že 72-letni vaški krovec Leopold Roškar streho nekega posestnika. Zanašajoč se na svojo že tolikrat preizkušeno izvežbanost se ni zadostno zavaroval. Na slemenu mu je spodrsnilo in starečk si je pri padcu v globočino zlomil desno nogo in pretresel notranje organe. Ponesrečenega starčka so prepeljali v splošno bolnico. —
Samo še danes in jutri
se predvaja v Grajskem kinu največj! roman slavnega Dostojevskega »Bratje Karamazovi« v nedosežno lepem zvočnem filmu. Kdor hoče gledati pristno In nepotvorjeno življenje, ne sme zamuditi te izredne prilike 1
NOVO!	NOVO!
Za Jugoslavijo
2 Bumke-Carmanelli, komični muzikalni Skarje-brusci. ,,SENZACIJA" od 1. IV. Kavarna .Evropa*.
V	kava,’*! »Astoriji« poje drevi tenor I v e I j a. Izbran spored pojačene godbe 1	896
Velika kavarna.
Danes poslovilni večer »The Reoklfn Comp.«
Podružnica društva drž. upokojencev (0 upokojenk v Mariboru
daje pojasnila in nasvete v društvenih in stanovskih zadevah vsako sredo od 3. do 4. pop. v posebni gostilniški sobi Na-bavljalne zadruge. Tam se sprejemajo tudi novi člani in izdajajo članske izkaznice, na katerih so označene razne ugodnosti za člane. Načelstvo.
Stooetdesttt let od odkritla planeta Urana
Pred 150 leti je znameniti raziskovalec zvezd Viljem Herschel odkril planet Uran. Danes taka odkritja niso več senzacija, kakor so bila pred poldrugim stoletjem. Herschel, bivši vojni godbenik, ki se je le kot amater bavil z astronomijo, je postal preko noči slaven mož. Angleški kralj Jurij mu je dal dosmrtno pokojnino in ga je imenoval svojim dvorskim astronomom. Herschel je najprej hotel, da bi se novo odkrita zvezda imenovala na čast kralju Geor-gium Sidus. Ker se to ni dalo izvesti, je dobil planet ime po mitološki boginji neba Uraniji.
Veliko senzacijo Herschelovega odkritja je razlagati z dejstvom, da so bile s tem razširjene ne le meje vsemiru, ampak, da je bila strmoglavljena tudi stara vera, ki je izhajala še iz dobe Babiloncev, da je v vsemiru samo sedem planetov.
Planet Uran, ki ga je odkril Herschel, je še danes po 150 letih zavit v popol-
• no tajnost in kljub velikemu napredku
• raziskovanja planetov in kljub razvoju
4 astrofizike je moglo tekom teh 150 let
'e malo ljudi prodreti v tajni svet Urana. Na velikem teleskopu izgleda Uran kakor mala zelena plošča, na koje površini se le težko morejo razlikovati ^katere poedinosti. Čestokrat izgleda,
• ^kor da so preko te plošče potegnjene *enine poteze, vzporedne z ekvatorjem,
podobne onim, ki jih je opaziti tudi na Jupitru. Ne ve se točno, ali se na teleskopu vidi samo gost sloj oblakov, ki ovijajo planet, dočim temne črte označujejo razpokline v tem sloju, ali je pa planet sam takšen. V vsakem slučaju ima Uran svojo atmosfero, ki se po svoji sestavi razlikuje od zemeljske atmosfere. Ker je Uranova kroglja mnoge večja od zemlje, tako, da bi bilo mogoče v Uran namestiti 40 zemeljskih krogel, je verjetna hipoteza, da se Uranova krogla še ni ohladila, ampak, da se kakor Jupiter in Saturn še vedno nahaja v žarečem stanju. Solnce, ki na silno daljavo širi 400krat manij svetlobe in toplote nego je. daje zemlja, iz-gleda z Urana kot zelo svetla, vendar mala zvezda, ki samo z neznatno količino more obsevati Urana. Značilno je, da so tekom zadnjih let v atmosferi Urana odkrili — kakor trdi znani ruski učenjak Timirjazev — klorofil. Klorofil je _ kakor znano — kemična spojina, ki rastlinskim listom na zemlji daje zeleno barvo- A!<o je ta hipoteza točna, bi to pome;' \ da so na tem daljnem planetu živa organska bitja, kakor na zemlji. Za to hipotezo bi govorila tudi okolnost, da Uran emanira svojo iastno toploto in svetlobo, kolikor je je potrebno za organsko življenje, in da mu v to svrho ni potrebna solnčna svetloba.
Doživljaj iz žiuljenja Leua Tolstega
Slavni ruski pisatelj Lev Tolstoj se je, kakor znano, silno priprosto oblačil. Cesto je prišlo zato do prizorov, ki so bili že naravnost komični.
Nekoč je čakal na peronu v Tuli. Pravkar je privozil brzi vlak. Iz kupeja prvega razreda je izstopil neki gospod in stekel naglo v čakalnico. Takoj nato se J8 odprlo neko okno in zaslišal se je ženski glas: »Saša! Saša!« Toda Saša je med tem že izginil. Lev Tolstoj je stal v bližini in je opazoval ves prizor.
»Očka,« ga je poklicala dama, »stečite naglo in mi pripeljite dotičnega gospoda, dam vam zato napitnino!«
Tolstoj je res takoj izvršil naročilo in prejel zato od dame napitnino.
V tem hipu pa je završalo med čakajočo množico: »Tolstoj, Tolstoj!« Tudi dama je vprašala: »Kie pa je?« Pokazali so takoj na čestitljivega starčka v kmečkem kožuhu. Dama je mahoma prebledela. Stopila je takoj k njemu in rekla: »Za božjo voljo, gospod grof, r3no fni je mučno.« Tolstoj se je smehljal.
»Prosim vas, vrnite mi dc‘-’.ar, ki se.t. vam ga izročila in mi nika; & zamerite.«
^ »Nikakor, denar za v^ko ceno obdržim, ker je morda edini, sem ga res Pošteno zaslužil.. .*
Med ten je zadonela sirena, vlak se je odpeljal ra dama se je osramočena zo-•aet umaknila v svoj kupe.
Romantika in strahota ciganske ljubezni
V Somboru se je te dni odigrala tragedija, ki je pretresla prebivalstvo Pred nekaj leti je bila pri vele^sest^ su Balintu nameščena lepa Marina Med obema se je razvila ljubezen in Marina je postala Balintova žena. čez kratek čas pa se je Balint ustrelil in Marina je postala lepa in bogata vdova z ■velikimi vsotami denarja in 700 orali zemlje. V lepo vdovo se je zaljubil lepi cigan Ivan Komloš in Marina mu je ljubezen vračala cela tri leta. Nedavno pa Sc ga je Marina pričela izogibati. Zaljubljeni cigan ji je prirejal večer za večerom serenade pod okni, ona pa je
ostala trda in neizprosna. V jezi ji je zato večkrat tudi razbil okna. V petek zvečer pa se je Marina vračala domu. KomloŠ je šel za njo in ji prigovarjal, naj se z njim pobota. Ona ni hotela nič čuti- Nastal je med njima prepir, v katerem ie cigan potegnil revolver in jo ustrelil naravnost v srce, nato pa sebi pognal kroglo skozi glavo. Marina je bila takoj mrtva, on pa se je zgrudil poleg nje in je umrl na prevozu v. bolnico.
Rnekčote
_ Franc Molnar se je zopet enkrat poročil- Nevesta ga je vprašala: »Kje pa imaš frak?«
»Frak: Tega oblečem same za p“emi-jere!«
t t
Scribe je dobi: nekoč od bogatega Parižana, ki »e hotei za vsako ccno postati slaven, slečtča pismo: »Ljubi gospod Scribe, gotovo mora biti imenitno, sode-bra.ti s tako znamenitim človekom, kot ste Vi. Prosim Vas, napišite kako dramo in dovolite, da iaz kaj pristavim. Škode gotovo ne boste imeli od tega.
Razjarjeni pesnik je odgovoril: »Dragi gospod, odklanjam Vašo nenavadno ponudbo. Ali ste že kedaj videli, da bi bila konj in osel skupno vprežena?«
Bogati Parižan pa je nato pristavi!: »Vaše kratkovidnosti Vam ne štejem v zlo, toda kdo Vam je dovolil, da me ti-tulirate s konjem?«
Hiša s 5000 vrati in 3000 okni.
To je naravno mogoče le v Ameriki in sicer v Hollywoodu. Poslopje, 35 metrov dolgo in 16 metrov široko, je zgrajeno v velikem Paramountovem ton-filmskem oddelku in služi v to svrho, da ie v njem shranjenih nebroj vrat in oken za dekoracije pri snemanju zvočnih filmov. V poslopju je zbirka 5000 različnih vrat in 3000 oken.
Četrt milijona na smrt obsojenih psov.
Ruska vlada je, kakor poroča var-! *Kurir Červony«, s posebnim
opi/d tV-°^re^a» se mora ubiti v
Rusiji 250.000 psov in njihove kože Preparirati za izvoz v Evropo.
HUMANIK
NUDIMO ZA POMLAD
MODNI ČEVLJI ZA DANE
OTROŠKI ČEVLJI, LAK ALI RJAVI OD D. 75.-MOŠKI POLČEVLJI, ČRNI ALI RJAVI OD D. 165.-NOCAVICE V VSEH MODNIH BARVAH,
Gosposka ulica 17
Qb desetletnici plebisctfa in poljske ustaje u 6ornji 5leziji
V poljskih in nemških listih je tekom tega meseca čitati spominske članke o burnih dneh meseca marca 1921, ko je prebivalstvo Gornje Šlezije potom plebiscita odločalo o pripadnosti te po večini prebivalstva poljske, toda do takrat v posesti Nemčije se nahajajoče pokrajine. Poljska in Nemčija sta nestrpno pričakovali rezultata plebiscita, enako pa tudi odgovorni činitelji antante. Glasovalo je 1,186.000 oseb, od teh 707.000 za Nemčijo, 479.000 za Poljsko. Rezultat je iznenadil, vendar pa so s poljske strani že v naprej opozarjali, da bo plebiscit uspel preje za Nemčijo ugodno nego za Poljsko, ker so odločali deloma stari vplivi, deloma velika gospodarska odvisnost poljskih delavcev od nemških industrijcev. Zato so tudi v Parizu sprejeli rezultat z mešanimi občutki. Na Angleže je vplivala premoč nemških glasov neprijetno. V Opolu je bila medzavezniška Komisija, v kateri so poleg predsednika, francoskega generala Le Ronda, bili tudi italijanski in angleški predstavniki. Francija je predlagala, naj bi se odstopili Poljski približno dve tretini nacijonalno spornega ozemlja. Nemci pa so se seveda na vso moč trudili, da bi obdržali industrijski del Šlezije, zlasti Katovice in okolico, Poljski so privoščili samo Ribnik in najbližje okraje. Tedaj se je pa po Poljski razširila odločna kampanja, koje voditelj je bil gornje-šleski prvak Korfanty, ki je imel v Gornji Šleziji neomejeno moč ter je pozna! vse delo v Opolu in je vodil celo poljsko akcijo. Usoda Gornje Šlezije se je imela odločiti dne 3. maja 1921 na konferenci ambasadorjev v Londonu, kateri je bilo poslano podrobno poročilo medzavezniške komisije s točnimi predlogi. Kakor je Korfan-ty pozneje stvar objavil, so se nazori zelo razlikovali in bi odločitev ne bila za Poljsko povoljna. Angleški delegat Perceval ter italijanski delegat Marini sta konferenci ambasadorjev priporočala opreznost. Ko je bilo že sikoro splošno znano, da odločitev za Poljsko ne bo povoljna, so se poljski ekstremisti okrepili in se odločili za intervencijo. V noči na 3. maja je izbruhnila tretja poljska vstaja, odločnejša nego obe vstaji 1919. in 1920. Poljski vstaši so vodili ostre borbe z nemškimi oboroženimi oddelki in so do 21. maja zasedli tri četrtine vse zemlje- Res so bili v nekaterih bitkah koncem maja in začetkom junija potisnjeni nazaj, toda med tem so zavezniške sile odločile, da se dodeli Poljski tudi industrijski del Gornje Šlezije s Katovicami in okolico. Tako so vstaši v glavnem tudi dosegli svoj cilj.
Šport
Hajduk v Južni Ameriki.
Splitski Hajduk je igral v nedeljo dne 29. t. m. v Satitiagu proti tamošnjem klubu Unione Espanjola in je zgubil v razmerju 2:4 (0:1).
SK Železničar (Zagreb) v Mariboru.
Za velikonočne praznike bo gostovalo v Mariboru moštvo SK Železničarja iz Zagreba in odigralo z mariborskim »Železničarjem« dvoje prijateljskih tekem.
Prva tekma za Davisov pokal
se je vršila v južnoameriški ooni in sicei* med Argentinijo in Paraguayem. Zmagala je Argentinija s 3:0.
Cross country tek za prvenstvo Jugoslavije
se bo vršil za velikonočne praznike v Zagrebu. Proga je dolga 10 km. Prireditev je pod pokroviteljstvom g. ministra vojske in mornarice generala Hadžiča. Od slovenskih klubov bodo sodelovali SK Železničar (Maribor), ASK Primorje in Ilirija.
Tenis-odsek SSK Maribora
ima drevi ob pol 19. uri važen sestanete v hotelu »Zamorec«.
Sokolsko društvo Maribor-Matica
bo imelo v četrtek, 2. aprila, ob 20. uri svojo redno odborovo sejo- Zdravo! — Starosta.
Krona v cestnem jarku.
V Kavkazu so našli kmetje v bližini vasi Gorlu v nekem jarku krono, v kateri so spoznali kasneje krono zadnjega kralja Georgije, Iraklya. Pred boljševiš-ko revolucijo je bila spravljena v nekem muzeju in je na nepojasnjen način izginila. Njena vrednost se ceni na 200.000 zlatih rubljev. Krone kraljice, ki je istotako 1. 1917 izginila, pa še dosedai niso našli.
Plodne matere
Zdravo kmečko prebivalstvo balkan-* skih držav je najboljše jamstvo za velik porast celotnega števila poedinih narodov. Za Rusijo je glede porasta števila prebivalstva Bolgarija na drugem mestu, kajti na vsakih 1000 Bolgarov odpade letno 38 novorojenčkov. V Bolgariji pa tudi v Jugoslaviji in v Rumumji rodbine z 8 ali več otroki niso redke. Nedavno so imeli pa celo v Bolgariji rod binski dogodek, ki je vzbudil splošno sen zacijo- V mestecu Dubnici blizu Sofije je namreč Helena Turulinkova že drugič rodila trojčke. Prvič jih je rodila leta 1929 in na zborovanju mater v Sofiji j) je bila priznana nagrada v znesku 10.000 levov.
Šc bolj so pa ljudje strmeli, ko so so fijski listi priobčili vest, da je rodila Va-silisa Georgijeva v Slivnu četverčke. Vsi štirje so bili dečiki, toda eden je kmalu umrl, trije se pa počutijo dobro. Pa tudi Jugoslaviji se ni treba bati, da bi zmanjkalo ljudi. V neki vasi blizu Banjaluke prebiva 65 letni kmet Joco Radman, ki ima 12 otrok, 6 hčera in 6 sinov. Vsi so seveda že odrasli in nekateri imajo že svoje rodbine. Po običaju ondotnih krajev žive vsi rodbinski Člani v očetovi hiši in gospodar ima pod seboj 65 člansko rodbino.
Velikonočne
flor
debelonitkaste
trpežne
flor
fine zanke lep sijaj
svileni flor umetna svila pralna svila bakrena svila
s kopčasto peto dobre kakovosti vezen ušivek pri- s kopčasto peto
zelo trpežni zelo ceneno znana kakovost izredno trpežne M 8$ | B O I?
ftajnovejših barv
14'-	22'-	30'-	15'-	35’-	45‘-
imunimi
Stran 3
Mf»rffTnrcifct VF^FRNTTtf fi.fr?*
V M a r I 5 c r u. cTnc 3T. TIT. fe?f.
M. Zevacco?
7) se*id jezuita
Zgodovinski roman.	101
»Poslušam vas pazno, sir! In če se ne motim —ko ste dosegli zmago, vam reče ženska v obraz, da nosi v sebi kal smrtonosnega strupa! Ali je res tako?«
»Tako in še hujše! Ne le, da mi pove v obraz — ta žensika mi zakriči strahovito vest tako nedvojbeno, razloži jo s takimi besedami, da ji moram verjeti! Pravi, da se je okužila nalašč zato, da more okužiti tudi mene!«
»To je strašno, sir!«
»Da, strašno! In kljub temu je natanko resnica. Ona ni lagala. Čutil sem in razumel, da je sovraštvo v njej res močnejše od ljubezni do življenja in od spoštovanja do lastne lepote. Ona pogine, toda mene potegne s seboj v svojo strašno smrt!«
»Grozno!« je zamrmral filozof ves pretresen.
»In zdaj vas vprašam mojster; ali sodite po današnjem stanju svoje učenosti, da me morete oteti? Ah otmite me, .Rable! Toliko reči mi je še storiti! Umreti! Umreti, ne da bi se osvetil cesarju Karlu! Umreti premaganemu, ne z orožjem, premaganemu od ženske! Umreti, ko vre v moji glavi še vse polno načrtov, s katerimi bi hotel osupniti svet! Reši me, Rable, daj mi živeti, in videl boš, da bo moja kral.evska hvaležnost prekašala v svoji brezmejnosti velikost zločina te ženske, in v radodarnosti vse, kar si morejo izmisliti najradodarnejši carji tega sveta... Odgovori mi: ali me moreš oteti?«
»Sir...«
»Ah, nič ovinkov! Resnico mi povejte, golo resnico, pa naj bo še tako strašna!«
»Sir,« je dejal Rable s trdim glasom, »odgovor je nemogoč v tem trenutku, toda poskusiti hočem vse, kar premore znanost. Pravkar — to moram priznati — se mi je zazdelo za hipec smešno, ko je izreklo Vaše Veličanstvo, da se nastanim v njegovi bližini. Zdaj pa, sir, če vi ne bi zahtevali tega, bi zahteval jaz sam. Ne ostavim vas več, sir. Združena hočeva zreti smrti v obraz in izzvati ta boj do zadnjega.«
Radost se je zasvetila v kraljevih očeh, in zamrmral je:
»Otet sem!«
LIH.
Pri Tuilerijah.
Nato je velel Franc I. odpreti vrata svoje sobe, in dvorjani so vstopili v veliki množici, da prisostvujejo njegovemu vstajenju, to je, da užijejo čast gledati komornike, kako izvršujejo svoje posle nad kraljevo o-sebo pod visokim nadzorstvom Basinjaka samega.
Kralj je bil tisto jutro prelestne volje, čeprav se je tu pa tam zazdelo mahoma, da ga napada skrit nepo-koj.
Govorili so o veliki ekspediciji, ki jo priredi proti rokovnjačem, in ki so se je hoteli udeležiti vsi dvorni gospodje, da se nekoliko pozabavajo.
Gardni kapitan Mongomeri je dejal, da je treba za-paliti sredi Dvora Čudežev velikansko grmado, in da bo sila veselo gledati obraze vlačug, kako se bodo kremžile, ko bodo pekli njihove ljubimce.
»To bo krasno,« je rekel grof De Žarnak. »Samo Tribuleta bo manjkalo na slavju.«
»Kaj se je zgodilo z norcem?« je vprašal nekdo
drugi.
Mongomeri je prebledel.
»Gospoda,« je odgovoril kralj. »Tribulet potuje, kmalu ga boste spet videli.«
Nato se je dogovoril s Sansakom in D’ Esejem, da se sestanejo do petih zvečer.
Vprašal je, ali je veliki profos tukaj.
Toda gospod De Monklar še ni bil prišel v Luver, dasi je bila njegova navada biti točen.
Rableia so bili nastanili v prekrasnem stanovanja ter mu podelili dva služabnika ter kurirja, ki je imel nalogo, prinesti mu vse, česar bi potrebovali.
Okrog četrte ure so javili kralju velikega profosai Franc I. ga je velel takoj spustiti k sebi.
»Pričakoval sem vas, Monklar,« je rekel kralj do* brovoljno. »Zadrževala me je služba Vašega Veličanstva«, je odgovoril veliki profos.
»Oproščeno vam je že naprej. Toda povejte ml, Monklar, ali ste trdno prepričani, da je Dolet res tako velik zločinec kakor pr^vi častiti Lojola?«
»Vaše vprašanje mi ni prav jasno, sir-..«
»Takoj vam razložim natančneje... Moja želja je, da nemudoma izpustite Štefana Doleta in ga vrnete njegovi rodbini, še preden napoči nocojšnji večer...«
»To ni mogoče, sir,« je dejal veliki profos hladno.
»Oho, gospod, torej moram ukazati, ker ne zado* šča, da želim?«
»Če ukažete sir, potem dam takoj izpustiti človeka, ki je ravno danes poizkusil pobegniti ter ubil in ranil svojih deset stražnikov — človeka, ki je dal umoriti prečastitega očeta Ignacija De Lojolo in se je vrhu tega domenil s kolovodji Dvora Čudežev, da uprizori upor zoper kraljevsko oblast... Poslušam, sir!«
To rekši, je storil Monklar, kakor da odhaja-
Služkinjo,
pridno in pošteno, staro 20 do 30 let, vajeno vseh hišnih del, sprejme boljša družina. Naslov v upravi Večerni-ka.	861
Kolesarji pozor!
Kdor nima še svojega kolesa popravljenega, naj ga nemudoma odda takoj v mehanični delavnici Justina Gustinčiča, Tattenbachova ulica 14, Maribor. Tu se izvrši popravilo tako natančno, da bo vozaril lastnik brez skrbi. 894 Opremljeno sobo oddam takoj gospodu ali gospodični. Magdalenska ulica 77, nova kolonija.
891
Velikonočne šunke
od 2 do 6 kg, prvovrstno blago, kakor vsako leto nudi po ugodni ceni delikatesna trgovina Josip Šinigoj, Aleksandrova c. 18.	890
Vinotoč Šturm, Košaki (Lajteršperk)
se otvori 4. aprila. Točilo se bo izvrstno staro in novo vino a liter Din 8.— in 12.—.	884
Prodani skoraj
novo moško kolo jako poceni. Tvorni-ška c. 26, vrata 8.	892
V gostilni in kavarni »Split«
se točijo pristna dalmatinska in štajerska vina po reklamni ceni. 5 1 čez ulico črno Din 9.—, belo in opolo Din 10.—. Se priporočata Franjo Mir in gostilni-
čar Martin Jovanovič._________________883
Opremljeno sobo s posebnim vhodom takoj oddam Vr-banova ulica 28, pritličje, desno. 886
Zgubila se je zlata zapestna ura
od Slovenske skozi Krekovo ulico na glavni kolodvor. Najditelj naj jo odda proti nagradi pri tvrdki Neger, Slovenska ulica 29.	885
Prodaja in popravila ur,
zlatnine in optičnih predmetov po solidnih cenah s pismeno garancijo pri Mu-lavcu, Kralja Petra trg.
845
Velikonočne šunke
in drugo prekajeno meso se orodaja do
znižani ceni
>l|l'
PRI TURISTU**, MARIBOR
ft
Aleksandrova 28
Otroške nogavice,
črne, rjave, sive in bele par od 4.50 Din naprej. »Luna«, Maribor, Aleksandrova c. 19.
Damske nogavice,
flor, v temnih modnih barvah, par od 8 Din naprej. Damske nogavice, svilene, v vseh modnih barvah par od 13 Din naprej. »Luna«, Maribor.	785
Radio aparat znamke »Saba«
4 cevni anodni aparat »Philips« z zvoč nikom »Gromos« radi selitve takoj na prodaj. — Naslov pove uprava »Ve-černika«.	3000
Moške nogavice v vseh barvah par Din 4-50. »Luna«, Maribor, Aleksandrova c. 19.	786
Moške srajce v raznih izdelavah od Din 29.— naprej. Kravate samoveznice, komad od Din 7.— naprej. »Luna«, Maribor, Aleksandrova c. 19.	784
Prodajalko,
zmožno slovenščine in nemščine z lepo pisavo in dobro računarico sprejmem. Pismene ponudbe pod »Zmožna« na upravo.	852
Sir.
Kajmak, karpatski prim-zen, holandski sir iz smetane, garniran liptauer, belpaese. gorgonzola, kaš-kavali, tuzemski ementa-lec. trapist in različni sir v škatliicah nudi nalce-neie	889
L UHLER
delikatesna trgovina. Glavni trg 14
^	*	<s
T. SOKLIČ
Maribor
?»ndro>
zastopniki se sprejmejo
Ribe,
Morski latos, kabeijaii, danski filet, ostrlii. fojso-31, šile. donavske ščuke, kakor žive krape, slanike Itd. dobite dnevno najceneje pri	875
L. UKUER
delikatesna trgovina.
Glavni trg 14
Register trgovine, obrti in industrije
(Branchenregister)
V MARIBORU
induitrljo vse Dravske banovine
prinaša pravkar izišli
Trgovsko - obrtri Industrijski Letnik
Cena trdovezanl knjigi 75 Din. Naroča se v upravi, Ljubljana Wolfova l/l. in po naših zastopnikih.
KLOBUKE
kupite najboljše in najcenejše v klobučarni
AUER, Maribor, Vetrinjska 14
Velika izbira vseh vrst moških in deških klobukov lastnega izdelka. Posebni oddelek za damska klobuke najnovejše mode. — Popravila točno in solidno! — Cene brezkonkurenčne!
Zahtevajte povsod „Večernik“!
Za praznike
kupite banatsko pšenično moko, rozine. čokolado, riž, praženo kavo, rum, konjak in vsa druga živila po na niž-jih dnevnih cenah v trgovini s spece-ri;skim in koloniialnim blagom
A. Leslak. Maribor
samo Gosposka ulica St. 11
GRADBEO PODJETJE
inž. arh. ielenec & ini. Šlajmer
v MARIBORU.
naznanja, da se preseli dne 1. aprila t. I.
v nove, lastne pisarniške prostore v VRAZOVI oziroma MILOŠ OBILICEVI ULICI pri mestnem parku. (Prejšnje skladišče g. stavb. Baltzerja.)	833
•ž
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja In urednik: FRAN HROZOVIC v Mariboru.
v Mariboru,
Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA