PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 7 (13.837) Trst, sreda, 9. januarja 1991 Ameriški državni sekretar se je včeraj sestal tudi z Giannijem De Michelisom Bakerja in Aziza danes v Ženevi čaka zadnji vlak za mir v Zalivu Malo upov za pozitivni preobrat - Iraški zunanji minister govoril o dolgi in krvavi vojni - Sef ameriške diplomacije včeraj na kratkih pogovorih tudi v Parizu in Bonnu ŽENEVA — Italijanski zunanji minister Gi-dnni De Michelis (na sliki AP) je bil zadnji sogovornik ameriškega državnega sekretarja Jamesa “akerja pred njegovim današnjim morda odločil-srečanjem z iraškim kolegom Tarikom Azi-V°ni v Ženevi. Resnici na ljubo je treba povedati, je malo tistih, ki resnično verjamejo, da bodo Pogovori med obema državnikoma prinesli preobrat v zalivski krizi. Izjave pred srečanjem in Predvsem iraško vztrajno ponavljanje, da Bagdad I16 namerava oditi iz Kuvajta, vse bolj kažejo, da ]f vojni spopad neizbežen. Tudi iz izjav ameriš-^ega predsednika Busha je moč razbrati, da ZDA J16 mislijo popustiti in »da je zdaj Irak tisti, ki še lanko prepreči najhujše«. Do tega najhujšega pa nas loči samo še šest ko bo potekel ultimat varnostnega sveta DZN Sadamu Huseinu, da zapusti Kuvajt. Prav ~?našnje srečanje med Bakerjem in Azizom naj odgovorilo, ali je sploh še kaj upanja za mirno rešitev. Stališča ZDA in Iraka so si diametralno ^sprotna in ameriški državni sekretar je dal Pred današnjimi pogovori jasno vedeti, da »Irak e ve, kaj mora storiti in zato ne bo novega ulti-iz Ženeve«. Njegov iraški kolega Aziz pa je ^ intervjuju za ameriško TV mrežo CBS dejal, “oa bo vojna v Zalivu dolga in krvava, v spopad Pa bo že takoj vpleten tudi Izrael«. , Pred ženevskimi pogovori pa je imel Baker še Kratke pogovore v Londonu, Bonnu, Parizu in Milanu. Če je bil v Londonu deležen popolne podpore ameriških stališč, pa je predvsem Pariz dal dokaj jasno vedeti, da obstajajo nekatera nasprotja v pogledih na zaključno dejanje zalivske krize. Pri tem sta Mitterrand in Dumas posebej omenjala rešitev palestinskega vprašanja, kar v svojih zahtevah poudarja tudi Sadam Husein. Seveda Francija še naprej odločno vztraja pri vseh resolucijah varnostnega sveta in poudarja, »da se cilji Francije in ZDA v Zalivu nikakor ne razlikujejo«. Toda pred dokončno uporabo sile bi se Pariz še pred 15. januarjem lahko odločil za »francosko-arabsko pobudo« kot zadnji poskus za mirno rešitev krize. Iz Pariza je Baker odletel v Bonn, kjer se je pogovarjal s kanclerjem Kohlom in zunanjim ministrom Genscherjem, zvečer pa se je v Milanu sestal še z De Michelisom. Na tiskovni konferenci po srečanju je De Michelis povedal, da ga je Baker seznanil z vsebino pogovorov v Londonu, Parizu in Bonnu. Italijanski zunanji minister je še povedal, da bodo jutri politični direktorji v okviru ES razpravljali o zalivski krizi in pri tem še enkrat poudaril znano stališče, da mora dvanajsterica ohraniti skupno stališče do zalivske krize in »se izogibati enostranskih ukrepov, ki ničesar ne prispevajo k rešitvi krize in mir v Zalivu še oddaljujejo«. V petek po RAl Vespov intervju s Sadamom RIM — V petek zvečer ob 22. uri bodo po prvi italijanski TV mreži predvajali sporni intervju direktorja TG1 Bruna Vespe z iraškim predsednikom Sadamom Huseinom. Zeleno luč za predvajanje je včeraj prižgal generalni direktor RAI Gianni Pasgu-arelli, potem ko se je včeraj dopoldne sestal z Vespo. V tiskovnem sporočilu, ki so ga objavili po srečanju, je rečeno, da bodo intervju predvajali v sklopu »debate, med katero bo slišati tudi nasprotujoče si ideje in mnenja«. Na srečanju z Brunom Vespo je Pas-guarelli potrdil, da »ne odobrava ne tona, ne načina, kako je Vespa pripravil intervju s Sadamom Huseinom«. Dejal je tudi, da je imel do včeraj vse razloge, da vztraja pri nedavni odločitvi, da ne dovoli objave intervjuja. Ob vsem tem pa je generalni direktor RAI še poudaril, da pa vse to »ne postavlja pod vprašaj Vespovega nadaljnjega vodenja TG1 in njegovih ostalih profesionalnih vrlin«. Po končanem srečanju je kratko izjavo dal tudi Bruno Vespa, ki je izrazil zadovoljstvo »zaradi uspešnega zaključka celotne zadeve«. Tudi Andreotti kritiziral objavo seznama Gladia RIM - Pojutrišnjim bo poslanska zbornica začela raz-vlož°- v zvezi z interpelacijo o »črnem petku«, ki so jo hist * R°munisti. Črni petek je bil 7. decembra, ko je mi-ijjJ^ki svet prekinil zasedanje, med prisilno pavzo pa je Se. .Andreotti daljši razgovor s Cossigo. V nadaljevanju (j . Je ministrski svet, ob nasprotovanju socialistov, izjavil, Sljebil Gladio popolnoma legitimna organizacija. Poslan- pa k.i so jih lCa arnentarnih komisij nadaljuje tako rekoč brez prestan- hist recisednik vlade Andreotti je bil včeraj spet protago-gUi- nekem radijskem intervjuju je ponovno poudaril lejev K°st Gladia, kritiziral pa je objavo seznama gladiator-j, "Neprijetno je, ker je seznam prišel v javnost po stran-P°teh,« je dejal, vendar je takoj podčrtal, da ga ta ime • Pravil« zaenkrat ne skrbi. Prav obratno, objava Sleč? /ma lahk° tudi pozitivno plat, saj bo javnost lahko n6v al& na imenovane gladiatorje kot na »osebe, ki se pred svoj rnostio ne bi skrile v samostan, temveč bi ostale na ločil 1,1 mestu in opravile svojo dolžnost.« Andreotti pa od-jala ? lzključuje, da bi med Gladiom in načrtom Solo obsta-ki bn h a zveza, s čimer se ne strinja komunist Tortorella, ki danes na tiskovni konferenci objasnil nekatere točke, Zvezo potrjujejo. G. R. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Ker je lani srbska skupščina v bistvu okradla jugoslovansko federacijo Slovenija »bo primerno ukrepala« da zaščiti svoje gospodarske interese BOGO SAMSA LJUBLJANA — »Na posebni seji slovenske vlade smo včeraj ocenili vse vidike kriminalnega vdora v monetarno-finančni sistem Jugoslavije.« Tako je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal predsednik slovenske vlade Lojze Peterle in nadaljeval: »S tajnim uradnim listom je srbska skupščina lani okradla Jugoslavijo za veliko vsoto denarja. Slovenija se strinja z dobrimi nameni zvezne vlade in njenimi sklepi, toda naleteli bodo na srbske oblasti, ki teh odlokov ne bodo izvajale.« Peterle je mnenja, da se je ponovno pokazala nemoč zvezne vlade. Slovenska vlada je pripravila daljši memorandum, v katerem pojasnjuje slovenska stališča. Vsi v Jugoslaviji so pričakovali, da se bodo z demokratičnimi volitvami približali demokratičnemu razgovoru o bodoči konfe-derativni ureditvi Jugoslavije. Toda kako lahko govoriš z nekom, ki ti istočasno krade? Možnosti za demokratičen razgovor se zato naglo zmanjšujejo. Minister za finance Marko Kranjec pa je povedal, da je že 1. septembra Srbija prenehala vplačevati v zvezni proračun dohodke od carin, toda zvezna vlada dva meseca ni reagirala. Sedanji srbski kriminalni ukrep pa je blagoslov- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Republika Srbija je vdrla v denarni sistem Jugoslavije BEOGRAD — Vse skupaj naj bi se začelo z izidom Uradnega lista Srbije 28. decembra lani, ko je ta časopis s podnaslovom posebno glasilo in z označbo uradna tajna-strogo zaupno objavil zakon o zadolžitvi pri Narodni banki Srbije. Zakon pomeni, da bi s sredstvi primarne emisije pokrili 5 milijard dinarjev, ki jih Srbija potrebuje za izplačevanje pokojnin, 8 milijard dinarjev naj bi namenili za sanacijo srbskih bank, 5 milijard dinarjev pa za pomoč vojvodinskim bankam. Gre torej za okroglih 18 milijard 500 milijonov dinarjev. Narodna banka Srbije je tako brez kritja v natiskanem ali pa v zasluženem denarju na račun pokojninskega sklada bank in gospodarstva vknjižila 18,5 milijarde dinarjev, kar je v bistvu čista knjigovodska operacija, ki bi šele kasneje povzročila tiskanje novega denarja. Na ta način je efektiven nalog Narodne banke Srbije postal pozitivni saldo vsem, ki jim je bil ta neustvarjeni in v bistvu neobstoječi denar nakazan, prava zmeda pa bo nastala šele tedaj, ko srbske banke ne bodo imele bankovcev, da bi pokrile tisto, kar imajo le na papirju. Ni treba posebej poudarjati, piše zagrebški Vjesnik, da so v trenutku, ko so sprejeli zakon, tako Srbska banka kot njena Narodna banka natančno vedeli, da tega denarja ni. Razmere so še toliko hujše, saj je skoraj polovica tega izmišljenega denarja odobrenega srbskim poslovnim bankam za kritje deviznih obveznosti in za plačevanje blaga in storitev NADALJEVANJE NA 2. STRANI kardinal Biffi je v homiliji opozoril oblast na odgovornosti, ki jih ima do sil javne varnosti V Bologni ogromna množica na pogrebu žrtev atentata dMi f» « BOLOGNA — Bologna je včeraj izrekla zadnji pozdrav Mauru Mitiliniju, Andreu Moneti in Otellu Stefaniniju, trem mladim karabinjerjem, ki so bili v soboto zvečer žrtve krutega atentata. Verskemu obredu so sledili predse-dik Cossiga, predsednica poslanske zbornice lotti, predsednik senata Spa-dolini, številni ministri in zastopniki vlade, ki so s predstavniki vojaške in civilne oblasti, političnih strank in organizacij do zadnjega kotička napolnili mestno stolnico. Žalni obred je vodil bolonjski nadškov kardinal Biffi. V težkem ozračju, nabitem z žalostjo in ogorčenjem, je prebral homilijo, ki je pretresla vse prisotne. Kardinal Biffi je opozoril, da »danes ni več čas za izraze sožalja, temveč čas za dejanja. Prvo čustvo, ki ga moramo nameniti karabinjerjem in vsem silam javne varnosti, je hvaležnost za vse, kar delajo za nas. Niso oni krivi, če so državljani premalo zaščiteni; njihova zasluga je, če nismo še bolj izpostavljeni nevarnostim, ki ne poznajo več meja. Tistim, ki jih država pooblasti, da nas ščitijo, naj država omogoči, da nas bodo lahko še bolj zaščitili. Tudi oni morajo spoštovati zakone in pravila, vendar naj bodo ti zakoni taki, da jih ne bodo ovirali pri delu in jih izpostavljali vedno novim nevarnostim.« Ta kardinalova misel je sprožila buren, občuten aplavz. Po pogrebu je bila na glavnem bolonjskem trgu manifestacija, ki so jo priredile vse demokratične organizacije z občinsko upravo na čelu. Manifestacije se je udeležilo na tisoče ljudi, ki so hoteli s svojo prisotnostjo potrditi, da ne bodo klonili in se skrilipred kriminalom. Kremelj skuša pokoriti uporne pribaltske republike NA 2. STRANI □ □ □ Po Richettiju odstopil predsednik pokrajine Crozzoli NA 4. STRANI □ □ □ Na goriški občini odobrili proračun NA 8. STRANI Pod pritiskom »ruske ulice« je odstopila litovska vlada predsednice Prunskiene Kremelj skuša z vojsko in priseljenci pokoriti uporne pribaltske republike MOSKVA — Medtem ko so v Moskvi na sestanku med Gorbačovom in Jelcinom dosegli kompromisno rešitev o prispevku Ruske federacije v zvezni proračun, pa se je zaradi prihoda novih desantnih enot v Pribaltik položaj v Litvi do skrajnosti zaostril, tako da je morala predsednica litovske vlade Pruskiene odstopiti pod pritiskom »ruske ulice«. Kot vedno ob vsaki pribaltski krizi Kremelj usmerja glavnino svojih naporov proti Litvi, ki je nacionalno »najbolj čista«. Če mu uspe streti to uporno republiko, bo z lahkoto opravil z drugimi, ki so zaradi ogromne prisotnosti ruskih in drugih priseljencev v težavnejšem položaju. Kot kaže, je Kremelj zmagal prvo rundo. Ruski »in-ternacionalistični« skupini Jedinost je uspelo naščuvati nelitovsko prbivalstvo, da je bučno demonstriralo pred parlamentom v Vilniusu, tako da je že grozilo, da bodo demonstranti vdrli v parlament. Pod pritiskom »ruske ulice« je litovski parlament preklical podražitve živil, ki jih je pred dnevi sprejela litovska vlada. Istočasno je predsednica vlade Pruskiene v Moskvi zaman skušala prepričati Gorbačova, naj prekliče sklep o pošiljanju desantnih enot v Pribaltik, kjer lovijo domače rekrute, ki nočejo v rdečo armado. Gorbačov je le obljubil, da bo svet federacije razpravljal o Pribaltiku, in pristal na možnost referenduma o usodi Litve, seveda pod sovjetskimi pogoji. V Pribaltiku, v zahodni Ukrajini, Moldovi in Ukrajini se je torej začel lov za domačimi fanti, ki nočejo obleči uniform »okupacijske vojske«. Vodja »litovskega departmaja za obrambo« Aud-rius Butkevicius je litovske rekrute pozval, naj se skrijejo, v primuru pa, da bi jih vojska iztaknila, naj se proglasijo za »vojne ujetnike« in naj ne nudijo odpora »tuji vojski«. Podobne misli je izrazil tudi njegov latvijski kolega Talavs Jundzis (na sliki AP). Trenutno ni še vesti o hajki proti »skrivačem«, v Vilniusu, Rigi in Tallinnu pa se obenem bojijo provokacij priseljencev, ki bi lahko z izgredi dokazali, da mora zvezna oblast v teh republikah uvesti izredno stanje. Ob vsem tem pa je zanimivo, da je Bela hiša prvič jasno obsodila pošiljanje sovjetskih padalcev v Pribaltik. Dokumente o deportaciji partizanov hranijo v banki PORDENON — Dokumente o sodelovanju med partizanskimi enotami garibaldincev in IX. korpusom, ki jih je zbral pordenonski raziskovalec Marco Pirina, hranijo v varnostnem predalu v neki banki v Pordenonu. Pirina je dokumente predstavil lanskega decembra na tiskovni konferenci, ki jo je priredil v Rimu. Med drugimi gosti sta se je udeležila tudi tajnik MSI-DN Rauti in socialistični senator Arduino Agnelli. Dokumentacija naj bi vsebovala doslej nepoznane aspekte partizanskih akcij na območju Pordenona, Trevisa in Belluna. Pirina trdi, da so Titovi vojaki zajeli večje skupine Italijanov, ki so potem izginili v fojbah. Mnogi med njimi so bili do sredine petdesetih let v taboriščih v Sloveniji in na Hrvaškem. Dokumentacija naj bi vsebovala tudi dokaze o nesporazumih, ki so vladali med garibaldinci in brigado Osoppo, iz katere naj bi pozneje številni člani pristopili h Gladiu. Ubili so dve osebi med spopadom v predmestju Neaplja Policija v Platiju aretirala 4 osebe vpletene v ugrabitev Cesara Caselle NEAPELJ — Včeraj je v poznih popoldanskih urah v kraju Barra v predmestju Neaplja kamoristična zaseda terjala dve smrtni žrtvi. Na okrvavljenem asfaltu centralne ulice predmestja sta namreč obležala 32-letni Francesco Veneruso in 35-letni Raffaele Liberti. Ranjen pa je bil tudi Libertijev brat 32-letni Vincenzo Liberti, poleg njega še osemletni otrok Bruno Silves-trini, ki se je po naključju nahajal na prizorišču kamoristične zasede, neka druga oseba, katero so šele v poznih večernih urah identificirali za Nicola Gaetana in ki se nahaja v kritičnem stanju, neka priletna gospa pa je ob grozljivem prizoru umrla zaradi kapi. Policija je že rekonstruirala dinamiko zasede. Morilci so hrupno z orožjem v roki stopili v bar Crocella, obenem pa so štiri osebe, ki so igrale karte, takoj stekle iz bara. Morilci so jih lovili ter ustrelili več kot sto nabojev proti množici, med katero so se pomešali ubežniki. Pri tem so naključno ranili osemletnega otroka, ki ni v smrtni nevarnosti. Preiskovalci še ne vedo za razlog te krvave zasede, menijo pa, da gre za obračunavanje med kamorističnimi tolpami. Z včerajšnjima žrtvama zasede se je število ubitih v Neaplju in okolici od začetka tega leta povečalo na osem, vojna med sovražnimi »družinami« pa ne kaže, da bo hitro pojenjala. REGGIO CALABRIA — Včeraj ponoči je v obširni akciji, ki je spominjala na vojne akcije, policija aretirala štiri osebe, ki naj bi bile vpletene v ugrabitev Cesara Caselle. Približno opolnoči na torek je leteči oddelek policije iz Reggio Calabrie s pomočjo Criminalpola iz Milana, Pavie in Reggio Calabrie obkolil zeselek Plati na Aspromontu, na skrajnem jugu Kalabrije, ter aretiral Saveria (25 let), Antonia (na sliki AP med dvema agentoma) (28) in Giuseppa Barbara (32) ter Salvatora Romea (43), obenem pa izdal dva druga zaporna naloga za začasni pripor. Akcijo je policija pripravljala že dalj časa, v tajnosti pa se odvija še v nekaterih drugih krajih Italije. Aretirane bodo danes z letalom prepeljali v Lombardijo. Cesara Casello so neznanci ugrabili pred njegovo hišo v predmestju Pavie 19. januarja 1988, izpustili pa so ga šele 743 dni kasneje pred približno letom dni v kraju Fiumara Careri na Aspromontu. Cesarov oče je ugrabiteljem plačal milijardo lir, vendar pa ga slednji niso spustili, temveč so povečali odkupnino na pet milijard lir. Takrat se je Cesarova mati osebno podala v Aspromonte ter se celo dala vkleniti z verigami na glavnem trgu Platija. Morda je to pomagalo, saj so ugrabitelji kmalu nato izpustili Casello, ki je bil največ časa v rokah ugrabiteljev. Gverilci naj bi že zagospodovali v somatskem glavnem mestu V Mogadišu vladata smrt in beda MOGADIŠ - V somalskem glavnem mestu se nadaljujejo srditi boji med gverilci in člani redne vojske diktatorja Siada Barreja, vse bolj pa napredujejo revščina in epidemije. »Stanje se obrača na bolje,« pišejo gverilci v svojem včerajšnjem vsakodnevnem vojnem poročilu, ter tako nadaljujejo: »Imamo v rokah ves Mo-gadiš - le letališče se nam še upira. S podeželja so prišla v glavno mesto ojačenja, to je najmanj tri tisoč vojakov, ki so že zavzeli raketno oporišče pri univerzi. Režimski radio molči in se ni znano, kje se nahaja Siad Barre. Menimo, da se skriva s svojimi najtesnejšimi sodelavci v kakem zaklonišču v neposredni bližini letališča. Boji se nadaljujejo, iz dneva v dan pa se viša število mrtvih. Po naših podatkih se je število mrtvih med vojaki in civilnim prebivalstvom povečalo na tri ali celo 3.500 oseb. Hoteli in bolnišnice v glavnem mestu so polni ranjencev. Ne moremo napovedati, kdaj se bo morija zaključila, vemo pa le, da ima Siad Barre štete ure.« Tako se zaključuje vsakodnevni komunike gverilcev ljudstvu, katerega so nato povzeli in ga poslali celemu svetu predstavniki Kongresa somalske enotnosti. Po trditvah italijanskega veleposlanika v Nairobiju Renata Volpinija, ki je vsak dan v telefonski zvezi s svojim italijanskim kolegom v Mogadišu Mariom Sico, je stanje Barrejevih vojakov manj kritično, kot trdijo gverilci in da se slednji vestno pripravljajo na končni obračun. Volpini je tudi dodal, da če se bo danes stanje v Mogadišu izboljšalo, bodo lahko evakuirali iz Somalije kakih sto oseb. Tudi včeraj se je evakuacija italijanskih, pa tudi drugih državljanov nadaljevala s polno paro. Neka francoska ladja je kljub slabim vremenskim razmeram sprejela na krov 27 Italijanov, drugih deset pa se je vkrcalo na italijansko vojaško ladjo Orsa. Stanje je torej povsem nejasno in nihče ne more zagotovo trditi, kakšno je točno vojaško stanje v Mogadišu. Edino, kar je gotovo, je naraščajoča beda v Mogadišu, kar ustvarja stanje, ki je iz ure v uro bolj kritično in za katero še ne vedo, kam bo pravzaprav peljalo. Slovenija ne bo odšla iz Jugoslavije BEOGRAD — Slovenski sekretar za' mednarodno sodelovanje dr. Dimitrij Rupel je včeraj izjavil, da Slovenija ne bo odšla iz Jugoslavije, saj je sestavni del države, ki jo je sooblikovala. Dr. Rupel je v intervjuju za drugi program Radia Beograd pojasnil, da morebitna odcepitev Slovenije od Jugoslavije ni tehnično temveč vsebinsko vprašanje. Po njegovih besedah se morajo jugoslovanski narodi in republike zdaj dogovoriti, katere skupne interese so pripravljeni sprejeti v Jugoslaviji, vse drugo pa je stvar narodov in republik, ki so resnični subjekt suverenosti. Na vprašanje kakšni so rezultati intenzivne diplomatske dejavnosti Slovenije je Rupel dejal, da je Slovenija praktično že priznana v mednarodnih odnosih. • Andreotti NADALJEVANJE S 1. SRANI Komisija za nadzor nad tajnimi službami je včeraj izročila strokovnjakom vseh 22 magnetofonskih trakov, na katerih so posneta zasliševanja o preiskavi v zvezi z dejavnostjo generalov v vročih šestdesetih letih. Na enem od trakov je posnet pogovor med generaloma Lugom in De Lorenzem, v katerem De Lorenza jasno obtožujejo, da rovaril zoper državno varnost in da j® pripravljal državni udar. Strokovnjaki bodo morali predvsem ugotoviti, ali so bili magnetofonski trakovi zlorabljeni, že sedaj pa je jasno, da njihovo delo ne bo lahko. Izvedensko opravljeno manipulacijo je namreč izredno težko ugotoviti. Poleg tega pa so izkušnje v zvezi s preiskavami o Ustici in podobnih atentatih jasen dokaz, da gre za kočljivo zadevo. Trditev, da afera Gladio in vse, kat je z njo v zvezi, prehaja v zadnje dejanje, je torej očitno prenagljena. • Slovenija Ijen in izveden na temelju zakona, ki ga je sprejela srbska skupščina na tajnem zasedanju. Vsota 18,3 milijarde dinarjev je zelo velika, saj znaša eno tretjino zveznega proračuna, ali okrog 5 odstotkov celotnega jugoslovanskega narodnega dohodka. Slovenija se ne strinja z ukrepi Narodne banke Jugoslavije, saj so pavšalno naperjeni proti vsem, čeprav bi morali biti samo proti tistim, ki so »prebili« monetarno-finančni sistem. Slovenska vlada je včeraj razmišljala o zaščiti slovenskih interesov in sprejela več konkretnih sklepov: Slovenija je že vzela davčni sistem v svoje roke z novim zakonom in s prevzemanjem rometnih davkov. Sedaj bo to delo opravila do raja. Kar zadeva carine jih bo prenehala plačevati v zvezno blagajno, vendar pa še vedno meni, da je možno razmišljanje o carinski uniji, zato ne bo spreminjala carinske stopnje in bo sedanji sistem ohranila. Zvezni vladi bodo predlagali, da pripravi razmejitev sredstev in dolgov med republikami, kar bi bilo v interesu vseh republik. Verjetno najpomembnejša pa je odločitev, ki temelji na ugotovitvi, da ni »nobenih monetarnih jamstev, da se kaj podobnega ne zgodi ponovno«. Zato »bodo primerno ukrepali«. Finančni minister ni hotel na vrsto konkretnih vprašanj nič stvarnega odgovoriti. Omejil se je samo na splošno ugotovitev o pravočasnem ukrepanju. Na izrecno vprašanje ali to pomeni uvedbo slovenske valute, pa je dejal, da proučujejo tudi takšno možnost, vendar je lastna valuta samo eden izmed več možnih ukrepov. Celotni srbski poseg je večji, saj Srbija že lani ni vplačala v zvezno blagajno okrog šitirih milijard dinarjev, kar skupno vsoto poveča že na 22 milijard, obstajajo pa sumi za še skrite, oziroma neodkrite, na skrivaj porabljene fonde. Na ta način so v bistvu prerazporedili sredstva. Srbski upokojenci so na primer dobili, sicer z zamudo, vendar dobili, svoje pokojnine in jih seveda tudi porabili. Toda ta sredstva so bila izmišljen denar, ki ga je odobrila srbska skupščina, izplačala pa Srbska narodna banka. Nikjer ni kritja. S tem se je povečal inflacijski pritisk na vse državljane Jugoslavije, ki bodo torej končni plačilniki. Ista logika velja za vsa druga sredstva. Na koncu je slovenski finančni minister še povedal, da so se včeraj sestali gospodarski strokovnjaki slovenske in hrvaške vlade, da bi rešili vrsto spornih vprašanj, predvsem gospodarskih. Teh pa je kar precej, saj hrvaška vlada očita slovenski, da je urejala stečaj Elana, zadevo Trend in Grubelič tudi na račun hrvaških bank, omenili pa so še nekatere druge sporne primere. • Republika Srbija v tujini. Bolj poenostavljeno povedano, to pomeni, da je z namišljenim denarjem srbskim bankam omogočeno, da plačujejo svoje devizne obveznosti, nekateri pa so tudi prepričani, da je Srbija na ta način lahko konec minulega leta kljub zaprtemu deviznemu trgu lahko kupila kar velike vsote konvertibilne gotovine. Odprto je vprašanje, kako je mogoče, da so takšne transakcije, ki jim lahko rečemo tudi kraja iz skupne blagajne, ostale toliko časa prikrite. Beograjska Borba piše, da je baje predsednik zveznega izvr- šnega sveta Ante Markovič dobil anonimno pismo in v njem že omenjeni srbski Uradni list. Srbska vlada je objavila svojo verzijo ter odgovor na vprašanja stališča zveznega izvršnega sveta o rušenju enotnega denarnega in deviznega sistema Jugoslavije. V odgovoru ne zanika, da je srbska skupščina 28. decembra lani sprejela zakon in tudi objavila v Uradnem listu Srbije strogo zaupni zakon o zadolžitvi v višini 18 milijard in pol dinarjev pri Narodni banki Srbije. To svoje početje opravičuje s tem, da so tudi v drugih republikah in pokrajinah ter na zvezni ravni kršili predpise s tega področja. V sporočilu, da je bila Srbija prisiljena izsiliti dodatne kredite zaradi neustrezne kmetijske politike, saj je morala financirati kmetijsko proizvodnjo in zaloge. V sporočilu srbskega izvršnega sveta pa ni omenjeno, da so iz posojila vknjižili na račune pokrajinskega sklada, bank in gospodarstva Srbije 18 milijard in pol dinarjev. Ob koncu predlaga, da je treba čimprej analizirati finančni in denarni položaj v jugoslovanskem gospodarstvu, hkrati pa ocenjuje kot sprejemljiv predlog zvezne vlade, da bi emisijske kredite v bodoče odobravala le Narodna banka Jugoslavije, kar pomeni, da bi razlastili narodne banke republik in pokrajin. Prva poteza srbskih oblasti po nedavnih volitvah je bil vdor v denarni sistem države. S tem vdorom hoče oblast pokriti stroške svojega dosedanjega vladanja. Druge federalne enote in zvezni organi seveda ne bodo dovolili takšnega napada na državo, zato bodo kljub vsemu omenjene stroške morali plačati prebivalci Srbije. To so poudarili na včerajšnji tiskovni konferenci v zvezi reformskih sil Jugoslavije za Srbijo. Na njej so ukrepe Srbije označili kot nekaj nezaslišanega v zgodovini civiliziranih držav, (dd) Narodna banka odločno obsodila srbske sklepe BEOGRAD — Na tiskovni konfeenci v Narodni banki Jugoslavije je njen viceguverner dr. Vukašin Markovič dejal, da je nepooblaščeno usmerjanje primarne emisije 18,3 milijarde dinarjev oziroma 1,4 milijarde dolarjev v srbski proračun oziroma bančne fonde za pokrivanje likvidnosti in za plačilo kmetij-cem nezaslišana poteza srbskih oblasti. Za tako potezo srbska skupščina in republiška Narodna banka nimata nikakršnih zakonskih, niti ustavnih pooblastil, celo ne v ustavi republike Srbije. Sklep o emisiji denarja in njenem usmerjanju in koriščenju po veljavnih predpisih in jugoslovanski ustavi sprejema izključno skupščina SFRJ in sicer na predlog sveta guvernerjev. Na izredni seji sveta guvernerjev so po hitrem postopku sprejeli pobudo, da bi spremenili zakon o Narodni banki Jugoslavije, s katerim bi onemogočili republiške in pokrajinske banke, da samostojno dajejo kredite iz primarne emisije in da se bo to odslej lahko urejalo le preko enotnega računa pri centralni banki. Ob tem naj se ugotovi kazenska odgovornost odgovornih guvernerjev Narodne banke Srbije, ki so grobo načeli monetarni sistem države, (dd) Vnuki emigrantov obiskali Primorski TRST — Vnuki in sinovi slovenskih emigrantov iz Furlanije-Ju-JUske krajine, ki so na obisku v deželi kot gostje Zveze slovenskih teseljencev, so si včeraj ogledali Trst. Mladi, ki prihajajo iz Argenti-ne- Brazilije in Avstralije, bodo v naši deželi do konca meseca. Po “bisku v deželnem svetu, kjer so jim funkcionarji in odborniki orisa-vlogo in delovanje tega telesa ter najbolj žgoče probleme, ki jih ^ora rešiti, so mladi emigranti, katere sta spremljala podpredsednik ^veze izseljencev Graziano Crucil in direktor Renzo Mattelig, obi-®*ali Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo in nato še Primorski dnevnik. V prihodnjih dneh si bodo mladi gostje iz prekooceanskih dežel ogledali še glavne znamenitosti dežele in sosednjega Veneta, deto pa bodo preživeli še nekaj dni v beneških dolinah. Skoraj enomesečno bivanje v Furlaniji-Julijski krajini jim bo nedvomno pribli-Zalo domovino njihovih dedov in očetov, ki so jo doslej poznali le I*0 pripovedih staršev. Zadeva Gladio še vedno v središču politične pozornosti Longo (KD): SoMarnost gladiatorjem Viezzi (KPI): Zahtevamo samo resnico VIDEM, TRST — Deželno vodstvo krščanske demokracije, ki je zasedalo v Vidmux pod vodstvom tajnika Bruna Longa, je izrazilo zadovoljstvo za delo vseh tistih, ki so v težkih povojnih letih branili državne meje. Zadeva Gladio oziroma seznam njenih pripadnikov, ki jih je v naši deželi in predvsem v videmski pokrajini še kar, med katerim so tudi in predvsem številni pripadniki krščanske demokracije, je močno odjeknila na zasedanju stranke relativne večine v naši deželi, na katerem so sicer razpravljali tudi problemih, kot je na primer nov politični zaplet v Tržiču. Deželno vodstvo KD je glede zadeve Gladio v bistvu prisluhnilo pozivu senatorja Claudia Beorchie, ki je na tem seznamu, in se je obrnil na stranko, da bi kaj rekla o tem vprašanju, ki buri duhove v krajevnem prebivalstvu in da bi izrazila solidarnost tem ljudem, ki so bili vključeni v Gladio. Njegov poziv je bil soglasno sprejet. Na zasedanju je bilo poudarjeno, da stranka ne sprejema nobene kriminali-zacije in da so ti gladiatorji opravili zelo važno vlogo, kot je dejal predsednik deželne vlade Adsriano Biasutti, v obrambi pred nevarnostjo, ki je prihajala z Vzhoda. Če pa je prišlo do deviacij, je dodal načelnik svetovalske skupine na Deželi Dominici, mora o tem odgovarjati Rim. -Obregnili so se tudi na stališča KPI, ki po mnenju deželnega vodstva KD dvakrat greši: prvič zato, ker ocenjuje daljne dogodke, ne da bi pomislila na takratno stanje, drugič pa zato, ker zavzema manihejska stališča in podpihuje splošne ocene o tako važnih problemih. Predsednik deželne vlade je vsekakor pozval stranko, da bi pripravila dokument so- Deželni tajnik KD Bruno Longo Udarnosti z vsemi tistimi, ki so delovali v tej tajni, a zakoniti strukturi, je dejal, in da bi stranke deželne večine zagovarjale enotno linijo, ko bo 16. t. m. v deželnem svetu govor o tem vprašanju. Deželni tajnik KPI Roberto Viezzi je s svoje strani izrazil zelo ostre kritične ocene o zaključkih deželnega vodstva krščanske demokracije. Stališča, ki jih je izrazila deželna KD glede primera Gladio, nimajo nobenega opravičila. Kako se lahko, poudarja Viezzi, pozitivno ocenjuje delo gladiatorjev in to organizacijo ocenjevati kot tajno in istočasno kot zakonito, medtem ko je v teku sodna preiskava. Deželni tajnik KPI Roberto Viezzi Očitno je, dodaja Viezzi, da deželna KD sploh ne upošteva dela sodstva. Namesto da bi zahtevala odstop gladiatorjev, ki sedijo v važnih institucijah - kot je primer senatorja Beorchie - jih KD ocenjuje celo kot osebe, ki so v službi države. V teh njenih stališčih, dodaja, prihajata do izraza dve stari razvadi stranke krščanske demokracije: nadutost in stalno iskanje ideološkega spopada. Komunisti so že povedali in ponavljajo: glede zadeve Gladio in deviacij tajnih služb ne iščejo nobenega ideološkega spopada, zahtevajo pa resnico. Zaradi tega potrjujejo spoštovanje in zaupanje sodstvu, ki opravlja svoje delo. Jože Šturman osemdesetletnik JRST — 15. t. m. bo praznoval svojo WcdeSetletnico 'Jože Šturman, ki ga tr-telr ■ ^tivisti, borci proti fašizmu, prija-n *n znanci, bolje poznajo kot Slavka. 1 se ie v Mačkoljah in se po kon-dru1 ■ osnovni šoli zaposlil, kot mnogi K 91, v ladjedelnici Sv. Marka v Trstu, kj. P® služba ni bila stalne in je bil več-tian °rezP°selen, so bila to leta težkih da je lahko preživljal sebe in P>gal tudi družini. ti0ne danes Se dobro spominja na tiste žog.rdkke iz leta 1921, ko so fašisti polje n .Okolje in Marezige. Vse to nasipa so utrdilo v njegovem prepričanju, PridT rud6 1X1013 upreti, da se mora tudi sam dek/11^1!! vsem tistim, ki so začeli boj za todn*'6' tu Prl nas Pa tudi za naše na-p 6 Pravice. SlSvwVSem razumljivo je, da se je Jože-v°iti ° na začetku druge svetovne gidae. °Predelil za narodnoosvobodilno do J1!6, ki mu je potem ostal zvest vse ki so v°jne v vseh njegovih idealih, Žitje ■ boi za mir, prijateljstvo, mirno so-2 10 demokracijo vse do danes, lotu j etorn Ivančičem, Brunom Žerja-tiovj)0 Ivan°m Kraljem je leta 1942 usta-Odt)0 'J? Področju Domjo-Mačkolje prvi Vzei . tJsvobodilne fronte in v njem pre-p^aznenaioge. Pri p) ruarja 1944 je bila v njegovi hiši Parti,0Iniu ustanovljena ilegalna tehnika hato ■anskega tiska »Morje«, ki je bila flajp z Varnostnih razlogov premeščena je dg, 1 na Socerb, nato pa v Podlog, kjer Ko °Va'a do konca vojnne. ^dab86 i® v°jna zaključila je Slavko sto s svojim delom ter sprejel vr- bah t, .5' tako v samem Trstu, na Opči-VSg J ^v- Ani in še v Dolini, izčrpal delo ga je zdravstveno močno Pričan.°' ^aradi svojega političnega premih rJa' Pa tudi zaradi težkih gospodar-de z«?2®1?1' ui mogel dobiti v Trstu stal-Se je Puslitve. Tako je bil primoran, da jega Zeno in hčerkama preselil iz svo-v$a ta°iJStne9a kraja v Izolo, kjer je bil Poljtt* ■ a. Povezan z raznimi družbeno-kojitv 011111 organizacijami, do svoje upo-PQdif>f leta pa je bil zaposlen pri bau Eletro K°Per- čil inesJe naš slavljenec še vedno kar kjer živ- rav' RaJ j Poudaril, da se Spini bori za Tak.0®110 in osvobajujočo politiko. >P v Potika pa je lahko samo etična B0ttjS užbi državljanov. »Žal,« je dejal Ijan 0l1, »danes moramo braniti držav-pQlit Pred politiko.« V iskanju etike v Pairto ' i6 pojasnil Bordon, pa Spini liber z izročilom Rossellijevega etati^ga socializma in zamislijo ne-tike n ne *evlce' Zamisel etične poli-Vpt Pa ne more mimo t. i. moralnega sistenf11!9 italijanskega političnega Spini; . Posledica te ugotovitve so čistit načrti za reformo državnih teforjP^j .in volilne zakonodaje. V tem jal jtičnem prizadevanju — je de-S°ciali t °n — Pa di lahko italijanski Sovo,, v ln komunisti marsikdaj spre-Vai!r v istem jeziku. Udari]0 Spini je v svojem govoru po-Ijeria i °a ie Politika brez etike izvot-fok Predvsem nevarna. To je vz-Tudi . 0®°ke krize italijanske družbe, da stranke pa je nujno potrebno, etiki i*!® sv°j »življenjski smisel« v Uioraj- v Vrednotah. Spini meni, da bi sniisel Socialistična stranka iskati svoj U°sti : v Vrednotah človeške vzajem-Vrep.enakosti. Nujno pa je, da te N’a te; 0 Poveže z liberalnimi ideali. leviCaJ P°dlagi pa bi morala levica, vsa drujbg ®faditi »Pravično družbo«, to je !?vljals . di vsem državljanom zago-ljapSkp temeljne socialne in držav-epakel PraYlce ter enake (ali približno ^Preri^1110^®0511 za uveljavljenje in ePakoj-i Vanje na družbeni lestvici. To toviie c Možnosti pa bodo lahko zago-de ins amo močne in učinkovite jav-devatlj tucije. Od tod Spinijevo priza-*avnih Za reformo in posodobitev dr-Jdo ^ °r3anov in institucij. To refor-dčiii rfl,0ra* izvesti res sposoben poli-N op red, ki ga danes v Italiji žal ni T1 jo opi®' zaradi negativne selekcije, feUc. »nZroča sistem volilnih prefe-rri°krarfi0ci0či razvoj italijanske de-^drsičpi0'® R dejal Spini, »pa je v konnT 0clvisen od razpleta bližnje-v^ddetuf653 Ze*° obžalujem, da * iuči] v Predlog novega imena ni h eZa , Pndevnika socialistični. Taka .ijanci-1 ^risPevala k večji enotnosti S]iU- eViCe- SLOVENSKO ^ STALNO. ► GLEDALIŠČE David Potvnall MOJSTRSKA LEKCIJA Režija Mario Uršič Jutri, 10. januarja, ob 16. uri ABONMA RED H. V petek, 11. januarja, ob 16. uri ABONMA RED I. gledališča VERDI Operna sezona 1990/91 Nocoj ob 20. uri (red C) ponovitev baletne predstave GRAN GALA. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča. Od 25. t. m. dalje bo na sporedu opera NABUCCO. Dirigent Piergiorgio Moran-di, režiser Pasguale D'Ascola. GLEDALIŠČE ROSSETTI Pri blagajni gledališča so na razpolago posebne gledališke karte za 8 predstav po ugodni ceni. V torek, 15. t. m., ob 20.30 bo na sporedu CARO BONBON Itala Sveva v izvedbi Stalnega gledališča F-JK. LA CONTRADA Gledališče Cristallo Nocoj ob 20.30 ponovitev dela Luigija Lunarija TRE SULUALTALENA, ki ga predstavlja Teatro Filodrammatici iz Milana. Režija Silvano Piccardi. Gledališče UL Ananian Od 11. do 20. t. m. bo na sporedu Gab-riellijevo delo A. A. A. CERCASI v uprizoritvi skupine I GREMBANI. SKD Primorec - Trebče se ob rojstvu male NIKOL veseli z odbornikoma Eleno in Aleksijem razna obvestila Sekcija VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec priredi jutri, 10. t. m., ob 20. uri v srenjski hiši v Borštu spominsko proslavo ob 46. obletnici tragičnih dogodkov januarja 1945 s priložnostnim kulturnim programom. Vabljeni. Sekcija KPI J. Verginella prireja v nedeljo, 13. t. m., ob 10.30 v Ljudskem domu v Križu izredni kongres. Volitve o političnih resolucijah bosta ob 12. uri. mali oglasi UNIVERZITETNI študent nudi lekcije iz slovenščine in italijanščine. Tel. 382541. VAJENKO išče trgovina jestvin v Boljuncu. Tel. 228114 ali 228729. SMUČARSKE čevlje, bele barve, znamke koflach, štev. 40, rabljene samo 5-krat, ugodno prodam. Tel. 395003 ob urah obedov. MIZARSKI pomočnik star 17-20 let za namestitev pohištva dobi zaposlitev. Ponudbe poslati na Publiest, Ul. Mon-tecchi 6 - Trst, po šifro »Mizar«. FRANCOSKO vadnico iz predvojnih ali povojnih let kupim. Telefon (040) 820630 do 9. ure zjutraj ali ob uri kosila. IZKUŠENEGA prodajalca-ko išče trgovina ustekleničenih pijač (bottiglieria) v središču mesta. Tel. (040) 750286 od 15. do 18. ure. VINSKA klet išče delavca z opravljenim vojaškim rokom. Tel. (040) 750286 od 15. do 18. ure. V AVSTRIJI, v mestu Haus pri Schlad-mingu, oddam v najem stanovanje po zelo ugodni ceni. Informacije tel. (040) 213951 ob uri kosila. PRODAM dobro vpeljano trgovino s sadjem in zelenjavo. Tel. 228390. UGODNO prodam avtomobil alfa romeo 164 T. spark, star dve leti. Zainteresirani naj telefonirajo na 212163 po 18. uri. PRODAM nikoli rabljene smučarske čevlje znamke nordica št. 31, smuči rossignol dolge 120 cm, otroške smučarske hlače št. 34 in rokavice. Tel 226687 ob večernih urah. PRODAM fiorino v dobrem stanju, prevoženih 10.000 km, možnost izstave fakture, tel. 201127. PRODAM električno kitaro jackson za 1.500.000 lir in ojačevalec za kitaro marshall jubilee 50 W za 850.000 lir. Tel. 271862 ob uri kosila. PRODAM avto fiat 131, letnik '79. Cena po dogovoru. Tel. 208451. OŠMICA je odprta - Zajčja farma - v Repniču. koncerti Societš del concerti -Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 14. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil JOAOUIN ACHUCARRO. razne prireditve Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na BOŽIČNI KONCERT, ki bo v nedeljo, 13, t. m., ob 16. uri v stolnici sv. Justa v Trstu. Nastopil bo odlični 50-članski MePZ Vrtojba z mnogimi novimi in neznanimi skladbami. Vmes bodo priložnostni govor in recitacije slovenskih božičnih pesmi. čestitke Ob rojstvu hčerkice NICOL čestita Eleni in Aleksiju 5. razred, letnik 86/87. Danes praznuje v Križu 80 let naša ljubljena nona JULKA. Vse najboljše ji želijo vnuki Marta, Katja in Dean z družinami. kino ARISTON - 17.00, 22.00 II te nel deserto, r. B. Bertolucci, i. D. Winger. EXCELSIOR - 16,00, 22.00 La sirenetta, prod. Walt Disney. EXCELSIOR AZZURRA - 16.45, 22.00 Rocky V., i. Sylvester Stallone. NAZIONALE I - 16.20, 22.15 Vacanze di Natale '90, i. C. De Sica, E. Greggio. NAZIONALE II - 16.00, 17.30 Tartarug; he Ninja alla riscossa, 19.00 Fantozzi alla riscossa, i. Paolo Villaggio. NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Frenesie erotiche di Rambone, porn. □ □ NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Stasera a časa di Aliče, r.-i. Carlo Verdone, i-Ornella Muti. GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Atto di forza, i. A. Schwarzenegger. MIGNON - 16.00, 22.15 La storia infini-ta 2. EDEN - 15.30, 22.00 I vizi transsesuali di Moana, porn. □ □ CAPITOL - 15.30, 22.10 Ghost - Fantas- ma, i. P. Swayze. LUMIERE - 17.00, 22.00 II prete bello. ALCIONE - 16.15, 22.10 Un angelo alla mia tavola., r. J. Campion. RADIO - Zaprto. Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ ___________prispevki__________________ Namesto cvetja na grob Romana Daneua darujejo Gorjupovi 50.000 lir za popravila proseške cerkve. Namesto cvetja na grob Romana Daneua darujeta kati in Andrej 20.000 lir za ŠD Primorje. Namesto cvetja na grob Romana Daneua darujejo Danila in Danilo Ukmar ter družina Cipollino 60.000 lir za Amaterski oder Jaka Štoka. V spomin na priljubljenega brata Milka Starca daruje sestra Maria z možem 50.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na Milka Starca daruje Danica Sterni 20.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na ljubljenega strica Milk® darujeta Vojka in Ervin 50.000 lir za ŠD Kontovel. Ob smrti ljubega moža Gičkota Briš' ček daruje žena Pepka 100.000 lir za pevski zbor M. Pertot. Ob 47-letnici tragične smrti brata Marjana Štoke darujeta sestri Dorka in Ivanka 50.000 lir za sekcijo VZPI Prosek-Kon-tovel. V spomin na Lavka Bitežnika darujeta Ladi in Olga Rebula 30.000 lir za dom" spomenik NOB v Briščikih. V spomin na Marijo Prinčič daruje]® Mario Briščik 20.000 lir, Tea Brescian1 30.000, Corrado Bresciani 20.000, Zvonk® Ostrouška 20.000, Veto Šuc 20.000, Sl®v: ko Savi 20.000, Fabio Scher 20.000, Lad1 Bresciani 20.000, Mario Geri 20.000, M®,' rio Germek 20.000, Ivo Gregoretti 20.00U Andrea Batič 20.000, Jadran Bogat® 20.000, Berto Pahor 20.000 in Verica * družino (Repen) 10.000 lir za dom-sp°e' menik NOB v Briščikih. V spomin na Davorinovega očeta f Križmančiča darujeta Ingrid in GiancaT lo Foraus 20.000 lir za Sklad Mitje Čuk® V spomin na Erminio Rodella daruje) Nella ter sinova Paolo in Giancarlo F°' raus 30.000 lir za MPZ V. Vodnik. V spomin na nonota Izidorja Zobca d®' ruje vnukinja Elena 100.000 lir za Skl®0 M. Čuka. Ob 1. obletnici smrti drage Pepke G j/, lanc darujejo otroci z družinami lOO.O1)® lir za popravila zgoniške cerkve 1 100.000 lir za Skupnost družina Opčinj V počastitev spomina Angele Vrem® daruje Lidija Kapun 20.000 lir za obnov spomenika NOB na Opčinah. menjalnica________________________s. 1.1991 FIXING BANKOVCI TUJE VALUTE FIXING BANKOVC' TUJE VALUTE i_' MILAN TRST MILAN trst Ameriški dolar . 1152.— 1130. - Japonski jen 8,432 8,20 Nemška marka . 751,40 745. Švicarski frank 892,20 880'^ 105,5° Francoski frank 221,38 218. Avstrijski šiling 106,80 Holandski florint ... 666,46 660. Norveška krona 191,98 187" Belgijski frank 36,467 35,50 Švedska krona 201,71 197."" 7,5° Funt šterling .. 2195,70 2160. Portugalski eskudo . 8,402 Irski šterling .. 2009,50 1980. Španska peseta 11,873 U"" Danska krona . 195. 192. Avstralski dolar 896,30 830"" Grška drahma . 7,16 6,50 Jugoslov. dinar 70-^ Kanadski dolar 1001,45 930. ECU 1549. V dobi treh sezon državni prispevek le 400 gledališčem Kljub »novi« resnici veliko oboževanje kralja rockVrolla Ženska in njena stvarnost breda pahor Vse najboljše, častitljiva Naša žena! V razdobju treh let, točneje od sezone 1988/89 vse do letošnje, se je števi-j° italijanskih gledaliških ustanov, ki lahko zaprosijo za finančno pomoč iz državnih blagajn, skrčilo skoraj za polovico. Pred tremi leti je namreč to ugodnost »uživalo« 700 gledališč Apeninskega polotoka, z nastopom letošnje sezone pa bo za denarni prispevek lahko predstavilo prošnjo le 400. Podatke je predstavil javnosti generalni direktor na ministrstvu za spektakle Carrnelo Rdcca, ki je med drugim z zadovoljstvom ugotovil, kako se kljub bistveno skrčenemu seznamu »privile-Siranih« ustanov ni zmanjšalo število Predstav. Zaznavno pa se je znižala kakovostna raven gledališkega pous-tvarjanja, kar Rocca sicer pripisuje Vsespiošni italijanski težnji. Obenem le še najavil, da so v polnem teku priprave na novo okrožnico, ki naj bi Predvidoma stopila v veljavo do pri-Podnjega 31. marca: na področje gledališkega poustvarjanja pa naj bi vna-šala prvenstveno tehnične novosti ozi-r°®a spremembe, ki so po mnenju strokovnih opazovalcev nujno potreb-de, V svojem posegu je Rocca omenil udi možnost, da v kratkem pride do Parlamentarne obravnave zakonske Reforme za spektakelsko dejavnost, v edi primeru bi začasno vnašanje no-^osti ustvarilo nekoliko »zadrege«, sekakor ostaja dejstvo, da nova gle-ališka okrožnica lahko zamenja sedaj , javno le do konca marca, če do 'e9a ne bo prišlo, bo še dalje veljala ddanja. »Iz gledališkega sveta priha-idra do nas dva nasprotujoča si vpli-.a,« je dalje poudaril Rocca, »na eni ~ rani zahteva, da bi prošnje za podpo-0 vsakič posamezno ocenjevali, na , fugi pa pritiski, da bi se seznam do-unikov prispevka iz leta v leto avto-atično ne spreminjal. Po mnenju mi-^ strstva je najboljša neka srednja pot, a kateri bi kakovostno oceno pogoje-j^dla tudi višina predvidenih stroškov. rzava namreč le prispeva k stroškom j Ph ne v celoti krije, kar - odnosno z kasom - vpliva tudi na porast hono-rJev igralcev in režiserjev.« Včeraj, ko bi Elvis Presley praznoval svoj 56. rojstni dan, se je v »kultnem« Memphisu zbralo na tisoče zvestih oboževalcev nespornega kralja rock n rolla. Pred graščino Grace-land so žuboreče (sicer pa veliko bolj umirjeno od vsakoletne avgustovske »proslave« smrti) praznovali rojstni dan svojega idola. Niti ob letošnji priložnosti niso manjkale značilne primesi tovrstnega obhajanja: od pojedine na predvečer rojstnega datuma do številnih zakusk in celo ogromne torte z veselimi voščili za 56. »ugasnjeno« svečko. Tokrat je praznovanje 8. januarja dopolnila še enkratna razstava štirinajst izmed najlepših Elvisovih kitar, ki so bile na ogled v dvoranah Gracelanda. Poznavajoč včasih nekoliko »prenagljeno« navdušenje pevčevih oboževalcev so organizatorji poskrbeli za oboroženo varstvo posameznega glasbila in celotno zbirko celo zavarovali za bajno vsoto petih milijonov dolarjev (v lirah bi to znašalo okrog šest milijard). Včerajšnje praznično razpoloženje še zdaleč ni pokvaril nedavni izid knjige z naslovom The Death Of Elvis, What Really Happened? Trinajst let po Presleyevi smrti je namreč prišla na dan nova »resnica«, ki pravi, da kralju rock'n'rolla ni bilo usodno srce, temveč prekomerna količina kokaina. Elvis The Pelvis torej ni bil le enkraten glasbeni in scenski pojav, predvsem v zadnjih letih je rad iskal zatočišča v objemu mamil. Sicer so na uradnem potrdilu o smrti 16. avgusta 1977 med vzroki navedli le srčni zastoj. Zadnje čase so se pojavljale nove razlage o vzrokih pevčeve smrti. Tedanji sodni zdravnik Erič Muirhead je na to reagiral z objavo na nekem memphiškem časniku resničnega vzroka smrti in potrdil govorice, da je Elvis bil narkoman. Odkritje sploh ni spremenilo odnosa oboževalcev, ki trdijo, da je Elvis kljub vsemu »največji«, »mitični«, tisti, ki »je dal svoj bistveni doprinos k razvoju sodobne glasbe«, nekateri celo drzno trdijo, da je še živ... »V našem listu bomo brale in pisale o položaju žene doma in po svetu, o ženskih vprašanjih in zahtevah. V dopisih iz vseh krajev in vseh slojev bomo spoznavale svoje življenje in se povezovale med seboj, se učile in bodrile. Poleg tega bomo v listu imele tudi razvedrilo v leposlovnih prispevkih naših domačih pisateljic in pisateljev ter prevodih tujih leposlovnih del. V vsaki številki bo pregled političnih dogodkov doma in po svetu, pa tudi članki o gospodarstvu. Naše obzorje bodo širila poročila o gledališču, filmih, knjigah in revijah. Za našo vsakdanjo rabo in potrebo bo list prinašal članke o zdravstvu in o higijeni žene, odgovarjal bo na vprašanja o boleznih, dajal bo praktične nasvete gospodinjam, govoril bo o novih izkustvih v poljedelstvu in svetoval izboljšanja v kmečkem gospodinjstvu. Materam bo prinašal navodila in nasvete za nego otrok in njihovo vzgojo, prav tako pa bo posvečen del lista ročnemu delu in nasvetom za šivanje oblek in perila. Ko bi zastavili vprašanje, za kakšen časopis oziroma list, kot piše, pravzaprav gre, in kdaj je bil zapis pripravljen, bi verjetno nihče ne uganil. Tako je namreč med drugim za pripravljalni odbor, ki je nameraval urejati žensko revijo Naša žena, zapisala lastnica in uradna izdajateljica Naše žene dr. Božena Ravnihar, dogajalo pa se je 10. decembra 1940 v Ljubljani. Na osnovi izraženih smernic in pod vod- stvom Vide Tomšič, ki je tudi na peti državni konferenci komunistične partije oktobra 1940 predlagala ustanovitev naprednega ženskega lista v Sloveniji in je bila prva ilegalna urednica revije, je namreč že januarja 1941 izšla prva številka revije. Po prvih treh številkah je revija zaradi okupacije Jugoslavije začasno prenehala izhajati, vendar pa se je že naslednje leto spet pojavila med Slovenkami. Naša žena, ki ima na naslovnici zapisano »Prva slovenska ženska in družinska revija«, slavi torej že petdesetletnico svojega obstoja. Na svojega pol stoletja izhajanja, ki so ga označevale povsem drugačne okoliščine, so sedanje urednice povsem upravičeno ponosne, saj je revija, predvsem v zadnjem času, znala hitro in tenkočutno interpretirati zahteve-občutke žensk in celotne slovenske družbe. Za novo podobo revije je bilo pomembno njeno četrto desetletje, ko je Naša žena dobila novo uredniško ekipo, ki še danes oblikuje revijo (Sonja Tramšek, ki je še danes glavna in odgovorna urednica, je k reviji prišla leta 1979). Danes urednice rade naglašajo, da revija nastopa kot samostojna poslovna enota Podjetja Prodaja pri ČGP Delo, da izhaja v enajstih številkah letno, trenutna naklada (ki je v porastu) pa je 43.000 izvodov. Na sliki vsi, ki danes delajo Našo ženo. RAI 1 10' Aktualno: Uno mattina 15 Nanizanka: II fuorilegge i, . ' Compleanno di fuoco 11 n c ^u^ranji dnevnik 5 Nadaljevanka: Mio fra-tello Jonathan Vreme in vesti Variete: Piacere Raiuno Dnevnik - tri minute Kvarkov svet: Jeleni na Vzhodu Odprta šola in obvezna šola v deželah EGS Otroški variete: L albero l6nn azzurro Allad. oddaja: Big!, vmes Bazar Hanne in Barbere 18 ns x Parlamenta in vesti ' a Nanizanki: Cose dell al-tro mondo, 18.45 Un JS.šn a1?110 nella vita 2o,4n Almanah in dnevnik Bilm: Mi faccio la barca (kom., It. 1980, r. Sergio Oorbucci, i. Johnny Do- 22 3n !?Bi, Laura Antonelli) ' u Kratki film s Stanliom 23 nn 1? Olliom 23jo Pivnik športna sreda: hokej na 24.o0 nU 0.25 jrnevnik in vreme Kubrika: Mezzanotte e omtorni 1.55 12.05 }3-30 N-Oo 14.30 15.30 ^ RAI 2 7.00 Risanke, nanizanka in otroški variete 8.30 Nanizanka: Adderly 9.30 Aktualno: Radio anch io 10.20 Dok.: Crescere 10.50 Nadaljevanka: Capitol 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - Gospodarstvo 13.45 Nadaljevanke: Beauti-ful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini 15.30 Film: L'arma della gloda (vestern, ZDA 1957, r. Roy Rowland, i. Ste-wart Granger) 17.00 Vesti, Iz parlamenta in Videocomic 17.45 Nanizanka: Alf 18.10 Knjige: Casablanca 18.20 Šport in Rock cafe 18.45 Nanizanka: Hunter 19.45 Dnevnik in šport 20.30 TV film: Donne armate (dram., It. 1990, r. S. Cor-bucci, i. Lina Sastri, Massimo Bonetti, 1. del) 22.00 Aktualno: Mixercultura 23.15 Dnevnik - Pegaz, Dosje, Pregled tujih dnevnikov 24.00 Vreme in horoskop 0.10 Film: Sweet Dreams (dram., ZDA 1985, r. Karel Reisz, i. Jessica Lange, Ed Harris) RAI 3 | 6.55 SP v skokih v vodo (3 m, finale, iz Pertha) 11.25 SP v plavanju: finale (prenos iz Pertha) 13.30 Glasbena oddaja 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarni oddaji: Informagiovani - Orien-tamento al lavoro, 15.00 Multimedialna enciklopedija filozofskih znanosti 15.30 Hokej na kotalkah in na ledu 17.05 Nanizanki: I mostri, 17.30 Vita da strega 18.00 Dok. oddaja: Geo 18.30 SP v plavanju 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina di Andrea Barbato 20.30 Aktualnosti: Mi manda Lubrano 22.40 Večerni dnevnik 22.45 Aktualno: Cartolina il-lustrata 23.30 Variete: Fuori orario 24.00 Nočni dnevnik [ TV Slovenija 1 | 8.50 Video strani 9.00 Spored^ za otroke in mlade: Živ žav 9.50 Komedija na slovenskem odru: Pokojnik 11.40 Nadaljevanka: Prepričevanje (pon.) 12.25 Video strani 15.00 Žarišče (pon.) 15.30 Sova (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Mozaik. Dok. oddaji Svet vulkanov, 17.30 Po sledeh napredka 18.10 Spored za otroke in mlade: Klub klobuk 19.05 Risanka in TV okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 Film: Razsodba (dram., ZDA 1982, r. Sidney Lu-met, i. Paul Newman, James Mason) 22.10 Dnevnik in vreme 22.35 Šanson Rogaška '90 - Arsen Dedič 23.10 Nočni program Sova, vmes nanizanki Alf in Ulica strahu ter dokumentarni niz Zgodovina smeha (4. del) 1.25 Video strani pWP) TV Koper_______________ 16.00 Otroška oddaja 16.30 Film: Delitto sulla strada (pon.) 18.00 Mednarodno tekmovanje mladih organistov 18.30 Spored v slovenščini 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Novice 19.25 Video agenda 19.25 Otroška oddaja 20.30 Nanizanka: La famiglia Smith 21.00 Dok.: L uomo e la terra 21.30 Nanizanka: Justice 22.15 TVD Novice | TV Slovenija 2 16.00 Satelitski programi 16.25 SP v vaterpolu: Jugosla-vija-SZ (posnetki iz Pertha) 17.30 SP v plavanju (posnetki iz Pertha) 18.30 Mostovi 19.00 Studio Maribor: Poslovna borza, nato (19.15) TV ruleta 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Dok. niz: Operne zgodbe - Othello (G. Verdi) 21.20 Svet poroča in Yutel 23.20 Satelitski programi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev (pon.); 9.15 Variete: Ona + jaz = oba (pon.); 9.45 Orkestralna glasba; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Bralni roman: Kaplan Martin Čedermac (9. del); 11.45 Veliki uspehi Beat-lesov; 12.00-Govorica telesa; 12.20 Instrumentalni solisti; 12.40 Revija ZCPZ; 12.50 Orkestralna glasba; 13.25 Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba: Slovenski solisti na laserskih ploščah - mezzosopranistka Marjana Lipovšek; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Slovenska literatura na stičišču z italijanskim svetom; 17.30 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Gospodarstvo; 11.05 Oddaja o SLO; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Mehurčki; 14.40 Radijski Merkur-ček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Studio 26; 20.00 Zborovska glasba; 20.35 Naši interpreti; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Operni oder; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba. Jahales l0.25 ^ n an*zanka: La famiglia 8-30 £aa la notizia l-3s jJacllo Londra (pon.) l ulzanki: Marcus Wel-q ~ Čara sorellina, 2.25 in erazl°ne ladro - Un nc°ntro l8'4S Kvi; RETE 4________________ 8.30 Nadaljevanke: Aspet-tando il domani, 9.00 Gosi gira il mondo, 9.30 La mia piccola solitudi-ne, 10.00 Piccola Cene-rentola, 11.30Topazio 13.05 Nadaljevanke: Ribelle, 13.45 Sentieri, 14.45 Piccola Cenerentola, 16.15 La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Febbre damore 18.15 Kviz: Čari genitori (vodi Enrica Bonaccorti) 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.35 Aktualno: Linea conti-nua. (vodi Rita Dalla Chiesa 19.40 Nad.: Mariiena 20.30 Film: Uomini violenti (vestern, ZDA 1955, r. Ru-dolph Mate, i. Glenn Ford, Edward G. Robinson) 22.25 Aktualno: Linea conti-nua (2. del) 22.55 Film: Frontiera (pust., ZDa 1982, r. Tony Ric-hardson, i. Jack Nichol-son) 1.05 Nanizanka: Bonanza - Il custode di suo fratello ITALIA 1____________ 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 8.30 Nanizanke: La famiglia Addams, 9.00 L'uomo da sei milioni di dollari, 10.00 Mannix, 11.00 Sulle strade della California, 12.00 TJ. Hooker, 13.00 Happy Days 13.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.30 Kviz: Urka 15.30 Nanizanke: Compagni di scuola, 16.00 Magnum P.I., 17.00 Simon & Simon - Potrebbe anche succe-dere, 18.00 MacGyver, 19.00 Tutti al college -Scandalo al college, 19.30 Časa Keaton - Orario continuato, 20.00 Cri Cri - Lettere d'amore 20.30 TV film: Tutti in palestra (kom., It. 1989, r. Vittorio De. Sisti, i. Mauro Di Francesco, l.del) 22.30 Glasbena oddaja: Top-Venti 23.15 Šport: Pariz-Dakar 23.45 Reportaža: Jonathan 0.30 Nanizanki: Kung Fu, 1.30 Samurai - Dolorosi ricor-di ODEOM_________________ 13.00 Dok.: Človek in zemlja 13.30 Risanke 15.00 Nad.: Signore e padrone, 16.00 Passiones 17.00 Film: Luče nelle tenebre (dram., It. 1940, r. Mario Mattoli, i. Alida Valli) 19.30 Risanke 20.00 Nan.: Capitan Power 20.30 Film: Ladre e contente (kom., ZDA 1980, r. Robert Šcheerer, i. Jessica Lange, Eddie Albert) 22.30 Nanizanka: Casalingo superpiu 23.00 Film: Il elan del guartie-re latino (dram., 1972, r. Bruno Gantillon, i. Mau-rice Ronet, Mario Adorf) TMC____________________ 8.30 Nanizanka: GetSmart 9.00 Prijateljska narava 9.30 Nanizanka: Sceriffo Lobo 10.30 Nad.: Terre sconfinate, 11.15 Potere 12.00 Kosilo z Wilmo 12.30 Nan.: Doris Day Show 13.00 Dnevnik in šport 13.30 Rubrika: Ženska TV 15.00 Film: Miss Beatiful (dram., ZDA 1977, r. Robert Michael Lewis, i. Chuck Connors) 16.50 Rubrika: Ženska TV 18.10 Nanizanka: Autostop per il cielo 19.15 Neurejeni potopis 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Un commissario al di sotto di ogni sospetto (kom., Fr. 1980, r. Claude Židi, i. Coluche, Gerard Depardieu) 22.25 Top šport 24.00 Nočne vesti 0.20 Film: Perche e mio ami-co (dram., Avstral. 1978, r. Ralph Nelson, i. Karen Black) TELEFRIULI___________ 16.00 Risanke 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Igra: Marameo 19.30 Dnevnik 20.00 Nanizanka: Sembra faci-le 20.30 Film: Alpha-Omega, il principio della fine (fant., VB 1973) 22.30 Nočne vesti 23.00 Čakajoč na polnoč 24.00 Nanizanka: Lo zio d'A-merica TELE 4 ____________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.10 Vrenie in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 15.00 Kviz o avtomobilih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Naše sanje; 16.00 Kulturna oddaja; 17.00 Glasba; 18.00 Souvenir d'Italy; 18.32 In-strumentalpa glasba; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba. Trtiški preobrat zaenkrat brez posledic za druge krajevne uprave Večina na Občini strnjena kljub medsebojnim očitkom Kljub vsemu so sinoči odobrili proračun Pokrajine za leto 1991 Goriški občinski svet je včeraj popoldne z glasovi vseh sedmih strank večine odobril proračun občine za leto 1991. Do glasovanja je prišlo tako-rekoč "po podaljških", saj bi bili morali odobriti proračun že pred novim letom, vendar so takrat socialisti zahtevali odložitev v pričakovanju, da se razčistijo politični odnosi v Tržiču. Potem ko so se tržiške zadeve razčistile - četudi ne v smislu, kakršnega so želeli socialisti - je včeraj končno prišlo do odobritve proračuna tudi na goriš-ki občini. Seja je kljub temnim političnim oblakom na obzorju potekala dokaj mirno. Vzdušje v sejni dvorani je - če naj uporabimo vremensko prispodobo - spominjalo na zatišje pred viharjem, ki ga obeta preverjanje v koaliciji v prihodnjih tednih. V nekaterih posegih je bilo sicer slišati grmenje, dežja pa ni bilo. Začeli so kar z glasovalnimi izjavami, potem ko so že na prejšnjih sejah izčrpali dolgo proračunsko razpravo, v katero je poseglo kar 27 svetovalcev. Pri tem naj omenimo, da je v proračunski razpravi neodvisni na listi KPI Komel spregovoril na kratko v slovenščini. Prvi se je včeraj prijavil k razpravi Esposito (PSDI), ki se je ogradil od tržiških strankarskih tovarišev zaradi njihovega vstopa v novo večino. Po drugi strani je obtožil KD, da v raznih upravah uvaja nesprejemljivo preferenčno os s komunisti. Socialistom je očital živčnost in zmedenost, ker so nekateri med njimi zahtevali izločitev socialdemokratov iz petstrankarske večine. Kljub tem kritikam je podprl proračun in sedanjo večino, ki je po njegovi oceni edina sprejemljiva. Zucalli (PSI) je napovedal, da bodo socialisti v pričakovanju, da se razčistijo politični odnosi, vsekakor podprli proračun. Tržiški preobrat je označil s pridevniki beden, nesramen, nespodoben. Menil je, da so osebne računice in iskanje oblasti zapostavili vsako politično razpravo. Po drugi strani pa je priznal pokrajinskemu vodstvu KD prizadevanje za ohranitev zaveništva s PSI. Kritično puščico je namenil tudi komunistom in jim zaželel, da bi se po kongresu spet obnašali kot levičarska stranka. "S tem da ostanemo v opoziciji?" so ga ironično vprašali iz vrst KPI. V imenu KD je namesto načelnika Obita spregovoril Zanetti in podprl proračun, povsem pa se je izognil politični polemiki. Dotaknil se je namreč le finančnih problemov občine in zaključil poseg z željo, da bi politične sile v goriškem občinskem svetu delovale čimbolj homogeno. Proračun in sedanjo večino sta podprla še Majo (PLI) in Pecorari (PRI), misovec Cosma pa je napovedal, da bo njegova skupina glasovala proti proračunu in sedanji, po njegovem mnenju že razkosani večini. Tudi Busolini (KPI) je napovedal glas proti proračunu in svoje kritike podkrepil z ugotovitvijo, da so tudi vsi rajonski sveti razen sveta za Pevmo, Oslavje in Štmaver, negativno ocenili finančni dokument občinske uprave. Glede Tržiča je menil, da tamkajšnje zadeve ne smejo pogojevati delovanje goriške uprave, saj gre za različni stvarnosti in mora vsak izvoljeni predstavnik odgovarjati predvsem volivcem v svojem kraju. Socialistom je očital, da so se sami izločili, ko so zavrnili zavzeništvo s komunisti. Busolini je tudi menil, da je večina v Gorici videti nekoliko "izčrpana", to pa predvsem zaradi stalnih konfliktov tako med županom in KD kot med raznimi strankami v koaliciji. Razprava se je s tem tudi zaključila, tako da je župan Scarano lahko že poldrugo uro po začetku seje dal na glasovanje proračun goriške občine za leto 1991: za so glasovali predstavniki petih strank v občinski upravi (KD, PSI, PSDI, SSk, PRI) in dveh, ki "od zunaj" podpirata večino (PLI in zeleni smejočega se sonca), proti pa je glasovalo vseh devet prisotnih svetovalcev opozicije (KPI, zeleni golobice in MSI). ■ Konzorcij za razvoj industrijske cone v Tržiču prireja v soboto, 12. januarja, posvet na temo Skladi in finansiranja Evropske gospodarske skupnosti za razvoj podjetništva na tržiškem območju. Posvet se bo začel ob 9.30 v dvorani Palaveneto (Ul. S. Ambrogio 12) z uvodom predsednika konzorcija Giorgia Pacorja. Sledili bodo posegi tehnikov in izvedencev Dežele, EGS, konzorcija in družbe TecQuality, ki bodo predstavili nekatere možne Smernice za razvoj tržiških industrijskih storitvenih objektov v vidiku odprave carinskih pregrad v Evropi leta 1993. Napovedane nevihte na včerajšnji seji goriške-ga pokrajinskega sveta, ki naj bi odnesla Criscija in njegov odbor, ni bilo. Pokrajinski svet je včeraj po skoraj triurni razpravi, v kateri so seveda prevladovali argumenti, ki s proračunom in triletnim razvojnim načrtom imajo malenkostno, ali nobene zveze, odobril finančni proračun Pokrajine za leto 1991 in triletni razvojni načrt. Zanj je glasovalo trinajst svetovalcev večine (odsoten je bil svetovalec republikanske stranke Gandin), deset svetovalcev (KPI, dva predstavnika zelenih, misovec) pa je bilo proti. Z odobritvijo proračuna pa žal ni prišlo do razvedritve. Temni oblaki nad usodo koalicije na Pokrajini in predvidoma še kje (omenja se celo Dežela) bodo grozili vsaj še teden dni. "Do 16. januarja" je na sinočnji seji povedal načelnik svetovalske skupine socialistične stranke Gino Saccavini. Po tem datumu bodo socialisti izstopili iz koalicije, v kolikor bi v Tržiču prišlo do potrditve nove koalicije med KD, KPI, PSDI in PRI, ki je v ponedeljek že predstavila konstruktivno nezaupnico, svoj program in kandidate za župana ter člane odbora. Ta nova večina pa si, kakor je mogoče razbrati iz dogajanj v zadnjih dneh in po nakazanem scenariju za prihodnje dni, stalno utrjuje položaj in le redki verjamejo v možnost umika, čeprav je bilo prav zadnje dni veliko poskusov in pritiskov, v vrstah KD, da bi tržiško sekcijo prisilili k pameti. Pokrajinsko in deželno vodstvo krščanske demokracije se je od stališča predstavnikov sekcije v Tržiču uradno distanciralo. Na seji 7. t. m. so odobrili tudi dokument, ki poziva k strankarski disciplini in občinske svetovalce v Tržiču naj prekličejo svoj podpis na programskem dokumentu, oziroma naj ne glasujejo za novo večino. Dokument vsebuje tudi napoved, da bo v petek zvečer pokrajinsko vodstvo stranke, v kolikor bo apel naletel na gluha ušesa, odredilo komisarsko upravo za sekcijo v Tržiču. Prav upoštevajoč taka zagotovila, ki jih je v pokrajinskem svetu posredoval tajnik KD Roberto Grion, so socialisti nekoliko omilili do tedaj zelo odločno in togo stališče, da bodo proračun podprli le ob takojšnjem odstopu celotnega pokrajinskega odbora. K razpravi, ki bi ob spoštovanju ustaljenega proceduralnega postopka morala obsegati le glasovalne izjave, se je najprej priglasil načelnik socialistične stranke Saccavini. Ob pojasnjevanju stališča in napovedi, da bodo kljub vsemu glasovali za proračun, je precej ostro kritiziral komuniste. Očital jim je nejasnost v stališčih in predvsem to da ne delajo v korist leve alternative, kar bi morali zelo temeljito prediskutirati na skorajšnjem kongresu. S tem je spodbudil odločen odgovor načelnika skupine KPI Salomonija, ki je tudi z navajanjem argomentov povedal, da v bistvu ne sprejemajo pridig s te prižnice. Salomoni je tudi povedal, da je pokrajinsko vodstvo KPI z enim samim nasprotnim glasom odobrilo izbiro, ki so jo opravili v tržiški sekciji. V razpravi so zatem sodelgvali še Fiorelli (zeleni), Cosma (MSI), Bressan, Špacapan (SSk), Ber-gamin, (ki tudi ni štedil s kritikami na račun KPI), Devetakova (s kratkim priporočilom naj Pokrajina upošteva v finančnem načrtu ureditev mostička v Zdravščinah), Bombijeva. Špacapan je izjavil, da jemlje na znanje stališče PSI o podpori proračunu, kar pomeni, da je notranja diskusija v stranki bila uspešna in da je prevladalo stališče o odgovornosti. Dotaknil se je tudi vprašanja vse večje apatičnosti civilne družbe do strank. Ta odnos bo mogoče popraviti le z odgovornostjo, prizadevnostjo in vsakodnevno prakso. Ob koncu je opozoril še na velik pomen izida nedavnega plebiscita v Sloveniji, kar se bo odražalo tudi na odnose in delovanje Pokrajine. Nevihta se je zaenkrat utišala, nevarnost pa še ni povsem pojenjala. Odločilni bodo torej prihodnji dnevi, ko se napoveduje vrsta dogodkov. Jutri zvečer bo v Tržiču zasedalo vodstvo tamkajšnje sekcije KD. V petek zvečer bo pokrajinsko vodstvo KD odločalo o sankcijah, v soboto popoldne pa bo skupščina vseh članov tržiške sekcije KD. Odločilen bo sestanek, na deželnem nivoju, ki bo v ponedeljek, 14. t. m., v Vidmu in ki ga je sklical deželni tajnik PSI s vsemi strankami deželne koalicije. Zadeva Tržiča je toliko bolj zapletena, ker se podobna situacija nakazuje tudi v Cordenonsu pri Pordenonu. 16. januarja pa naj bi se v Tržiču sestal občinski svet. Začel se bo v petek zvečer na Espomegu Trdnejša Occhettova večina na pokrajinskem kongresu KPI Occhettovi reformatorji so si na Goriškem zagotovili solidno večino na kongresih sekcij KPI. Na pokrajinskem kongresu, ki bo od petka do nedelje v konferenčni dvorani razstavišča Espomego, bo stališča vsedržavnega tajnika zagovarjalo 130 od skupnih 210 delegatov. Med preostalimi se jih je 74 opredelilo za resolucijo Angius-Ingrao in samo 6 za tretjo resolucijo, ki jo na vsedržavni ravni zagovarja Bassolino. Predsinoči je bil na vrsti še zadnji od kongresov v 38 sekcijah komunistične partije v goriški pokrajini, tako da so šele včeraj dobili dokončno sliko o opredelitvah baze. Na kongresih je aktivno sodelovalo 912 od skupnih 3.782 članov, kar pomeni slabo četrtino (24,11%). V odstotkih pa je ta udeležba samo za spoznanje skromnejša kot na kongresih sekcij januarja in februarja lani, ko je glasovalo 1.061 od skupnih 4.326 članov, kar pomeni 24,53%. Po teh številkah sodeč torej simptom krize ni toliko udeležba na kongresih sekcij, ki je vsekakor nekoliko skromna glede na pomebnost razprave o imenu, simbolu in nasploh politični usmeritvi stranke, pač pa pred- vsem podatek, da je KPI v zadnjem letu na Goriškem izgubila več kot petsto članov. Na kongresih sekcij so glasovali tudi o predlogu za spremembo imena in simbola, ki ga je postavil vsedržavni tajnik. Za ime "Demokratična stranka levice" se je opredelilo 560 članov (63,42%), za ohranitev sedanjega imena in znaka pa 323 (36,58%). Vzdržanih je bilo 29. Razmerje sil med zagovorniki treh političnih resolucij, na osnovi katerega so porazdelili tudi število delegatov na pokrajinskem kongresu, je bilo sledeče. Za resolucijo tajnika Occhetta je glasovalo 557 članov (61,82%), za resolucijo Angius-Ingrao 317 (35,18%) in za Bassolinovo resolucijo samo 27 članov (3%). Enajst članov se ni opredelilo za nobeno od treh stališč. Če te izide primerjamo z razmerjem sil na kongresih sekcij pred približno enim letom, lahko ugotovimo, da je večinska Occhettova skupina utrdila svojo premoč. Pred enim letom je namreč dosegla 53,84% glasov na kongresih sekcij. Takrat sta se stališčem tajnika zoperstavljali resoluciji Ingraa (36,72%) in Cossutte (9,44%). V petek nastop pianista Micheleja Campanele V petek, 11. t. m., ob 20.30 bo v Verdijevem gledališču nastopil priznani italijanski pianist Michele Campanel-la. Izjemen nastop spada v letošnjo ponudbo koncertnih večerov, ki jih prireja goriško kulturno združenje R. Li-pizer v sodelovanju z goriško občinsko upravo in ob finančni podpori nekaterih drugih ustanov. Michele Campanella sodi med vrhunske glasbene izvajalce svetovnega slovesa, saj je že večkrat nastopil s simfoničnim orkestrom iz Filadelfije, ki ga vodi Riccardo Muti, pa s simfoničnim orkestrom iz Chicaga, udeležil se je tudi svetovno znanih festivalov v Lucernu, Berlinu, na Japonskem in celo v Avstraliji. Poleg koncertne dejavnosti se ukvarja tudi s pedagoškim delom. Na konservatoriju v Sieni poučuje klavir. Urad gozdne uprave se preseli Uradi deželnega ravnateljstva za gozdove se selijo iz dosedanjega sedeža v Ulici Roma (deželna palača) v Svetogorsko ulico 17 (Ul. Montesanto). Selitev bodo opravili do vključno 11. t. m., piše v krajšem pisnem obvestilu. Nespremenjena pa ostaja telefonska številka hišne centrale (3861). Selitev je v zvezi z obsežnim posegom ki ga že izvajajo za saniranje deželne palače. Iz sicer moderne stavbe naj bi odstranili posebne izolirne plošče, ki vsebujejo zdravju nevarena azbestna vlakna. Predvidena je tudi preureditev avditorija. Litva in Poljska Goriški zavod za socialno in versko zgodovino prireja od 5. do 13. julija letos zanimiv izlet v Litvo, na Poljsko in v Berlin. Izletniki bodo med drugim obiskali tudi grob monsignora L. Fai-duttija, ki je pokopan v Litvi. Tu si bodo ogledali tudi največji mestni središči, to so Vilnius in Kavnas. Interesenti se lahko prijavijo na tajništvu zavoda, to je pri knjižnici goriškega semenišča (tel. 535055), kjer jim bodo uslužbenci postregli s podrobnejšimi informacijami. Med udeleženci naših izletov znatno prevladujejo upokojenci Avto je zaneslo v kanal potnika nepoškodovana Že včeraj smo na kratko — telegrafsko — poročali o izrednem zanimanju naših zvestih naročnikov in bralcev za tradicionalne izlete Primorskega dnevnika. Največ se jih je odločilo za izlet v Maroko (31), malenkost manj pa za obisk Sicilije. Osem je takih ki so se odločili za skok preko velike luže. Pa še to: potujejo v glavnem starejši, oziroma upokojenci. Na sliki (foto Pavšič) gneča v pisarni uprave v ponedeljek, ko se je začelo in tudi zaključilo vpisovanje. Upokojenca 68-letna Giuseppina Toffolo iz Škocjana ob Soči in 61-letni Severino Bertogna, prav tako iz Škocjana, sta včeraj okrog poldne doživela neobičjano nesrečo. Peljala sta se v avtobilu fiat panda, upravljala ga je Toffolova, ki ga je po trčenju z drugim avtomobilom zaneslo s ceste na rob kanala Brancolo. Avtomobil je zatem drsel po nasimu še nekaj metrov in se ustavil tik ob gladini vode, ki je na tem mestu globoka nekaj metrov. Pravzaprav je vozilo zaustavilo precej gosto trsje, sicer bi se vožnja verjetno zaključila precej drugače. Iz avtomobila sta voznica in sopotnik prilezla močno prestrašena, vendar brez težjih poškodb. V nesreči ni bil ranjen niti voznik fiata ritmo, ki je bil tudi zapleten v nesreči, Maurizio Tolloy iz Cer-vinjana. Nesreča se je zgodila v kraju Villa Luisa, v bližini mosta proti Pierisu. Izgnali še štiri pribežnike V uradu za tujce na kvesturi ne mine dan, da ne bi imeli opravka s tujimi pribežniki. Predsinoči so agenti mejne policije med rednim obhodom vzdolž mejnega pasu zajeli najprej dva alžirska državljana, kasneje pa še dva Romuna. Kot so ugotovili, so vsi štirje v večernih urah skrivaj prišli čez mejo. Pospremili so jih na kvesturo, kjer so jih legitimirali in nato pospremili do meje ter jih izročili jugoslovanskim mejnim organom. razna obvestila V današnji oddaji Na goriškem valu Radia Trst A ob 13.25 bomo lahko poleg običajnih kulturnih in športnih pregledov prisluhnili tudi intervjuju z Andrejem Vogričem ter tonskim zapisom božičnih prireditev v Doberdobu, Podgori in Števerjanu. Slovensko planinsko društvo obvešča, da se bo 13. januarja pričel tečaj smučanja na NeVejskem sedlu. Prostih mest v avtobusih ni več. Društvo vabi vse, ki še niso poravnali obveznosti, da to storijo danes in jutri med 17. in 19. uro na sedežu. Na sedežu tudi sprejemajo prijave za planinski ples. Kmečka zveza obvešča, da zapade jutri, 10. t. m., rok za vplačilo 4. obroka socialnih dajatev. KD Danica sklicuje sejo v ponedeljek, 14. t. m., ob 19.30 v dvorani Kulturno-športnega središča. Vabljeni vsi člani, posebno pa mladina. _______________izleti_______________ PŠD Naš Prapor priredi 20. t. m. izlet na sneg (Piancavallo). Interesenti naj se javijo pri Mirjam Radinja (tel. 30179) ali Denisu Bensa najkasneje do 14. t. m. ______________kino_______________ Gorica CORSO 17.30-22.00 »Atto di forza«. VERDI 18.00-22.00 »Vacanze di natale '90«. VITTORIA Danes zaprto. Jutri 15.15-22.00 »La sirenetta«. Walt Disney-Risani film. Tržič EXCELSIOR 17.30-22.00 »Super scate-nate«. Prepovedan mladini pod 18. letom. COMUNALE Danes zaprto. Jutri ob 20.30 kocert flavtista Roberta Fab-bricianija in pianista Maura Castel-lana. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.00 in 20.00 »Delta force 2. del«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Al moro - Trg de Amicis (Koren) 10 - tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore - Ul. F.lli Rosselli 23 -tel. 410340. __________pogrebi______________ Danes v Gorici ob 13.15 Bogom^ Cotič iz splošne bolnišnice v cerkev ib na pokopališče v Sovodnjah. •imrTTTTIS. ...... _1_ Prerano nas je zapustil koma) 66 let star Bogomil Cotič Pogreb bo danes, 9. januarja, ob 13.45 iz mrliške veže goriške splošn® bolnišnice v farno cerkev v Sovodnjab ob 14. uri. Žalostno vest sporočajo žena Ivab' ka, sestra Marija in brata Branko ib Davorin z družinami ter ostalo st>' rodstvo. Gorica, Sydney, Sovodnje ob Soči' 9. januarja 1991 Člani jamarskega kluba Krašk’ krti iskreno sočustvujejo z Dariob1 Legišo ob smrti očeta Stanislava. Sekcija KPI Jože Srebrnič iz berdoba izreka globoko sožalje svoj jemu članu Dariju Legiši in družib1 ob izgubi očeta Stanislava. Pogovor s Francijem Zagoričnikom Samozaložba Kot strela z jasnega je v, medije treščila novica, da je pesnik Franci Zagoričnik pričel izdajati samozalož-niško literarno zbirko s poetično finančnim naslovom FONDI ORYJA pALA. Nekaj knjig je medtem že izšlo, Veliko pa jih je še v tisku ali pripravi. Ker je zadeva vsekakor zanimiva, posebno v časih, ko je vse težje natisniti knjigo, smo glavnega urednika popro-stl' za kratek razgovor. Kako je prišlo do ideje o »samoza-l°žniški knjižni zbirki«? Dejal bi, da je med različnimi modeli založništva prevladal tisti, ki naj P1 najmanj obremenjeval ceno knjige; t° pa je samozaložba ali samizdat ali temu podobno. Zakaj tak poetičen naslov »Fondi °ryja Pila«? Za kaj gre? Poetičen? Ljudje prej pomislijo, da 9re za nekakšen denarni sklad, ki naj nniogoči ceneno izdajanje knjig. Gre mojo pesem s tem naslovom iz 68. eta in v njej za sovpadanje različnih iz i svetovne vojne, pogreb na civil-em pokopališču! neko cirkuško doga-®n)e takratnega časa in individualni Pesniški čas, kar rezultira v odkritem Pporu do takratnega sveta. Ta dotak-atni svet je tudi zdajšen, zato se od-P°r nadaljuje - še naprej na področju Pesništva in iz njega izvirajoče kultu- , Kako potencialni avtor pride do nli9e v tej zbirki? ‘ežka Na Slovenskem gre pesnik s t 01° knjigo najprej skozi različne es-fak 6 ^ tre- Kadar te zadovoljuje, ga r . še sito družbenega subvencioni-n Pl®' Če tu ne pride skoz, mu knjige rjr> na zal°žba ne bo natisnila. Ne Vorim o izjemah. Izjem je največ pri i fte^ložništvu. Pisatelj postaneš, če dpi • °venskih osnovnih šol. R ^ th zan/ obi^ajno veliko zabavn nr°zami ®lvega branja s krajšii uUstrirana P,°ezijami in je tudi boga Sa, pač nVendar Galeb ni samo z ; aterega lil8, tudi učni pripomoček, D ®i za dem ko Pedagogi črpajo velil vlavkar izšlV razredu. V številki, ki kfSr,1i in kr^' ie tretji del zemljevida nJKdi po »P Y Soriški pokrajini, tis mdŽtl0st, da ^0)e lzPeliej° strip, ima VeJ,0 stripa ,S sv°jim besedilom opr ni 2v6nsker,3 sPretne roke je predle 7V P® še n^pin-cina, na zadnji str komtini brairdl0g za Ieteeega zajčk Viln1C0 naq‘C®m Pa Galeb ponuja tu Un° rešii^ad, seveda tistim, ki pr J nganke. Kakšna naj bi bila vloga knjige v virtualnem svetu katodnih cevi? Brez kulture ni ne osebne, ne nacionalne perspektive. Zato je knjiga kulturna legitimacija. Ni je treba brati. Dovolj je, da jo imaš; na domači polici deluje kot nekoč kitajski porcelan. Vprašanje je, kako se premakniti iz te navidez zadostne in mrtve kulturne stopnje. Pisati da, toda zakaj še brati...? Pisanje in ustvarjalnost sploh pojmujem kot pot osebnostnega in družbenega razvoja do duhovne kristalizacije. Enako ustvarjalno pa je tudi branje. Seveda, ne za eno, ne za drugo ne veljajo vsakršni pogoji. V svetu, ki posameznika pojmuje kot kolesce družbenega ustroja, je kultura lahko samo navidezna. Bolj je diabolična, bolj se vsak režim slepi, da ima v rokah zadnje adute svoje oblasti - kulturo človeka. Režimi se menjajo, kultura in človek v njej preživi. Na eni strani poplava knjig, na drugi strani redukcija bralcev... Redukcija je obojna. Potreba po knjigi kot izraz potrebe po kulturnej-šem življenju kljub temu ne bo zatonila. Še več. Prepričani smo lahko, da bo ta vse bolj v ospredju, tako posameznikovega preživetja, kakor tudi preživetja vsega naroda, Tako vidim perspektive tudi v drugačni usodi knjige in v novih bralcih. Bralcev je v resnici nešteto. Vprašanje je, kako vzpostaviti komunikacijo, ne le med etablirano knjigo, etabliranim ustvarjalcem in bralcem kot družbenim kolescem naoljenim s kulturo. Še bolj, kako vzpostaviti zaupanje med svobodnim ustvarjalcem in prav tako svobodno odločajočim se bralcem. Mednarodno sodelovanje? Kakšnih razsežnosti? Vse skupaj je še v povojih, mogoče v obliki anekdote. Šele nadaljnji razvoj zbirke bo lahko izoblikoval bolj določne zamisli in predstave. Doslej smo izdali štiri pesniške zbirke: Niko Grafenauer »Izbrisi« - v hrvaščini, Vlado Skale »Naslov ti zaupam na uho«, Janez Premk »Masada« in ponatis mojega »Obsednega stanja«. Nekaj naslovov je v tisku ali v pripravi. In to je nova anekdota: Janez Ramoveš »Bož-jastnice«, Gordana Kunaver »Peto«, Sonja Stergaršek »Voyelles mortes« v francoščini in slovenščini, Sonja Ko-ranter »Zmajevo leto«, Gojko Djogo »Volneni časi«, Vitomil Zupan »Duša obrt«, Milena Merlak »Skrivnost drevesa« - proza, in Vlado Nartnik »Zvezdne poti« - eseji, novo branje slovenske ljudske pesmi. Posebna anekdota je mogoče to, da je Vitomil Zupan napisal v zaporih veliko pesmi, ki še niso izšle. Šrbski pesnik Gojko Djogo pa je pisal pesmi, ki peljejo v zapor. In mi vsi skupaj težimo k zavezujoči svobodi. Kaj je to?! Razgovor pripravil JOŽEK ŠTUCIN Umrla igralka Alja Tkačeva V Ljubljani je v teh dneh umrla gledališka igralka, profesorica dramske umetnosti in mentorica Alja Tkačeva. Smrt Alje Tkačeve je nedvomno velika izguba za slovensko dramsko umetnost in za slovensko kulturo nasploh, saj - kot je zapisala v Delu Vesna Marinčič - je bila Alja Tkačeva zmeraj prva zraven, kadar koli je kdo ustanovil kakšno gledališče. Igrala je v prvi predstavi Gleja in v tem gledališču še pred kratkim nastopila kot Ela, oseba, ki samo z obrazom govori, da je. Coc-teaujev Človeški glas je na začetku svoje kariere vozila po Ljubljani s cizo, svoje poslednje gledališče, igro o klošarju-odsluženem igralcu in njegovi lutki, ki sta si jo izmislili z Nino Skrbinškovo, je imela spravljeno v starem avtu, s katerim je potovala po Sloveniji. Sicer pa je Alja Tkalčeva preživela dve desetletji v Mladinskem gledališču in v svojem življenju se ni omejila samo na gledališče. Leta 1977 je napisala igro o sebi »Jacero«, s seboj se je ukvarjala tudi v romanu Mojotok in na popisanih papirjih, ki naj bi jih, tako je sama pravila, imela spravljene v kovčku. Okrog nje je bilo vselej veliko ljudi, predvsem pa je bila v pomoč vsem, ki so ustanavljali gledališke skupine. Poklicali so jo v Vodnikovo domačijo, ko so tam igrali Mrakov Proces, bila je zraven, ko so igrali Agatho Schwarzkobler,’ v Cankarjevem domu se z Berto Bojetu zaprla v Hišo Karl-stein. In še bi lahko nadaljevali z na-števanjen njenih odrskih likov. Samo bolnega človeka ni nikoli odigrala. To dejanje je odigrala brez občinstva v teh dneh, ko je za vselej odšla. Razstava v Čedadu in v Vili Manin je spodbudila tudi raziskovalce Nekropola S. Stefano »in Pertica« z zakladi langobardske umetnosti Notranjost langobardskega templja v Čedadu Na martinovo so se zaprla vrata velike razstave o Langobardih v Vili Manin v Passarianu in v palači beneških providurjev, novem sedežu Arheološkega muzeja v Čedadu. Od junija, ko je bila zares svečano odprta, je privabila rekordno število obiskovalcev, krepko preko 350.000 iz Italije in iz sosednjih dežel. Po že objavljenih rezultatih posebne ankete je v obdobju od junija do septembra bilo med takrat 155.492 obiskovalci slabo tretjino (28%) tujcev in med temi 6 odstotkov vzhodnih Evropejcev, kar skorajda zagotovo pomeni Slovencev (nič krivih za takšno geopolitično opredelitev in to povrhu v času, ko si na vse kriplje prizadevamo biti samo Evropejci, za kar bi sosedje že morali vedeti!). Očitno je razstava bila pravi magnet, saj je prenekatera potovalna agencija združila nakupovalne obiske z ogledom razstave, čez mejo je prodrla tudi prodorna propaganda, marsikoga pa je na razstavo pripeljalo ustno izročilo. Tako se je zaključilo nekajmesečno romanje k Langobardom, razstavljeni predmeti so že pod varnimi strehami matičnih muzejev, tudi tisti, ki sta jih na razstavo prispevala Narodni muzej iz Ljubljane in Goriški muzej iz Nove Gorice. Pravzaprav bo še najtežje presoditi, kolikšno sled so v zavesti publike zapustili zares številni in bolj za oko kot za duha izbrani predmeti (anketa pravi, da je zadovoljstvo skoraj popolno), koliko ta množica ogledovalcev, trikrat večja od števila Langobardov ob njihovem prihodu v Italijo, novega ve o tem germanskem ljudstvu. Nekaterim, najbrž kar mnogim bo spomin nanjo ohranjal obsežni katalog, drugim droben nakit, posnetek langobardskega (furlanski zlatarji so priložnost s pridom izrabili), tretjim spet majica s simbolom razstave. Dober posel so najbrž naredile tudi založbe, ki so spravile na trg v tem langobardskem času prenekatera novo ali ponatisnjeno delo o njih. In v to skupino sodi tudi zadnje knjižno delo v tej vrsti La neeropoli di S. Stefano »in Pertica«. Avtorji Isabel Ahumada Silva, Paola Lopreato in Amelio Tag-lialerri so s kar številnimi sodelavci (med njimi velja posebej omeniti velikega poznavalca te tematike, čedaj-skega rojaka Maria Brozzija) v rekordno hitrem času objavili v njem rezultate izkopavanj langobardske nekropole S. Stefano v Čedadu v letih 1987 in 1988. Ljudska banka iz Čedada (Banca popolare di Cividale) in Dežela Furlanija-Julijska krajina, oziroma njena »Deputazione di Storia patria per il Friuli«, sta omogočili izdelavo in natis tega dela, institucionalna opora pa so mu italijansko ministrstvo za kulturne in naravne dobrine, spomeniškovarstvena služba dežele in Arheološki muzej iz Čedada. Odlična druščina, ni kaj! Prvo kar velja po uvodnem naštevanju avtorjev, dobrotnikov in sodelavcev posebej poudariti, je za arheološke navade prav nenavadna ekspe-ditivnost v objavi rezultatov izkopavanj, kar delu vsekakor veča vrednost, ko brez običajnih zamud potešuje strokovni in ljubiteljski avditorij. Pot do knjige te vrste je pravzaprav splet srečnih okoliščin, povrhu še dodobra izkoriščenih. Tej je šlo marsikaj na roko. Njen začetek sovpada z rojstvom zamisli o razstavi in s hkratno odločitvijo, da bo njen pomembni del (kje drugje) v Čedadu, središču prvega langobardskega vojvodstva na italskih tleh po letu 568, v mestu torej, ki se ponaša z vrsto njihovih izbornih spomenikov in bleščečo bogato zbirko langobardskega imetja v Arheološkem muzeju. Potem ji je šla na roko znanstvena nuja, prav tako vzpodbujena z zametki razstave. V Čedadu je ostalo nekaj nedorečnosti okoli langobardske nekropole S. Stelano »in Pertica«, tlečih v dvomu Maria Brozzija, da je ta nekropola, ki jo je leta 1960 odkril Carlo Zlat langobardski okrasek Mutinejli (15 grobov) zares le majhno družinsko pokopališče, kakršna so zunaj središča bila v navadi po farah (langobardskih vaških skupnostih), ampak da je, tako Brozzi, eno večjih ali celo velikih langobardskih grobišč, podobna groboščem S. Giovanni ali Cella. Izkopavanja so bila pravzaprav neizogibna. V letih 1987 in 1988 jih je spomeniškovarstvena služba FJK pod vodstvom dr. Paole Lopreato (pred nedavnim je prevzela vodenje čedajskega muzeja od dolgoletnega ravnatelja profesorja Amelia Tag-liaferrija) in ob asistenci že povsem v goriško furlansko klimo vrasle Čilen-ke Isabel Ahumada Silva v težavnih razmerah sredi urbaniziranega mestnega okolja uspešno izpeljala. Novih 28 grobov, med njimi dva posebej odlična, so bila tokratna bera. Korajžnim gre sreča na roko. To je obveljalo tudi tokrat. Iz čedajskih nedrji so bila metodološko neoporečno izkopana nova, nadvse povedna in hkrati estetsko vredna pričevanja, s katerimi langobardski Čedad postaja še pomembnejši, kot je bil že dosedaj. Neposredni pritisk bližajoče se razstave je usmerjal post izkopavalno dejavnost raziskovalcev. Ti so si za prvo nalogo zadali kvalitetno konser-vacijo in restavriranje novih, odličnih izkopanin, ko pa je že bila priložnost tu, so novim pridružili še vse, kar je langobardskega muzej v Čedadu že hranil. Rezultatom pravijo sedaj »odkritje po odkritju«. Iz dotlej povečini bolj ali manj neuglednih predmetov se je izluščil sijajno okrašen langobardski lišp. Oprema vojščakov in predmeti vsakdanje rabe, kar vse se je bleščavo ponujalo tisočerim radovednim oglednikom na langobardski razstavi. Nova izkopavanja, ki jih opisovano delo osvetljuje z vseh možnih vidikov, so povečala znanje o načinu pokopavanja pri Langobardih in s tem znanje o njihovi socialni razslonje-nosti, ovrgla pa so tudi Mutinellijevo tezo o grobišču uglednih Langobardov. Pokazalo se je namreč, da je tudi to pravo, tipično langobardsko pokopališče, kakršna so iz njihove panonske faze poznana na Madžarskem (Scentendre, Vors-Kajdacs), sestavljeno iz manjših (družinskih) nekropol. Še več, pokazalo se je, da je Brozzije-va misel o velikem grobišču vsekakor na mestu, prineslo pa je tudi pomembno novost in s tem nekaj nove luči v razumevanju razmerij Langobardov do staroselskega življa. Izgle-da namreč, da je ta nekropola rasno čista, da so tu pokopani le Langobardi. To bi bilo v tem okolju (mišljeno je furlansko vojvodstvo v celoti) prvič, doslej so bilaarobišča vedno mešana (ob samem Čedadu npr. še v Ro-mansu d lsonzo, v Solkanu, Kranju...). V kataloškem delu knjige so z natančnimi opisi objavljeni vsi novo odkriti grobovi in njihov inventar (pridatki). Z analizo vseh v grobu odkritih predmetov pa še posebej skrbno grob 18, ki je uvrščen med starejše na grobišču, časovno pa na konec 6. oz. na začetek 7. stoletja, torej v prva desetletja po prihodu. Ista merila so uporabljena pri posebej bogatem grobu 24, ki je pravi zaklad, saj so v njem ob okostju bili npr. zlat križ z upodobljenim jelenom v središčnem krogu, dve skupini roženih in koščenih igralnih ploščic (dama ali šah), škarje za striženje ovac, bronasta t. i. koptska posoda (uvožena iz Aleksandrije v Egiptu), pa pokojnikovo orožje (dolgi meč — spatha, bojna sekira, sulična ost) in bogato okrašeno železno okovje pokojnikovega usnjenega pasu. Za srečo (?) pa še špička gove-dovega roga. Čas: prva leta 7. stoletja. V posebnem, rekli bi lahko častnem prispevku, ta bogati grob komentira M. Brozzi. Opisni del kataloga dopolnjuje 39 tabel z risbami grobov in naj-denin. Poseben ton temu delu dajejo prispevki tako imenovane interdisciplinarne sfere, ki arheološko vsebino pomembno dopolnjujejo. Že to, da so v knjigi objavljeni sočasno in skupaj z arheološko tvarino izpričuje evropsko (gledano iz Evrope željne Slovenije) raven raziskovanja te nekropole ter nadvse uspešno vključevanje drugih ved v iskanje resnice, brez katerih danes več ne gre. Bralec ima možnost spoznati se s posegi restavratorjev, posebej nazorno na srebrni in pozlačeni ločni fibuli (grob 27), na kateri so odkrili star zlatarski popravek, dokaz o lastnikovi navezanosti na predmet. Potem je v tem delu knjige analiza najdenih tkanin in lesa, ohranjenega v železnih delih sulice in ščita v grobu 18 (leska), leskova je bila tudi nožnica pokojnikovega noža. Krsta pa smrekova in macesnova. Med tekstilnimi pa zbujajo posebno pozornost zlate niti brokatnih oblačil. V to skupino interdisciplinarnih prispevkov pa sodijo še antropološke analize okostij, podkrepljene s študijo patoloških posebnosti in z radiološkim pregledom nekaterih značilnih kosti. Precej lažje bi bilo sedaj odgovarjati na mnogokrat zastavljeno vprašanje obiskovalcev razstave o višini Langobardov. Ti iz grobov nekropole S. Stelano »in Pertica« so merili od 167,5 m (moški) do 151,2 m (ženske). Navajeni smo že, da so tudi tovrstna dela tiskarsko neoporečna in jih je tudi zategadel prijetno vzeti v roko. Za poznavalca bo morda nekoliko moteča preveč umetniška risba predmetov, ki hitro zabriše droben detajl, resna »pomanjkljivost« tega in podobnih knjižnih izdaj, tiskanih s pomočjo uglednih mecenov, posebej bank, pa je v tem, da so zainteresiranemu bralcu težko dostopne. Ponavadi jih ni na policah knjigarn, pot do njih je ponavadi zamotana in kaj rado se zgodi, da brez prijateljev do njih sploh ni moč priti. Škoda, saj zagotovo vsi izbranci tudi niso najboljši bralci takšnih del. DRAGO SVOLJŠAK Na svetovnem prvenstvu v plavanju so Italijani osvojili še dve bronasti kolajni Fantastični Tamas Darm i Za smuk in slalom Hahnenkamma V Kitzbiihel dovaža sneg 300 vojakov PERTH — Madžarski plavalci so monopolizirali prve dneve svetovnega prvenstva v plavanju v Avstraliji. Potem ko je v ponedeljek Rozsa nepričakovano osvojil zlato kolajno na l00 m prosto v času novega svetovnega rekorda, je včeraj svetovni rekorder in olimpijski prvak iz Seula, Tamas Dar-nyi, dosegel na progi 400 m mešano domala fantastičen svetovni rekord. Prejšnjo najboljšo znamko na tej progi (prav iz seulskega finala) je popravil kar za 2 sekundi 39 stotink, kar je v plavanju ogromno. Drugouvrščenega Američana Namesnika je pustil za sabo za skoraj tri sekunde (!). V tej disciplini so prišli na račun tudi Italijani, ki so s Stefanom Battis-tellijem osvojili bronasto kolajno. Bat-tistelli, ki je za celo sekundo izboljšal lastni italijanski rekord, je slabo štar-tal, saj je bil po prvih 100 metrih (metuljček) šele sedmi. Zatem pa je začel »loviti« ostale in priplaval do brona. Slabo uro kasneje se je okinčal še z eno bronasto kolajno: štafetno na 4x200 m prosto. Italija je končala na tretjem mestu povsem po zaslugi Bat-tistellija in Lambertija, ki sta »popravila« slabi izmeni prvih dveh »azzur-rov«. Zmagala je ZRN pred ZDA. Včeraj je bilo na sporedu še nekaj zelo zanimivih in napetih finalov. V finalu 100 m metuljček moški je seul-ski zmagovalec Anthony Nesty iz Surinama spet porazil Nemca Grossa, pa čeprav le za 2 stotinki, medtem ko je Matt Biondi razočaral. V ženskih finalih sta prišli do prvega zlata Avstralija in SZ. 16-letna do- Tamas Darnyi mačinka Lewisova, ki je bila dan prej za stotinko sekunde izgubila zlato na 400 m mešano, se je oddolžila na 200 m prosto. Premagala je nič manj kot slavno Aneričanko Janet Evans. V finalu 100 m prsno ženske je slavila Sovjetinja Volkova, povsem razočarala pa je Italijanka Manuela Della Valle. Potem ko je v kvalifikacijah dosegla drugi najboljši čas, je bila v finalu šele šesta (z dopoldanskim časom bi bila v finalu četrta...). Danes bo na sporedu več zanimivih finalov. Italijani si spet mnogo obetajo od Battistellija na 200 m hrbtno in od Lambertija na 100 m prosto. Po enodnevnem premoru bodo v vodo spet stopili vaterpolisti. Jugoslavija in Italija, ki vodita v polfinalni skupini A, bosta igrali proti Sovjetski zvezi, oziroma Španiji. Z zmago bi se obe reprezentanci že uvrstili med prve štiri ekipe. VČERAJŠNJI REZULTATI 100 m metuljček moški: 1. Anthony Nesty (Sur.) 53"29; 2. Michael Gross (ZRN) 53"31; 3. Vjačeslav Kulikov (SZ) 53"74; 4. Henderson (ZDA) 53"88; 5. Gery (Kan.) 53"93; 6. Biondi (53"97; 7. Bruce (Avstral.) 54"45; 8. Gutzeit (Fr.) 55"49. Finale B: 1. Ponting (Kan.) 54"45; 4. Barič (Jug.) 54"87; 5. Miche-lotti 54"90,- 7. Miloševič 55"16. 400 m mešano moški: 1. Tamas Dar-nyi (Madž.) 4T2"36 (svetovni rekord); 2. Erič Namesnik (ZDA) 4T5"21; 3. Ste-fano Battistelli (It.) 4T6"50 (italijanski rekord); 4. Szabo (Madž.) 4'17"52; 5. Sacchi (It.) 4T9"88; 6. Wharton (ZDA) in Gessner (ZRN) 4,20 '19; 8. Marinjuk (SZ) 4'20 '52. 200 m prsno ženske: 1. Elena Volkova (SZ) 2'29"53; 2. Linley Frame (Avstral.) 2'30"02; 3. Jana Dorries (ZRN) 2'30"14; 4. Cloutier (Kan.) 2'31"14; 5. Hanel (ZRN) 2'31"40; Della Valle (It.) 2'31"36; 7. Kasuya (Jap.) 2'31"52; 8. Kuzmina (SZ). 200 m prosto ženske: 1. Hayley Le-wis (Avstral.) 2’00"48; 2. Janet Evans (ZDA) 2'00"67; 3. Mette Jacobsen (Dan.) 2 00"93; 4. Haislett (ZDA) 2'01"13; 5. Brienesse (Niz.) 2'01"15; 6. Žuang (Kit.) 2'01"32; 7. Ortwig (ZRN) 2 02"03; 8. Dobrescu (Rom.) 2'02"03. 4x200 prosto moški: 1. ZRN (Peter Sitt, Steffen Zesner, Stefan Pfeiffer, Michael Gross) 7T3"50; 2. ZDA (Troy Dalbey, Melvin Stewart, Daniel Jor-gensen, Doug Gjertsen) 7T4"87; 3. Italija (Emanuele Idini, Roberto Gleria, Stefano Battistelli, Giorgio Lamberti) 7,17"18; 4. Švedska 7'18"10; 5. SZ 7'20"64; 6. Avstralija 7'21''86; 7. Kanada 7'22"74; 8. Poljska 7'27"18. Sinhronizirano plavanje — dvojice: 1. Sarah in Karen Josephson (ZDA) 199,762 točke; 2. Mikako Kotani in Aki Takayama (Jap.) 194,307; 3. Kathy Glen in Lisa Alexander (Kan.) 192,649; 4. Maksimova-Sedakova (SZ) 192,269; 5. Capron-Schuler (Fr.) 188,367; 6. Xia-ojie-Zewen (Kit.) 179,100; 7. Celli-Bur-lando (It.) 178,740, Olivera-Cardenas (Meh.) 178,718. KOLAJNE SP Kitajska ZDA ZRN Madžarska Avstralija SZ Nizozemska Italija Kanada Surinam Japonska Francija VB Danska ČSFR Poljska 3 0 2 5 2 6 2 10 2 2 15 2 0 0 2 12 0 3 1113 110 2 10 3 4 10 12 10 0 1 0 112 0 10 1 0 10 1 0 0 2 2 0 0 1 1 0 0 1 1 KITZBUHEL (Avstrija) — Zaradi slabega vremena so včeraj odložili poskusne spuste za sobotni smuk in nedeljski slalom Hahnenkamma za točke svetovnega smučarskega pokala. Da bi se izognili lanski sporni izvedbi dveh »polovičnih smukov« s seštevkom časov, so organizatorji angažirali tristo^ vojakov in helikopterje, ki na spodnjem delu proge dovažajo sveži sneg, saj je po decembrskem obilnem sneženju nastopila otoplitev. Povečali so tudi varnost ob progi, ki je lani terjala veliko število poškodb. Katastrofalen padec je med drugimi doživel tudi Italijan Ghedina. Organizatorji zagotavljajo, da konec tedna ne bo težav, že jutri pa naj bi smučarji lahko trenirali. Smuk in slalom v Kitzbiihlu bosta veljala tudi za kombinacijo. Lendl izločen SYDNEY — Ivan Lendl je v prvem kolu odprtega teniškega prvenstva Novega Južnega Walesa zaradi poškodbe predal dvoboj z Avstralcem Masurjem. Prvi set je s 6:2 pripadel Lendlu, drugega pa je Masur dobil po tie breaku. Kaže, da si je Lendl pretegnil trebušne mišice. V ženski konkurenci je Švicarka bolgarskega porekla Manuele Malee-va s 6:2, 6:1 odpravila Italijanko Caty Caverzasio. V prvem kolu odprtega teniškega prvenstva Nove Zelandije v Aucklan-du pa je Italijan Omar Camporese s 6:2, 6:3 premagal Španca Francisca Claveta. Na letošnjem avto-moto rallyju Pariz-Dakar Košarkarski pokal pokalnih zmagovalcev Košarkarski državni mladinci Sreča tokrat obrnila hrbet Zottiju ter Mocchiuttiju Franco Zotti (Primotor) Letošnje 12. izvedbe rallyja Pariz-Dakar, ki je sicer še v polnem teku, sta se udeležila tudi dva Goričana. Ob Francu Zottiju, ki se je letos že četrtič zapored prijavil na startu te naporne, a zelo slikovite dirke, se je za podoben podvig odločil še drugi goriški motociklist, Paolo Mocchiutti. Oba sta se podala na pot polna upanja v uspeh, ki na tako selektivnem tekmovanju lahko pomeni sploh dokončati dirko, saj izkušnje kažejo, da samo peščica udeležencev prispe do senegalske prestolnice. Na žalost je obema sreča obrnila hrbet, saj sta bila prisiljena k odstopu, še predno je dirko prešla v svojo najbolj živo fazo. Še posebno "veteran" Zotti je imel letos veliko smole. Že med prvo etapo, iz Pariza v Clermont Ferrand, je imel težave z vozilom, ki ga je na poti v Marseille pustilo na cedilu. Zotti je sicer dokončal etapo, ni pa popravil motorja v času, da bi se z ostalimi udeleženci vkrcal na ladjo, ki jih je peljala v Afriko. Franco Zotti, sicer član Primotor kluba, nam je po povratku domov takole opisal svoje nesrečno izkušnjo: »Okvare na motorju so sicer na tej dirki običajna stvar in imajo še posebno za zasebnike tudi nepopravljive posledice. Ob razočaranju, da ne bom dosegel zastavljenega cilja, se me je polastila še jeza, saj je bil tokrat za okvare na vozilu odgovoren Gaston Rahier, ki mi je letos zelo površno pripravil motor. Že med prvo etapo sem namreč spoznal, da nekaj ne gre, veriga ni tekla kot bi morala. Težave so se nato samo še stopnjevale, na koncu se mi je pokvaril menjalnik, tako da sem bil prisiljen k odstopu. Vsakršno nadaljevanje dirke, tudi če bi le uspel zamenjati pokvarjene dele motorja, bi bilo preveč tvegano in ne bi imel nobene možnosti, da se prebijem skozi afriško puščavo. Prav zato sem se raje odpovedal nastopu še na francoskih tleh, tako da sem vsaj pripeljal domov tudi vozilo.« Predstavnik Primotorja je na prej-šnih nastopih dosegel dokaj dobre rezultate. Prvo leto je sicer moral plačati davek neizkušenosti in je odstopil na polovici dirke, leto kasneje je zasedel končno 31. mesto na absolutni lestvici, v razredu 250 pa je bil prvi, lani se je prebil celo na 23. mesto, najbolši pa je bil v kategoriji 600 (enocilindrični). Suzuki 800 DR, ki mu ga je pripravil dvakratni zmagovalec te preizkušnje, Gaston Rahier pa je tokrat odpovedal. »Zgrešil sem, ker sem popolnoma zaupal Rahieru, ki mi je lani sicer dobro pripravil vozilo. Škoda, ker sem se dosti pripravljal na letošnjo izvedbo, žrtvoval sem veliko časa in denarja, ker sem tudi upal, da bi z dobrim uspehom lahko našel kakšno tekmovalno hišo, ki bi mi zaupala svoje motorje. Žal mi je tudi za sponsorje, med katerimi bi v prvi vrsti omenil HIT-Casino iz Nove Gorice, ki so mi finančno priskočili na pomoč.« Kljub letošnjemu neuspehu pa goriški motociklist ne namerava odnehati. Afriški duh je vendarle premočna skušnjava. »Seveda, moja želja je, da bi tudi prihodnje leto startal na tem tekmovanju. Sicer upam, da se bom lahko še prej vrnil v Afriko. Aprila bo namreč rally po Tuniziji in če bom le uspel popraviti motor, se bom prav gotovo preizkusil tudi na tem 4.500 kilometrov dolgem tekmovanju«. (MAL) Vatanen utrdil vodstvo Eddi Orioli v težavah AGADEZ — Medtem se avto-moto ral-ly Pariz-Dakar nadaljuje za ostale udeležence. Finec Ari Vatanen je z zmago na drugi posebni preizkušnji maratonske etape, ki se je pričela predvčerajšnjim v Dirkouu, še bolj utrdil vodstvo na skupni lestvici. K odstopu sta bila prisiljena tudi dva od njegovih najnevarnejših nasprotnikov, Francoz Auriol (lada samara) zaradi okvare, Japonec Shinozuka pa zaradi incidenta. Vatanen je tako na dobri poti, da že četrtič osvoji to prestižno dirko. Najresneje ga ogroža samo še ekipni tovariš Jacky Ickx, medtem ko tretjeuvr-ščeni Fontenay že precej zaostaja. Med motociklisti je vodstvo prevzel Francoz Peterhansel, na drugem mestu pa je pilot Cagive Arcarons. Zaradi okvare na menjalniku pa je dvakratni zmagovalec dirke Pariz-Dakar Orioli izgubil vsako upanje, da doseže nov uspeh. SKUPNI VRSTNI RED AVTOMOBILISTI: 1. Vatanen-Ber-glund (Fin., Šve., citroen ZX) 10.54‘07" penalizacije; 2. lckx-Tarin (Bel, citroen ZX) po 39'26"; 3. Fontenay-Musmarra (Fr.) mitsubishi 1.55'40"; 4. Waldegard-Gallagher (Šve., VB, citroen ZX) 2.00'48"; 5. Ambrosino-Guehennec (Fr., citroen ZX) 4.24'59"; 6. Lartigue-Destaillats (Fr., mitsubishi) 4.50T2"; 7. Bouchet-Leran (Fr., nissan) 6.09'00"; 8. Seppi-Podini (It., nissan) 7.58T3". MOTOCIKLISTI: 1. Peterhansel (Fr., yamaha) 35.10'54"; 2. Arcarons (Šp., cagi-va) po 9'34"; 3. Magnaldi (Fr., yamaha) 14'59"; 4. Lalay (Fr., yamaha) 24'35"; 5. Morales (Fr., cagiva) 29'24"; 6. Mas (Sp., yamaha) 35'42”; 7. Wagner (Fr., suzuki) 59’39"; 8. De Petri (It., yamaha) 1.09'07". Knorr in C. zvezda tokrat praznih rok CHOLET — V 3. kolu četrtfinala košarkarskega pokala pokalnih zmagovalcev (skupina A) je italijanski Knorr zapravil priložnost, da bi si predčasno zagotovil uvrstitev v polfinale. Knorr, ki je že zmagal v gosteh v Romuniji in na Portugalskem, je tokrat izgubil v gosteh pri francoskem Choletu s 104:82 (47:39). V drugi tekmi skupine je Dinamo Moskva s 100:83 odpravil Ovarense. Lestvica: Dinamo, Cho-let in Knorr 4, Ovarense 0. V skupini B je beograjska Crvena zvezda s 109:113 (50:56) klonila na domačem igrišču proti CAI Zaragoza. V drugi tekmi je Paok s 107:77 premagal Hapoel Galil. Lestvica: CAI 6, Paok 4, Hapoel 2, Crvena zvezda 0. Danes pet italijanskih ekip zaposlenih v evropskih odbojkarskih pokalih BOLOGNA — Pet italijanskih šesterk bo danes zaposlenih v raznih evropskih odbojkarskih pokalnih tekmovanjih. V pokalu prvakov (prvo kolo druge faze) bo Philips iz Medene igral na Poljskem proti vseučiliščnikom AZS, Maxico-no iz Parme pa v Cannesu. Italijani bodo igrali brez Brazilca Carlaa, Francozi pa Sovjeta Sorokoleta. Gabeco iz Mon-tichiarija čaka težko gostovanje v Palmi De Mallorci proti ekipi, ki je bila lani med štirimi finalisti v pokalu prvakov in bo letos prireditelj finala pokala pokalnih zmagovalcev, »mora« zato nujno zmagati. V zveznem pokalu bo Sisley iz Trevisa gostil ekipo Noliko Maaseik, II Charro Padova pa Cisnerosa Tenerife. Inter - Torino za italijanski pokal MILAN — Inter in Torino bosta danes odigrala zaostalo tekmo 3. kola za italijanski pokal. Srečanje bo ob 14.30, sodil pa bo Longhi iz Rima. Ferlaino pred disciplinsko komisijo RIM — Prokurator italijanske nogometne zveze je disciplinski komisiji prijavil predsednika Napolija Corrada Ferlaina, ker je v zvezi z nedeljsko tekmo z Juventusom v Turinu žalil sodniškega komisarja Casarina in tržaškega sodnika Baldasa. V San Donaju lahka zmaga jadranovcev SAN DONA - JADRAN 63:85 (24:53) JADRAN: Oberdan 10, Gerli, Crisma 6 (0:1), Škrk 11 (1:2), Pertot 6, Lesizza 10 (0:2), Sosič 4 (2:3), Paulina 16 (2:2), Sta-nissa 6, Šmotlak 16 (4:4). TRI TOČKE: Oberdan, Crisma in Lesizza (vsak po dve). Jadranovi mladinci so brez težav zmagali na gostovanju v San Donaju. Premočni so bili v vseh elementih igre, tako da zmaga ni bila nikoli v dvomu. Jadranovci so v prvem polčasu eksperimentalno preizkusili »visoko peterko« (Oberdan, Stanissa, Pertot, Paulina, Smotlak), ki se je (ob menjavi Škrka) zelo dobro obnesla. Prav v prvem delu so si namreč naši košarkarji zagotovili visoko prednost, ki so jo nato v drugem delu, ko so na igrišče stopili prav vsi jadranovci, obdržali. (M. M.) ___________________ODBOJKA______________________ MLADINCI CUS TS - BOR 0:3 (13:15, 10:15, 9:15) BOR: Paulica, Visentin, Ciliberto, Coloni, Furlanič, Koren, Stulle. Nemotiviranost zaradi šibkosti nasprotnika in pomanjkanja pravega cilja v prvenstvu (borovci svojega tretjega mesta ne morejo ne izboljšati ne izgubiti) ter novoletni odmor so botrovali slabi igri borovcev, ki so nasprotnika premagali le zato, ker je bil odločno prešibek, da bi lahko izkoristil slabosti naših igralcev. (Igor) UNDER16 ŽENSKE SKUPINA A BOR FRIULEKPORT A - BREG 3:0 (15:4, 15:1, 15:3) BOR FRIULEXPORT: Gregori, Flego, Ažman, Neubauer, Legovich, Vodopivec, Vitez. BREG: Bandi, S. in A. Mauri, Pettirosso, F. in M. Sancin, Laurica. Borovke so tudi v svojem tretjem slovenskem derbija slavile zmago brez izgubljenega niza, saj jim sinoči Brežan-ke, tako kot doslej vse ostale ekipe v A skupini (razen CUS), niso bile dorasle. Tekma je bila nekoliko bolj živahna samo na samem začetku prvega niza, nato pa je bila premoč gostiteljic prevelika. Brežanke so se sicer požrtvovalno upirale, a niso zdržale ritma, ki so ga vsilile plave. Vse kaže, da bodo borovke vsaj do play offa ostale nepremagane. (Igor) obvestila NARAŠČAJNIKI CORMONESE - JUVENTINA 4:0 (1:0) JUVENTINA: Peric, Scimone, Tod-de, Marco in Marino Peteani, Dario, Florenin, Kobal, Ferfolja (Lorusso), D. Gergolet (P. Gergolet), Devetak, (Pao-letti). Proti ekipi, ki zaseda eno prvih mest na lestvici, naši niso imeli sreče, saj je bil končni rezultat prehuda kazen za to, kar so belo-rdeči prikazali na igrišču. Prvi polčas je bil izenačen do zadnjih minut, ko so domači povedli. V drugem polčasu je Cormonese takoj povišal vodstvo in v končnici dosegel še dva zadetka. (A. F.) IZIDI 12. KOLA: Como - Staranza-rio 1:1, Muggesana - Azzurra 3:0, San Sergio - Aris S. Polo 3:0, Lucinico -Cormonese 1:4, JUVENTINA - San Nazario 0:1, Natisone - Pro Gorizia 0:0, počivala sta Gredese in San Michele. LESTVICA: Pro Gorizia 21, Cor- monese in Muggesana 16, San Nazario 15, Gradese 14, JUVENTINA 12, Sta-ranzano 11, San Sergio 10, San Miche- le in Como 9, Aris S. Polo 7, Lucinico 5, Natisone 4, Azzurra 3. NAJMLAJŠI ZAOSTALE TEKME: Isontina -Como 2:0, JUVENTINA - Azzurra 2:1, Pro Farra - Pro Romans 2:3. LESTVICA: JUVENTINA 17, Azzurra 16, Romans 15, Lucinico in Sanroc-chese 11, Isontina 10, Natisone 8, Pro Farra 7, Como 6, S. Marco 5, Mossa 2. ZAČETNIKI IZIDI 12. KOLA: Pro Romans - Natisone 2:0, Itala .S. Marco B - Isontina 0:5, Cormonese A - Corno 7:0, Mossa -Azzurra 0:3, Lucinico - Cormonese B 1:5, Medea - Itala S. Marco A 0:3, Sag-rado - SOVODNJE 0:2, počival je San-rocchese. LESTVICA: .Cormonese A 22, Itala S. Marco A 20, Sanrocchese 19, Isontina 17, Azzurra 13, Lucinico in SOVODNJE 12, Natisone 11, Cormonese B in Pro Romans 9, Medea 8, Mossa 7, Corno 6, Itala S. Marco B 3, Sagrado 0. ŠAHOVSKA KOMISIJA ZSŠDI obvešča, da se bo 8. redno zamejsK0 šahovsko prvenstvo, veljavno za ^ memorial Zlatka Jelinčiča, zaključilo v soboto, 12. t. m., v ProsvetneUj domu na Opčinah. Začetek zadnjih kol ob 15.30. SK DEVIN organizira v nedeljo, 13. t. m., smučarski izlet na Koroško (Avstrija). vpisovanje in informacije tel. Brun11 Škrku (tel. 200236). SPDT - SMUČARSKI ODSEK prireja januarja '91 smučarske tečaj6 in izlete. Za informacije in vpisovanja na sedežu ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20 v uradnih urah (tel. 767301)' Informacije dobite tudi pri odborn1" ku Pavlu Fachinu (tel. 742488). SK BRDINA in SK Sežana , organizirata 13. t. m. smučarski iZ‘e_ z vlakom iz Sežane na Koblo. Vpis®j vanje na sedežu kluba v Prosešj4 ulici 131 na Opčinah v ponedeljek 1 sredo od 19. do 20. ure. Informacij po tel. 212859 ali 212936. Nepričakovana kriza v vodstvenih organih goričkega kluba po zmagi v derbiju T renerja Valprapora odstopila »Zaradi nesoglasij med tehničnim vodstvom in delom igralskega kadra sto trenerja Rajko Petejan in Jožko Prinčič podala odstavka. Vodstvo Val-Prapora z žalostjo sprejema odstop obeh trenerjev in se jima zahvaljuje ZQ opravljeno delo. Posebno zahvalo izreka trenerju-igralcu Rajku Petejanu za skoraj 10-letno delovanje pri klu-ou. Tako kot igralec, kakor tudi kot trener je Petejan s svojim pristnim in navdušenim delom pripomogel, da se le društvo uveljavilo tako na deželnem kakor tudi na državnem merilu. Društvo se ne strinja z obnašanjem nekaterih igralcev. Ob tem pa jev samem vodstvu prišlo do dodatnega odstopa. Odgovorni za člansko postavo m spremljevalec ekipe Ivan Plesničar ne namerava več opravljati te funkci-h Hunski ekipi, ostaja pa kot odbornik v vodstvu društva.« Sporočilo vodstva Valprapora je v •taše uredništvo prišlo kot strela z jas-ne9a. Takega razpleta ni gotovo nihče Pričakoval, še posebno po sobotnem nspehu v slovenskem derbiju proti Ulyinpii. Zaradi nastalega položaja pa 6 je ekipa znašla, kar čez noč, brez ključnih elementov v stvarnosti alprapora. Dejstvo je, da prvenstvo veče svojo pot in za predsednika Cor-bo izredno težko rešiti nastali polo- '-'a bi nam bil položaj jasnejši, smo : Prašah samega Rajka Petejana, kaj se d PravzaPrav zgodilo. Povedal nam je, a so se odnosi med njim in nekateri-I?1 'gralci skvarili že pred nekaj tedni. v*zl°gov za to je očitno več, čeravno D®:)a podčrtati, da so nekateri igralci ^Pisali trenerju krivdo za začetne pr-atistvene neuspehe. Ivan Plesničar in Jožko Prinčič ne bosta sedela več na klopi članske vrste Valprapora. »Jasno je, da so se nekateri igralci ogradili od mojega sistema vodenja ekipe,« nam je dodal Petejan. »Čudi pa me, da to prihaja na dan sedaj, ko prvenstva nismo začeli v najboljšem slogu, medtem ko je bil ta sistem dokaj dobrodošel v lanski sezoni, ko smo v povratnem delu zabeležili samo en poraz. Moja odstavka pa je bila logična posledica nastalega položaja. Nekateri igralci so na treningih pokazali premajhno zavzetost, prijateljski odnosi so se skvarili in vse več je bilo protestov in negodovanj, ko sem koga puščal na klopi. Možno je, da sem v tem delu opravil tudi kakšno napako, toda ne razumem takšnega obnašanja nekaterih igralcev. Dokaj bolj pametno bi bilo, da bi se o problemih pogovorili med seboj, skupaj z odborniki društva. Do tega sploh ni prišlo, tako da sem v zadnjih tednih zaznal meni nasprotno ozračje. V takem položaju pa se zares ne da več delati. Moram reči, da mi je žal za društvo, na katerega sem navezan, predvsem pa za Aleksandra Corvo in Ivana Plesničarja, za katera vem, koliko sta žrtvovala in si prizadevala za dobrobit ekipe.« O »aferi Valprapor« nam je igralec Andrej Vogrič povedal, da se mu poteza igralcev ni zdela najbolj pametna. Povedati namreč gre, da Vogrič in Lavrenčič nista bila seznanjena z zadnjimi odločitvami ostalih igralcev, ki so se opredelili proti Petejanu. Po Vogričevem mnenju bi se namreč morali o nesporazumih pogovoriti z vodstvom in ugladiti težave. »Jasno je,« je še dodal podajač Valprapora, »da so v ekipi nastali problemi, predvsem ker postava ni začela v slogu, kot je zaključila lansko prvenstvo. Polovični uspehi so rodili nezadovoljstvo, zmanjkala je enotnost v ekipi in zadnji rezultati so le posledica nastalega položaja.« Stvarnost pri Valpraporu je dokaj zapletena in naloga društva bo vsekakor težavna. Corva in tovariši bodo morali namreč, po hitrem postopku, skleniti, kako razvozlati zapleten položaj. Že v soboto bo namreč ekipa nastopila v prvenstvenem kolu in od društva bo odvisno, če bo nastopila v zdajšnji postavi, delno spremenjena ali bo na igrišče stopila mladinska vrsta. RUDI PAVŠIČ Nogometaši iz Špetra Slovenov sodijo v sam vrh 1. amaterske lige Valnatisone doslej presegel vsa pričakovanja S 0 drui>tv0 Valnatisone iz hovo ^tovenov v Benečiji stopa v gojUa, to dokaj uspešno. Člansko no-1. amat° mo^tvo' ki igra v A skupini Preseo] erske lige, je namreč doslej Postavn°TVsa Priiakovanja in skupaj s dat za Juni°rsa postalo glavni kandi- Ekipnaaf\d°Va^e- yeč jl0ri lz Spetra, za katero nastopa ie, je 0?0nietašev iz Beneške Sloveni-rp si 2?rav^a vrsto solidnih nastopov razPred ^°tovda najvišje položaje na Preg ^ 6 nici- Tudi zadnje srečanje mu, j-j J^Cirn občinstvom proti Var-ie potrjpf osvojila z rezultatom 5:2, kenata t-0 kakovost igralcev trenerja 'dh srečaUZZ^a' ki so v 14 prvenstve-ae°dločpnJil1 obeležili kar 8 zmag, 3 k° Porazov *Zit*e in doživeli prav toli- Postava Valnatisoneja iz Špetra Slovenov Letošnje izhodišče Valnatisoneja je povsem ugodno, tudi če pomislimo, da se je ekipa pred dvema sezonama borila proti izpadu, lani pa je zasedla sredino lestvice. S prihodom nekaterih dobrih igralcev iz okoliških društev pa je prav v tem prvenstvu pokazala, da sodi v sam vrh 1. amaterske lige. Po srečanju z Varmom smo se v Špetru Slovenov pogovorili s predsednikom društva Angelom Specogno, kateremu gre velika zasluga, da je ekipa v zadnjih letih napredovala in v bistvu predstavlja vrh nogometa v Beneški Sloveniji. Ne smemo namreč po- zabiti, da je iz teh krajev izšlo več kakovostnih igralcev, ki so se proslavili tudi v državnih ligah. Med zadnjimi bi vsekakor omenili Fanno in Miana, ki sta nogometni karieri začela prav v beneških enajstericah. Povejmo še, da je celo pri Valnatisoneju lani igral prvoligaš: to je bil Marco Billia, ki je pred leti nastopal z Udinesejem v A ligi. Najprej nas zanima, kako ocenjujete letošnji prvenstveni potek Valnatisoneja in če ste pričakovali tak uspeh. »Moram priznati, da so fantje izvrstno začeli in da so presegli najbolj rožnata pričakovanja. Naš začetni cilj je v bistvu bil podoben lanskemu: obstanek v ligi s tem, da bi dosegli sredino lestvice. Že po prvih srečanjih pa smo spoznali, da je ekipa na dobri kakovostni ravni in da se lahko enakovredno meri z najboljšimi.« Do konca prvega dela manjka še eno kolo (Valnatisone bo gostoval v Osoppu). Mislite, da boste v drugem delu ohranili najvišja mesta na lestvici in se potegovali za samo napredovanje? »Ni razlogov, da ne bi bili optimisti. Dosedanji uspehi namreč niso slučajni, marveč izraz učinkovitosti postave in vestnega dela. Zato sem prepričan, da nam bo tudi v drugem delu uspelo ohraniti mesto med najboljšimi. Glede napredovanja pa mislim, da se bo do zadnjega zanj potegovala skupina ekip, v kateri bomo gotovo tudi mi.« Z izjemo nekaterih igralcev je ogrodje ekipe v bistvu enako kot pred dvema sezonama. Takrat ste se borili proti izpadu, sedaj pa se potegujete za napredovanje. Kako to? »Najprej bi rekel, da je kakovost prvenstva enaka prejšnjim. Dejstvo pa je, da so nekateri naši mlajši igralci dozoreli in si pridobili več izkušenj. Moram priznati, da se je delo z mladimi obrestovalo. Najlepši primer predstavlja Emanuele De Marco, ki je bil izbran v idealno postavo 1. amaterske lige za videmsko pokrajino, obenem pa je z 8 zadetki najboljši strelec postave.« r. p. Balinarski turnir pri Briščkih Krasova zastopnika Božič ter Skupek sta se izkazala Za Krasove balinarje se novo leto ni moglo bolje pričeti. Po nekaterih dobrih dosežkih z zadnjih nastopov, ki so veljali za najugodnejše presenečenje zimskega koledarja balinarskih turnirjev v Domu pristaniških delavcev pri Briščkih, so bili tudi izidi v prvem letošnjem tekmovanju dvojic res izvrstni. V izredno hudi konkurenci, kjer sta poleg najboljših predstavnikov iz naše dežele in Veneta nastopila tudi večkratna zmagovalca omenjenega tekmovanja in jugoslovanska reprezentanta Škoberne in Guštin, ki pa sta se morala že v drugem srečanju posloviti od nadaljnjega tekmovanja, sta Skupek in Božič kljub temu da sta vsaj na papirju spadala v ožji krog favoritov, premočno osvojila kar prvo mesto. Gašper Božič iz Nove Gorice pa je s številnimi mojstrskimi potezami večkrat navdušil številno publiko in dokazal, da je trenutno v izredni formi ter da sodi med najboljše jugoslovanske balinarje. Ce izvzamemo četrtfinalno in predvsem polfinalno srečanje, ki sta bili izredno izenačeni, sta slovenska predstavnika v ostalih treh nastopih prepustila nasprotnikom le štiri točke. Žreb jima nikakor ni bil naklonjen, saj sta bila vključena v izredno močno skupino. Na njuni zmagoviti poti je bil prva žrtev par San Giovannija, za katerega je poleg Corsija nastopil zarjan Radivoj Pečar. Končni izid 11:1 ne potrebuje komentarja. Nekaj podobnega se je pripetilo tudi proti odlični dvojici Baolini-Latini, katerima ni preostalo drugega, kot da po hitrem postopku položita orožje pred nezgrešljivim Božičem. Tretji nastop proti Palmiscianu in Battainu (Portuale), ki je krasovcema odprl pot do 1. mesta, je bil zelo izenačen (11:9). Eno najlepših srečanj pa je bilo polfinalno med veteranom Petenellom in lu-govazem (Maddalena) in končnima zmagovalcema. Trajalo je kar 2.20'. Božič in Skupek sta morala vseskozi zasledovati nasprotnika, a Božič je tokrat zadeval balinčke kot za stavo (v polfinalu jih je zadel kar sedem) in serijo podvigov zaključil pri stanju 9:9, ko je dokončno strl odpor žilavih nasprotnikov. Finale pa je potekal enosmerno v korist krasovcev, Božič pa se je proslavil z dvema »carreuxa« na mestu v istem lučaju, in le malo je manjkalo, da bi se predstavnika Tre Ponti iz Pordenona vrnila domov brez osvojene točke. V okviru osnovnošolske olimpiade Turnir v igri med dvema ognjema V soboto, 12. t. m., se bo v Borovem športnem centru začel letošnji turnir v igri med dvema ognjema, katerega prireja Športna šola Trst v okviru osnovnošolske olimpiade. Kot je že tradicija, so organizatorji tudi letos razdelili nastopajoče v dve kvalifikacijski skupini. Prva bo v soboto igrala po naslednjem vrstnem redu: 15.00 Župančič-Širok, 15.30 Fin-žgar-Milje, 16.00 tekma obeh poraženih ekip, 16.30 tekma obeh zmagovitih ekip. Teden dni kasneje, to je 19. t. m„ pa bo na vrsti druga skupina, ki bo igrala takole: 15.00 Milčinski-Ribičič, 15.30 Gregorič Stepančič-Bazoviški junaki, 16.00 tekma obeh poraženih ekip, 16.30 tekma obeh zmagovitih ekip. Kot je videti iz razporeda srečanj, letos škedenjska šola Ivan Grbec zaradi prenizkega števila učencev ne bo sodelovala na tem tekmovanju, (boj) ZSŠDI obvešča, da bo danes, 9. 1.1991, ob 20.00 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 predstavitev MEDDRUŠTVENE ZAMEJSKE SMUČARSKE EKIPE MZSTE - METAL TRADING Vabljeni vsi ljubitelji smučanja! ®r*nilec Franco Bardus Tedenski pregled namiznoteniških prvenstev spet ugoden za naše ekipe V moški B-2 ligi krasovci neustavljivi ŽENSKA B LIGA V nadaljevanju prvenstva ženske namiznoteniške B lige so bili izidi prvega povratnega kola brez presenečenj. Vrstni red se na lestvici ni spremenil niti za Kras Corium, ki je počival zaradi neparnega števila ekip. Ostaja še naprej na 4. mestu, kar popolnoma zadovoljuje zastavljene cilje in ga ne ogroža pred izpadom; 19. 1. bodo krasovke igrale doma s predza-nje uvrščenim Leccom. Izidi 8. kola skupine A: Recoaro Agostini Bočen - Canottieri Lecco 5:0, Ora Auer Platter Bočen - Carneid Bočen 5:0, Cardano al Čampo - Turbigo Lestvica skupina A: Recoaro Agostini Bočen 14, Turbigo 12, Ora Auer Platter Bočen 10, Kras Corium 6, Canottieri Lecco 4, Carneid Bočen brez točk. MOŠKA B-2 LIGA Krasova moška ekipa, ki kot novinec v B-2 ligi naskakuje višjo, je še povečala razliko pred tremi ekipami z desetimi točkami (Villazzanom, Padovo in Brescio), ki so se ji skušale približati. Z zmago v Trevisu proti Duo-mu Folgoru so z izidom 3:5 potrdili svojo nepremagljivost v prvenstvu. Krasovci tako še zmeraj vodijo s štirimi točkami prednosti pred Brescio, ki je premagala Azzurro, in Padovo, ki je odpravila Villazzano. Kaže, da kraso-vih fantov na njihovi poti navzgor sedaj ne more ustaviti nobena ekipa. 19. t. m. bodo v devetem kolu gostili v Zgoniku Lego Nazionale iz Gorice. V Trevisu so domačini postavili v igro dva »boljša« igralca Pacagnana in Dot-ta (65 ex aeguo na nacionalni lestvici), ki sta na enakem nivoju z Igorjem Mi- ličem. Marjan Milič, ki je vpisan v deželne lestvice, je z njima skorajda enakovredno odigral po tri sete, medtem ko bi lahko premagal »slabšega« Gavo, vendar je izgubil tudi proti njemu. Nepogrešljiv kot zmeraj je bil Cristian Mersi, ki je osvojil dve točki, Igor Milič pa je prispeval tri točke k zmagi. Duomo Folgore - Kras 3:5: Pacag-nan - I. Milič 0:2 (20:22, 9:21); Dotto -Mersi 0:2 (15:21, 11:21), Gava - M. Milič 2:0 (21:9, 21:15); Dotto - I. Milič 1:2 (21:16, 14:21, 20:22); Paccagnan - M. Milič 2:1 (21:18, 17:21, 21:10); Gava -Mersi 0:2 (17:21, 10:21); Dotto - M. Milič 2:1 (21:17, 20:22, 21:14); Gava - I. Milič 1:2 (18:21, 21:19, 6:21). Ostali izidi 8. kola skupina C: Cas-sa Rurale Villazzano - Bieffe Lanterna Bleu Padova 1:5, Alto Adige Bočen -Lega Nazionale Gorica 1:5, Azzurra Gorica - Volta Bresciana Brescia 4:5. ŽENSKA C LIGA Ekipa Krasa Activa je bila v povratnem kolu zelo enakovredna nasprotnica prvouvrščeni Azzurri, a je žal doživela poraz, ki mu je botroval slab dan Sonje Doljak, vendar se da še vse nadoknaditi. Krasovke bodo imele do zadnjega kola prednost domačega igrišča. Prihodnjo soboto bodo gostile Zinello iz Bologne in takrat bodo imele priložnost za osvojitev drugega para prvenstvenih točk, saj Bologna ni tako močan nasprotnik, kot je bila go-riška ekipa. Izidi 6. kola skupina C: Kras Activa - Azzurra Gorica 2:3, Zinella Bologna -Chiadino Trst 2:3. Lestvica skupine C: Azzurra Gorica 10, Chiadino Trst, Zinella Bologna, Recoaro Agostini Bočen 4, Kras Activa 2. J. J. Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna predna- ročnina 200.000 lir; v SFRJ številka 7.00,- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale ih sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski JL dnevnik sreda, 9. januarja 1991 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Po nekaterih podatkih naj bi včerajšnja železniška nesreča zahtevala najmanj 8 žrtev V zmečkani pločevini petih vagonov v Londonu ob življenje vsaj dve osebi LONDON — Najmanj dva mrtva in 250 ranjenih je zahtevala huda železniška nesreča, do katere je prišlo včeraj zjutraj v Londonu na postaji Can-non Street v strogem središču britanske prestolnice. Obračun pa bo po vsej verjetnosti še hujši, saj jih je med ranjenci kar trideset v izredno kritičnem zdravstvenem stanju, štirinajst oseb pa je bilo še več ur po nesreči še vedno uklenjenih v zmečkano pločevino vagonov. Nesreča je bila dokaj nenavadna, saj se je vlak, ki je prihajal iz Sevenoaksa v Kentu, s hitrostjo približno 60 kilometrov na uro zaletel v branike na koncu perona. Vlak je bil poln delavcev, ki so prihajali na delo v London. V trenutku nesreče so bili skoraj vsi že na nogah in s prtljago v rokah pripravljeni na izstop, zaradi česar so bile posledice nesreče še hujše. Prvih pet vagonov za lokomotivo je bilo popolnoma uničenih, po pričevanju nekega očividca pa naj bi bila še posebej prva dva vagona zmečkana, »kot pločevinki za pivo«. Takoj po nesreči se je postaja Can-non Street spremenila v nekakšno po- ljsko bolnišnico. Zdravniki, ki so bili takrat na postaji, so takoj priskočili na pomoč, vključili so se tudi gasilci in večino ranjencev so že kmalu po nesreči odpeljali v najbližje londonske bolnišnice. O številu žrtev in ranjenih so podatki precej nejasni. Kmalu po nesreči so namreč govorili o vsaj osmih žrtvah, kar pa je kasneje minister za prevoze Kenneth Baker demantiral in dejal, da naj bila »eden ali dva mrtva«. Zmeda v zvezi s podatki je značilna za Anglijo, kjer se je že večkrat zgodilo, da so bolj ali manj uradne podatke po železniških ali letalskih nesrečah v roku nekaj ur večkrat demantirali in spreminjali. Strojevodja je po trčenju povedal, da je pri vstopu na postajo normalno zavrl, vendar pa zavore niso delovale. Vlak je bil star več kot 40 let, septembra letos pa so ga nameravali »upokojiti«. Na sliki AP: z londonske železniške postaje Cannon Street so včeraj dopoldne že kmalu po nesreči v bližnje bolnišnice odpeljali preko 200 ranjenih potnikov. Privatnemu agentu iz ZDA zaplenili 16 kg mamila RIM — V rimskem hotelu Con-dotti so v ponedeljek ponoči agenti letečega oddelka aretirali 22-letnega ameriškega državljana Leonarda Marka Josphsona in pri tem tudi zaplenili 16 kilogramov kokaina v vrednosti 16 milijard lir. Mamilo je bilo skrito v štirih mavčnih kipcih v obliki gosi, Josephson pa je v Italijo prispel iz Paname preko Švice. Zaprti Američan je specialni agent znane privatne detektivske agencije Pinkerton iz New Yorka. Preiskovalcem je povedal, da je mavčne kipce kupil v Južni Ameriki in da ni vedel, da so »napolnjeni« z mamilom. Povedal je še, da naj bi po nalogu agencije Pinkerton raziskoval trgovino z otroki, ki naj bi potekala med Južno Ameriko in Italijo. Policisti njegovim trditvam ne verjamejo dosti, v preiskavo pa se je vključila tudi ameriška policija za boj proti trgovini z mamilom. Rimski policisti zdaj skušajo ugotoviti, komu je bilo mamilo namenjeno. LIMA — Nedavna preusmeritev letala v Peruju se je končala s tragedijo. Varnostne sile so namreč ubile zračnega gusarja, dva potnika pa sta bila ranjena. V ponedeljek opoldne je namreč na manjšem letališču mesteca Trujillo na severu Peruja stopil v letalo DC-8 namenjeno v glavno mesto Lima mlajši človek po imenu Jose Šoto, ki je bil dobro znan krajevni policiji kot neuravnovešen. Približno na pol poti je stopil v kabino za pilote ter grozil z revolverjem in dvema ročnima bombama. Šoto si ni bil na jasnem, kaj si želi: hotel je preusmeriti letalo v kak neznan kraj ter tam zahtevati odkupnino. Pilot pa je nadaljeval polet proti Limi in na tamkajšnjem letališču, kjer mu je uspelo izkrcati 40 od skupno 125 potnikov. Na letalo pa sta se preoblečena v mehanika pritihotapila policista, ki sta naenkrat začela streljati na neuravnovešenega zračnega gusarja. Sledilo je nekaj napetih in nejasnih trenutkov, nakar je Šoto obležal mrtev pred kabino pilotov z revolverjem v roki, dva potnika pa sta bila ranjena. Na sliki (telefoto Ap): elitni policijski oddelek na Umskem letališču. V Peruju zračni gusar preusmeril letalo nato pa so ga agenti iznenadili in ubili Po spodletelem državnem udaru ostaja na Haitiju ozračje napeto PORT AU PRINCE - Dan po spodletelem državnem udaru na Haitiju je bil dan obračuna žrtev in škode, ki jo je razjarjeno ljudstvo povzročilo med burnimi demonstracijami proti pučistu Lafontantu. Podatki so še neuradni, vendar kaže, da je v spopadih s policijo umrlo vsaj petdeset ljudi, približno toliko pa je bilo ranjenih oziroma se jih je zateklo v bolnišnico. Avtocesta, ki pelje na glavno haitsko gledališče je podobna bojnemu polju posejanemu z neštetimi zažganimi vozili. Rogerja Lafontanta in njegovih petnajst najzvestejših pajdašev pa je policija menda že ponoči odvedla v državi zapor, kjer bo počakal na proces. Vesti o predsedniku Jeanu Bertrandu Aristidu prav tako ni. Ve se samo, da se je predvčerajšnjim zatekel v francosko veleposlaništvo. Zaradi nevarnosti novih atentatov in tudi osebnih maščevalnih akcij, je začasna predsednica Ertha Pascal Trouillot oklicala policijsko uro. Kljub strogemu nadzorstvu policije je po ulicah še veliko primerov nasilja zlasti nad »tonton macutes«, krvoločnimi policijskimi agenti bivšega diktatorja Jeana Clauda Duvaliera (na sliki AP). Poznavalci nelahkega haitskega političnega položaja so prepričani, da so Lafontanta podpirali in mu omogočili udar prav Duvalierovi »učenci« in njegovi najožji sorodniki. Ni pa niti izključeno, da so Lafontantu pomagali tudi simpatizerji drugega haitskega diktatorja, Prospera Avrila, ki je nasledil Duvaliera. M ,<1 Deset milijard za Tiziana brez legitimnega lastnika RIM — V petek bi morala newjor-ška galerija Christie's postaviti na dražbo tudi portret Julija Romana, ki ga je izdelal Tiziane. Izklicna cena te enkratne mojstrovine iz petnajstega stoletja je deset milijard lir. Italijansko ministrstvo za kulturne dobrine pa se z dražbo ne strinja, še zlasti, ker je Tizianovo delo prišlo v tuje roke s pomočjo zagonetnih dogodkov in nejasnih dediščin, ki sežejo že v leto 1627, ko je portret »izginil« iz palače Gon-zagovih v Mantovi. Britanski dvor je takrat v Italijo poslal nekega Denisa, z nalogo, da pokupi del Gonzagove pinakoteke. Zgodovinarji so prepričani, da se je prav takrat začelo porazgub-Ijanje italijanskih umetnin po svetu. Zadnji bolj ali manj uradni lastnik portreta Julija Romana je bil filipinski diktator Marcos, delo pa je postavila na držabo prav finančno izčrpana filipinska vlada. Minister za kulturne dobrine Fac-chiano je sklenil, da bo zadevi pogle- Solun naj bi v prihodnjih dneh prizadel katastrofalen potres PARIZ — Francoski seizmolog Ha-roun Tazieff, ki je vnet zagovornik sistema VAN pri napovedovanju potresov, je včeraj sporočil, da bo v prihodnjih dneh katastrofalni potres prizadel solunsko območje v severovzhodni Grčiji. Sistem VAN se tako imenuje po začetnih črkah treh grških seizmologov, Varotososa, Aleksopuhsa in Nomiko-sa, ki so pri proučevanju zemeljske električne napetosti dobili ključ, po katerem bi lahko glede na stopnjo odklona napetosti napovedovali potrese. Prvič so svojo študijo predstavili leta 1981. Ta sistem je takoj sprožil polemike, ker je večina seizmologov mnenja, da do odklonov res pri- haja, kar pa še ne pomeni, da se lahko potrese s sedanjim znanjem in tehnologijo lahko prepričljivo napoveduje. V ta sistem pa slepo verjame Tazieff, ki navaja, da so že leta 1989 uspešno napovedali potres v Grčiji, le da ni bil tako močan kot so predvidevali. Napaka je nastala, ker so imeli še nezadostno mrežo postaj, ki merijo električno napetost Zemlje. Sedaj je ta mreža skoraj dokončana, tako da bi morala biti verodostojna napoved o katastrofalnem potresu, ki bo dosegel od 5. do 6. stopnje po Richterjevi lestvici. Točnega datuma pa Tazieff ni navedel. Privatna tvrdka prevzela oddajo poštnih telegramov RIM — Včeraj so na ministrstvu za pošto in telekomunikacije sklenili dogovor, v katerem vsedržavna poštna uprava izroča službo posredovanja telegramov neki privatni tvrdki. Do dogovora je prišlo včeraj na sestanku, na katerem so bili prisotni prestavniki poštnih sindikatov (FILPT-CGIL, FPT-CISL in UIL-POST) in vsedržavni direktor poštne službe Enrico Veschi. Do podpisa pogodbe bo prišlo 15. t. m., ko se bodo domenili, da bodo morali vse telegrame oddati v štirih urah, odkar pridejo v določeno mesto. Poštva uprava je že izročila oddajo ekspresnih pisem privatni tvrdki, poskus pa se je obnesel, saj se je v zadnjih osmih mesecih čas oddaje ekspresnih pisem znižal za 32 ur, neoddanih pisem pa je le za dva odstotka. Privatna tvrdka bo prevzela oddajo telegramov v sledečih mestih: Rim, Milan, Neapelj, Turin, Genova, Bologna, Firence, Bari, Palermo, Cagliari in Catania, iz katerih vsako leto odpošljejo skupno približno dvanajst milijonov telegra- dal prav do dna, zato je v New VorK poslal florentinskega izvedenca Pao* luccija. V New Yorku bo temeljit1? pregledal Tizianovo platno in skuša* ugotoviti, ali gre res za original, pre' gledal pa bo tudi nekatera manj znan® slikarska dela iz petnajstega stoletj?' ki bodo šla na držabo'in ki so kot Ti" ziano prišla v tujino na nezakonit na' čin. Ni izključeno, da bo Italija zaht®' vala vrnitev Tizianove mojstrovine p® diplomatski poti. V tem primeru pa k1 morala britanska kraljevska družin3 dovoliti vpogled v kopico dokumen' tov o prehodu lastnine in dediščin® med raznimi dinajstijami. Ta možno5, je skoraj sto odstotno izključena, 5a* kaže, da kraljica Elizabeta ni ravn® naklonjena odpiranju zgodovinski*1 arhivov. Kakorkoli že, časa za dokazovanj® pravice nad Tizianovo sliko je bo*J t malo. Če ne drugače, pa bo italijansk3 pristojna oblast skušala vsaj za k3*1 dan preložiti Christiesovo dražbo. V Scordii pri Catanii ubili dva poljedelca CATANIA — Prevdčerajšnjim zvečer sta bila ubit3 kraju Scordia 70 kilometrov od Catanie dva brata, ■* j letni Giuseppe in 50-letni Francesco Gravina. Neznan , so ju pričakali v centralni ulici Vittorio Emanuele pres barom Lo Menzo ter nanju streljali z lovsko pušk® prežagano cevjo. jj V trenutku umora je bil bar poln ljudi, ki so v* ,fe-morilca, ki sta zbežala peš. Brata Gravina sta bila Pol*av delca in do sedaj nista imela opravka s pravico, čePr^i so policaji vedno sumili, da imata zvezo z krajevO' kriminalom. ^ Policija je takoj začela s preiskavami, vendar pa t® p v temi. Pred dvema letoma je bil v podobnih okliščin ubit neki drug poljedelec, preiskovalci pa menijo, d3 lahko povezava med obema umoroma. « Tudi v kraju SanPOnofrio pri Catanzaru policij3.j, vedno išče osebe, ki so v nedeljo zvečer ubili dve °s®giJ Umor naj bi bil v zvezi z bojem za podtalno oblast nt ,p družinama Banavota in Pertolo. Do sedaj še ni bistven novosti v zvezi v umorom.