Leto 1900. 229 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos XLVIII. — Izdan in razposlan dne 17. julija 1900. Vsebina: (St. 117 in 118.) 117. Dogovor med Avstrijsko-Ogrsko in Španjsko v vzajemno obramboiznajdeb, znamk in vzorcev. — 118. Ukaz o ustanovitvi obrtne sodnije v Krnovu. 11«. Dogovor z dne 21. januarja 1897. 1. med Avstrifsko-Ogrsko in Španjsko v vzajemno obrambo iznajdeb, znamk in vzorcev. (Sklenjen v Madridu dne 21. januarja 1897.1., po Njegovem c. in kr. apostolskem Veličanstvu pritrjen na Dunaju dne 20. aprila 1900. 1., o čemer ste se obojestranski pritrdili izmenjali dne 11. junija 1900. 1. v Madridu.) Nos Franeiseus Josephus Primus, divina favente dementia Austriae Imperator; Apostolicus Rex Hungariae, Rex Bohemiae, Dalmatiae, Croatiae, Slavoniae, Galiciae, Lodomeriae et Illyriae; Archidux Austriae; Magnus Dux Cracoviae; Dux Lotharingiae, Salisburgi, Styriae, Carinthiae, Carnioliae, Bucovinae, superioris et inferioris Silesiae; Magnus Princeps Transilvaniae; Marchio Moraviae : Comes Habsburgi et Tirolis etc. etc. Notum testatumquo omnibus et singulis, quorum interest, tenure praesentinm faeimus: Quum a Plenipotentiary Nostro atque illo Majestatis Suae Ilispaniae Reginae regentis nomine Majestatis Suae Ilispaniae Regis ad tuendas res recenter inventas et tesseras mercibus affixas atque ad tuendamercium specimina conventio die vige-sima prima mensis januarii anni millcsimi octingentesimi nonagesimi septimi in urbe Madrid inita et signata fuit, tenoris sequentis: (iJlovenlach.) 61 (Izvirnik.) Pour assurer aux ressortissants autrichiens ou hongrois en Espagne et, réciproquement, aux ressortissants espagnols dans la Monarchie austro-hongroise la protection de leur inventions, marques de fabrique et de commerce et modèles, les soussignés, dûment autorisés à cet effet, ont arrêté les dispositions suivantes : Article 1. Les ressortissants autrichiens ou hongrois en Espagne, y compris ses possessions d’outremer et, réciproquement, les ressortissants espagnols dans la Monarchie austro-hongroise jouiront des mêmes droits que les nationaux pour tout ce qui concerne la protection des inventions, dessins et modèles, des marques de fabrique ou de commerce, ainsi que des raisons sociales et des noms et des. autres désignations de marchandises. Article II. Sont a'ssimilés sous ce rapport aux ressortissants les autres personnes qui sont domiciliées ou ont leur établissement industriel principal sur les territoires de l’une des Parties contractantes. Article III. Les ressortissants des Etats de l’une des Parties contractantes qui auront déposé la demande d'un brevet d’invention dans les territoires de cette Partie, auront, pour effectuer le dépôt dans les territoires de l’autre Partie, un droit de priorité pendant 90 jours à compter de la date du premier dépôt, et le dépôt postérieur aura, sous tous les rapports, le même effet, comme s’il avait été fait au moment du premier dépôt. Il en sera de même pour les marques de commerce ou de fabrique, les dessins et les modèles, pourvu que 90 jours au plus tard, après la date de la demande d’enregistrement dans les territoires de l’une des Parties contractantes, l'enregistrement de ces marques, dessins et modèles ait été demandé dans les territoires de l’autre Partie contractante. Seront assimilés aux inventions les modèles d’utilité qui jouissent de la protection légale dans les territoires des Parties contractantes. Le délai de 90 jours accordé dans les paragraphes qui précèdent sera porté à 120 jours pour le dépôt ou l’enregistrement des demandes provenant des provinces et possessions espagnoles d’outremer. (Prevod.) Da se avstrijskim ali ogrskim pripadnikom na Španjskem in enako španjskim pripadnikom v av-strijsko-ogrski monarhiji zagotovi obramba njih iznajdeb, trgovinskih in tvorniških znamk in modelov, sta v to kakor gre pooblaščena podpisana dogovorila nastopna določila. Člen I. Avstrijski ali ogrski pripadniki bodo na Španjskem vštevši prekomorska posestva in enako španjski pripadniki v avstrijsko-ogrski monarhiji v vsem, kar se tiče obrambe iznajdeb, vzorcev in modelov, trgovinskih ali tvorniških znamk, kakor tudi firm, imen in drugih oznamenil blaga, uživali iste pravice, kakor lastni pripapniki. Člen II. Pripadnikom se v tem oziru za enake štejejo druge osebe, katere imajo svoje bivališče ali svojo glavno naselbo v ozemljih ene ali druge stranke po-godnice. Člen III. Pripadniki držav ene stranke pogodnice, kateri bodo v ozemljih te pogodnice položili prošnjo za iznajdben patent, naj imajo v namen položbe v ozemljih druge pogodnice 90 dni od časa prve položbe računeč predstveno pravico, in sledeča položba naj ima na vsako stran isto moč, kakor ko bi se bila opravila v času prve položbe. Isto velja za trgovinske ali tvorniške znamke, vzorce in modele, ako bi se bilo najpozneje v 90 dneh po dnevu prošnje za registrovanje v ozemljih ene izmed obeh, pogodnic prosilo za registrovanje teh znamk, vzorcev in modelov v ozemljih druge pogodnice. Iznajdbam se za enake štejejo rabni vzorci, kateri uživajo v ozemljih pogodnic zakonito obrambo. V gorenjih paragrafih dovoljeni rok 90 dni se za položbo ali registrovanje zglasil iz prekomorskih španjskih dežel in posestev razširja na 120 dni. Article IV. La protection d’une marque de commerce ou de fabrique, d’une désignation de marchandises d’un dessin ou d’un modèle, enregistrés en conformité du paragraphe III dans les territoires de l’autre Partie contractante ne peut avoir dans ces territoires une durée plus longue que celle, qu’elle a dans les territoires du pays d’origine. D’ailleurs le droit exclusif pour les ressortissants des Etats de l’une des Parties contractantes d’exploiter une marque ou une désignation de marchandises dans les territoires de l’autre ne peut être acquis que par ceux qui l’ont déjà légitimement acquis dans leur propre pays. Article V. L’importation d’une marchandise fabriquée dans les territoires de l’une des Parties contractantes sur les territoires de l’autre n’entraînera pas dans ces derniers territoires des conséquences préjudiciables au droit de protection accordée en vertu d’une invention, d’un dessin, ou d’un modèle. Toutefois, l’ayant-droit restera soumis à l’obligation d’exploiter son invention, dessin ou modèle conformément aux lois du pays où il introduit les objets protégés. Article VI. L’enregistrement d’une marque enregistrée pour le propriétaire dans le pays d’origine, ou d’une désignation de marchandises dont il est constaté qu’elle jouit dans le pays d’origine d’une protection égale à celle acquise aux marques, ne peut être refusé par l’autorité compétente, à moins que cette marque ou cette désignation a) ne porte illicitement le portrait du souverain ou des membres de la famille régnante ou les armes de l’Etat ou d’autres armes publiques, ou b) qu’elle ne soit généralement usitée dans le commerce, pour désigner certaines catégories de marchandises, ou c) qu’elle ne soit contraire à la morale ou à l’ordre public, ou enfin d) qu’elle ne soit en opposition par sa teneur avec les conditions effectives, de manière à induire le public en erreur. Les Parties contractantes se réservent le droit de refuser l’enregistrement de marques du pays d’origine, si celles-ci sont reconnues égales ou res-setnblantes au point à donner lieu à des erreurs aux marques déjà enregistrées; de même pourront-elles rayer les marques susmentionnées sur la demande des personnes préjudiciées par l'enregistrement. Člen IV. Obramba po členu III. v ozemljih druge po-godnice registrovane trgovinske ali tvorniške znamke blagovnega oznamenila, vzorca ali modela ne more v teh ozemljih imeti daljše trajne dobe, kakor je tista, katero ima v ozemljih domače dežele. Samopravo za rabo kake znamke ali kakega blagovnega oznamenila za pripadnike držav ene izmed obeh pogodnic v ozemljih druge pogodnice morejo razen tega pridobiti si samo tisti, kateri so si ga pridobili že v svoji deželi. Člen V. Uvažanje kakega blaga, narejenega v ozemljih ene izmed obeh pogodnic, v ozemlja druge pogodnice ne bode v le-téh imelo neugodnih posledic za brambeno pravico, podeljeno na podstavi iznajdbe kakega vzorca ali modela. Vendar pa bode upravičenec ostal dolžan, svojo iznajdbo, svoj uzorec ali model izvrševati po meri zakonov liste dežele, v katero uvaža branjene reči. Člen VI. Registrovanja kake znamke ali kakega blagovnega oznamenila ne more pristojno oblastvo odreči, če je znamka za imetnika registrovana v domači deželi, ali če se more dokazati, da blagovno ozname-nilo uživa znamkam enako obrambo v domači deželi, razen če ta znamka ali to blagovno oznamenilo a neupravičeno kaže podobo državnega glavarja ali udov vladarske rodovine, državni ali kak drug javni grb, ali b) če je v prometu obče navadna za oznamenilo določenih blagovnih vrst, ali c) nasprotuje nravnosti ali javnemu redu, ali slednjič d) je po svoji vsebini z dejanskimi razmerami v takem nasprotju, ki utegne varati občinstvo. Stranki pogodnici si pridržujete pravico, regi-strovanje znamk domače dežele odreči, če so se spoznale za take, da se lahko zamenjajo z že regi-strovanimi znamkami, ali pa da so njim enake ali podobne; isto tako boste mogli po nasvetu oseb, katerim se krivica godi z registrovanjem, izbrisati gori imenovane znamke. Article VII. Chacune des Parties contractantes prendra des mesures nécessaires, si elles n’avaient pas été déjà prises antérieurement, contre la vente et la mise en vente de marchandises qui, dans une intention frauduleuse, au préjudice du commerce légitime, sont rêvetues d’armoiries d’Etat de l’autre Partie contractante ou portent, comme indication de provenance, le nom ou les armes de localités ou de districts, situés dans les territoires de l’autre Partie contractante. Article TOI. Les ressortissants des Etats de l’une des Parties contractantes qui veulent s’assurer la propriété d’une invention, d’une marque, d’un dessin ou d’un modèle dans les territoires de l’autre Partie contractante, auront à remplir les formalités prescrites par la législation de cette dernière. Ils devront en particulier faire déposer les descriptions de leurs inventions, ainsi que leurs marques, dessins et modèles conformément aux prescriptions en vigueur, en Espagne: au Gonser- j vatoire pour l'art et les métiers à Madrid, dans la Monarchie austro-hongroise, pour l’Autriche: les descriptions d’inventions: à l’autorité administrative d’une province; les marques, dessins et modèles : à la chambre de commerce et d’industrie à Vienne, et pour la Hongrie : les descriptions d’inventions au bureau royal hongrois de brevets à Budapest; les marques, dessins et modèles: à la chambre de commerce et d’industrie à Budapest. Article IX. Le présent arrangement entrera en vigueur quinze jours après l’échange des ratifications et demeurera obligatoire jusqu’à l’expiration de 6 mois à partir du jour où l’une ou l’autre des Parties contractantes l’aura dénoncé. Article X. L’arrangement sera ratifié et les ratifications en seront échangées à Madrid le plus tôt possible. En foi de quoi les Soussignés l’ont signé et l’ont revêtu du cachet de leurs armes. Fait à Madrid, en double expédition, le vingt et un Janvier mil huit cent quatre-vingt-dix-sept. V. Dubsky m. p. El Duque de Tetuan m. p. L. S. L. S. Člen VII. Vsaka izmed obeh pogodnic bode, v kolikor se morda to še ni zgodilo, ukrenila potrebne na-redbe proti prodaji in ponujanju takega blaga, katero ima v škodo upravičene trgovine v namenu varanja državni grb druge pogodnice, ali nosi za izvirno oznamenilo ime ali grb krajev ali okrajev, kateri leié v ozemljih druge pogodnice. Člen VIII. Pripadnikom držav ene izmed obéh pogodnic, kateri si hočejo zagotoviti samopravo kake iznajdbe, znamke, kakega vzorca ali modela v ozemljih druge pogodnice, bode izpolniti obličnosti, katere predpisuje zakonodajstvo le-té pogodnice. Sosebno jim bode položiti popise svojih iznaj-deb in pa svoje znamke, vzorce in modele po veljajočih predpisih, in to : na Španjskem pri konservatoriju za umetnost in obrtnost v Madridu; v avstrijsko-ogrski monarhiji, za Avstrijsko: iznajdbene popise pri kakem političnem deželnem oblastvu, znamke, vzorce in modele pri trgovinski in obrtnijski zbornici na Dunaju, in za Ogrsko: iznajdbene popise pri kraljevem ogrskem patentnem uradu v Budimpešti, znamke, vzorce in modele pri trgovinski in obrtnijski zbornici v Budimpešti. Člen IX. Pričujoči dogovor zadobi moč in veljavo 15 dni po izmeni pritrdil, ter jo ohrani do preteka šestih mesecev počenši od dne, ko ga bode odpovedala ena ali druga izmed obeh pogodnic. Člen X. Dogovor se pritrdi in pritrdili se izmenjate kar najpreje v Madridu. V potrdilo tega dogovora sla ga podpisana podpisala ter ga naudarila s svojim pečatom. Storjeno v Madridu v dvojni izdelavi dne j edenindvajsetega januarja leta tisoč osemsto in sedemindevetdesetega. V. Dubsky s. r. L. S. Vojvoda pl. Tetuau s. r. L. S. Nos visis et perpensis eonventionis huius stipulationibus, illas ratas gratasque habere profitemur, Verbo Nostro Caesareo et Regio epondentes, Nos ca omnia, quae in illis eontinentur, fideliter oxecutioni mandaturos esse. In quorum fidem majusquo robur pracsentes ratihabitionis Nostrae tabulas malm Nostra signavimus sigilloque Nostro Caesareo et Regio appresso muniri jussimus. Dabantur Yicnnae die vigesimo mensis aprilis anno Domini millcsimo non-gentesimo, Regnorum Nostrorum quinquagesimo secundo. Francisais Josephus m. p. Ag-enor Comes Goïucliowski m. p. Ad mandatum Sacrae Caesaroae ct Regiae Apostolicae Majostalis proprium-. Alexander Eques a Suzzara m. p., caput sectionis. Predstoječi dogovor med Avstrijsko-Ogrsko in Španjsko v vzajemno obrambo iznajdeb, znamk in vzorcev se po privolitvi obeh zbornic državnega zbora s lem razglaša. Na Dunaju, dne 14. julija 1900. Koorbcr s. r. Call s. r. CSI (Sioveniach.) Ukaz pravosodnega ministrstva v porazumu z ministrstvi za notranje stvari, trgovino in finance z dne 7. julija 1900. 1. o ustanovitvi obrtne sodnije v Krnovu. Na prdslavi §§. 2 in 3 v zakonu z dne 27. novembra lS9t>. 1. (diž. zak. št 2IS) o vpeljavi ol>rl-nili sodnij in o sodni oblasti v sporih iz obrtnega delovnega, učnega in mezdnega razmerja se ukazuje §. 1. Dne 1. februarja 1901. lela začne v Krnovu poslovati obrtna sodnija, ustanovljena na podstavi zakona z dne 27. novembra 1S9G. 1. (drž. zak. št. 2IS). Obrtna sodnija ima oznamenilo: „C. kr. obrtna sodnija Krnov“. Uradni pečal obilne sodnije ima cesarskega oi la. V stvareh obrtne sodnije postopa c kr. okrožna sodnija Opnva kot sodnija prve stopnje, oznainc-njena v zakonu z dne 27. novembra 1S9G. 1. (drž. zak. St. 218), in pa kol prizivna sodnija. §• 2. Krajna pristojnost obrtne sodnije Krnov se razteza na občinski okoliš krnovski, všlcvši naselbino Burgberg in Marienf ld, dalje občine Kiolen-dorf, Weißkirch, Brunsdorf in Wiese. §. 3. Stvarna pristojnost obrtne sodnije Krnov obsega vsa v §. 1., odstavku 2. zakona o obrtnih sodnijah imenovana, v okolišu obilne sodnije ležeča podjetja, izvzemši železnice. Čas, v katerem stopi v veljavnost stvarna pri slojnnst obrtne sodnije za železnice, se določi s posebnim ukazom. §- 4. Število prisedn'kov obrtne sodnije Krnov sc ustanavlja na 52, število namestnikov na 32. §• 5. Pii-'cdnikc in namestnike obrtne sodnije je izvoliti iz posnmez oznamenjoi ih skupin olntmli obratov po razmerju, ki sc pokaže iz nastopno razdelitve. Izdaja potrebnih odredeb, da sc morda opravijo vo ilve v več leritorijalno ločenih oddelkih, se prepušča c. kr. namestništvu v Opavi. Skupine obrtnih obratov za opravo volitev in skupno število prisednikov in namestnikov obilne sodnije, katerih izvob vsaka skupina polovico iz volilne skupine podjetnikov in polo.ieo iz volilne skupine delavcev, se določajo tako-le: Skupina I. Vsi včliki obrati, izvzemši trgovinske obrate: 20 prisednikov, 12 namestnikov. Skupina II. Vsi mali obrali, izvzemši trgovinske obrate: 20 prisednikov, 12 namestnikov. Skupina III. Vsi trgovinski obrati: 12 prisednikov 8 namestnikov. Za velike obrale po zmislu tega ukaza je šteli lista podjetja, glede katerih seje predpisalo občne pridobuinc več kakor 300 ki on. Podjetja, zavezana javnemu dajanju računov, je računili med velike oblate. §- G. Gotove stroške (§. 13. zakona o obrtnih sodnijah) je pridevnikom in namestnikom obrtne sodnije in prisednikom prizivne sodnije povrnili, z.mis-loma uporabljajo določila §§. 3 do 10, 15, 20, 21, 23 in 24 v ukazu pravosodnega ministra z dne 17. septembra 1897. 1. (drž. zak. št. 221) o pristojbinah prič in izvedencev v državljanskih pravnih sporih. Odškodba za zamujeni zaslužek, ki jo je dati prisednikom in namestnikom iz delavskega slami, se ustanavlja na dve kroni za pol dneva, in na štiri krone za ves dan brez nadaljnje podrazdclbo. Odmeri le odškodbe je dati v podstavo čas, v katerem je bil delavec res odtegnjen svojemu pii-dohilku; pri tem je zlasti tudi vpošlcvali čas za hojo tja in nazaj. Koerber s. r. Böhm s. r. Spoils s. r. Call s. r.