48 štev. V Ljubljani, dne 5. decembra 1901. XI. leto. lehaja vsak četrtek ter stane za vse leto 1 K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. če se enkrat liska; 24 v. če se dvakrat, In 30 v. Če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljat! b*arodnl Tiskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredni&tvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Iz kraljestva škofa Jegliča. V gor nj e gr aj skem okraju pri gradu Vrbovec pod Nazaretom zida ljubljanski knezoškof Anton Bonaventura velikansko žago, katera bode stala okoli 100.000 K. — To žago dobi v najem neki zagrizen Lah on, ki bo posekal v teku mnogih let — Če se mu ne bo po-prečilo — ves les iz knezoškofovih gozdov. Ta Lah je — kakor se sliši — dal škofu denar za nepotrebne šole v Št. Vidu. Pri stavbi te žage je precej Nemcev, ki prav oholo proti domaČim Slovencem postopajo. Tudi ima več židovskih firm svoje zastopnike tukaj. »Schone Gesellschaft!« Tako je nastal v Nazaretu zares cel Babilon. Ko so zidanje končali, hoteli so to proslaviti s tem, da bi na zid obesili »f r a n k f u r ta r i c o !«, toda zbali so se slovenskih pesti, — Napisi na svarilnih tablicah so samo nemški, in če kak domačin — Slovenec, — ki švabskega svarila ne ume, pride preblizo stavbe, vpijejo nad njim vsi ISvabi in židje z oskrbnikom vred v svojem »t a j č« tako, da siromak ne vo" kod bi bežal; če se hitro ne umakne, zaženo se vanj, kakor stekli psi. Delajo tudi o svetkih, celo kvaterne nedelje niso Bpoštovali. Za škofa tedaj ne velja božja postava, ki pravi: »Šest dni delaj, sedmi dan pa počivaj!« Ali pobožni menihi ne vidijo te skrumbe. Gospodovega dne iz svojega griča? Ako ubogi llosar pelje v nedeljo svoj splav po Savinji, kor se boji, da bi v ponedeljek vode ne bilo, ne dobi odveze, ampak pride v — pleve. Bodo li mar knezoškofa, ki svojo stavbo tudi ob nedeljah nadaljuje, ravno tako poslali v — pleve? Smo zares radovedni. Vedite, milostivi knezoškof, da bo Vaša stavba stala v najbolj slovenskem okraju Spodnjega Staje rja [n da tam biva verno, katoliško l j u d h t v o , ki s o noče pu[stiti izzivati in pohujševati niti od knezoškofa samega. — Mar bi rajši oni kranjski pater, misijonar, ki je imel nedavno propoved v Nazaretu, pridigoval o n e d e 1 j s k e m počitku, mesto da se je zaganjal ob volitve in »Rodoljuba«. — Ce menih (berač) govori o volitvah, zdi bo nam ravno tako, kakor hi slepec govoril o barvah. Kar se pa£ tiče zaganjanja v »Rodoljuba«, bodi omenjeno, da kdor ta 1 ist bere, ne bode »ato pogubljen, če pater še stokrat to trdi, kajti »Rodoljub« ni brezveren list, kakor tudi tukajšnji kmetje, njegovi bralci niso brezverci, temveč bo morebiti boljši kristjani, nego je pater z nekaterimi zna- nimi kapelani in župniki vred. Če pa »Rodoljub« razkriva tuintam brezbožnost in hudobnost duhovnikov, tedaj to du hovniki Bami zakrivijo; saj kar se ne stori, se ne zve. — Da duhovnik in vera nista eno, ampak da je to dvoje, to ve ločiti — hvala Bogu — že vsak kmet. On sicer verno moli svojega Boga, ter vestno izpolnuje božje in cerkvene zapovedi in časti prave duhovnike, pač pa se ogiblje hinavskih, brezbožnih in pohotnih duhovnikov in jih zaničuje, ker druzega ne zaslužijo. Sliši se, da pride enkrat knezoškof ljubljanski pogledati omenjeno stavbo, če je to res, takrat prosimo, da se o teh razmerah pusti poučiti in da popravi, kar je napačnega — da ne pride v pleve na tem in na onem svetu — amen. Politični pregled. Notranji položaj. V zadnjih dnevih se vedno in-^vedno ponavljajo govorice, da se državni zbor razpusti. Verjetne sedaj še niso, ali očitno je, da se nahaja vlada v veliki stiski in da se bo v kratkem moralo odločiti, ali odstopi ministerstvo, ali pa se razpusti državni zbor. Poslanska zbornica je v zadnjih dnevih razpravljala najprej zastran odprave kupčije s kmetijskimi pridelki na borzi. Izmed slovenskih kmetskih poslancev se ni nobeden oglasil. V torek se je razpravljalo o proračunskem provizoriju za prve tri mesece prihodnjega leta. Vojna v Južni Afriki. Angleži bi že radi sklenili mir, samo če bi se Buri hoteli toliko ponižati, da bi zanj sklonili. To je angleški minister Riči sam povedal na nekem shodu. Pa Durom to so na misel ne prihaja, tem manj, ker je sreča zopet na njih strani. Imeli" so zadnji čas več manjših prask z Angleži in so povsod zmagali. Angleški listi zelo jočejo, da jim je okrog 100 burskih oddelkov ušlo. Lovili bo jih dva meseca in Bkušali jih vsaj ločiti na dva dela, pa je bilo vse zastonj. Dopisi. Iz zelene Štajerske. Danes se mi zopet ponuja prilika, da nadaljujem dopis pod zgornjim naslovom. Imeli Brno pretočene dni kaj lope, in v takih dneh mi delavni ljudje nimamo časa dopisov kovati. Danes pa zunaj sever brije in sneg mete, po gostilnah se pa vrti staro in mlado, zato ker je — kakor tukaj pravimo, zadnja nedelja. Zato pa bo bodo v adventnent času okoli spovednic tako vrteli, kakor danes na plesišču ter pokoro za svoje grehe delali. Tudi jaz bi šel najraje v gostilno bo zabavat, pa finančni minister mi ni poslal potrebnega drobiža. Tako pa moram doma pri peči Bedeti ter mislim in tuhtam delovanje našega župnika v pretočenih dveh letih. — Vsekakor pa se prej še spomnim prejšnjega župnika. Ta ljubeznivi starček, kateri je dolga leta med nami pastiroval, je vsled starosti tako oslabel, da je moral iti v pokoj. Toda ž njim se je še dalo izhajati, vsaj gg. učiteljev ni tako grdo gledal kakor sedanji župnik. Vendar pa tudi nekaterim zadnji čas ni bil po volji in želeli so nekateri, da pride k nam župnik, kateri nam bo vsem dajal vzglede živeti tako kakor on živi. Kar je kdo želel to se je zgodilo. Dobili smo novega župnika, ž njim so pa prišli razni prepiri in tožbe, kakor da bi jih seboj v žepu prinesel. Tudi smo slišali od merodajne strani, da je tisti župnik, pri katerem je naš župnik kapelanoval, dokler ni nove službe pri nas nastopil, želel, naj bi nam naš župnik po malem in no prehitro na našo žepe potrkaval. Kakor se je pa pozneje razvidelo, je malo zalegla želja taistega duhovnika. Takoj po nastopu svoje nove službe je začel nalagati naš župnik razne davke na stvari, katere so pri starem župniku bile Še dobre. Imeli so na ramah novi davek možje, žene, fantje in dekleta. Vsaka stranka je morala nabirati zase in za stvar kateio je določil župnik. Da bi pa ljudje postali šo bolj radodarni, preskrbel nam je župnik tudi misijom Tedaj smo pa imeli zopet čast dajati za misijonske Bpovedne listke denar; in kateri je več dal, več je pri župniku veljal. Ker pa misijonarji in spovedniki ne morejo 8 dni lačni pridigovati in spo-vedovati, dobile bo gospodinje nov davek na hrbet, ter so morale kakor smo tudi videli, nositi v farovž gosi, race, purane, jajca, kokoši, svinjetino itd. Vendar pa tudi nekatere naše gospodinje niso. imelo pameti v petah, rekoč: jaz ne dam tem, vsega dobrega nasičenim »nuncem« ničesar, ki so vsak dan 24 ur prosti in povrhu tega imajo želodce napolnjene z dobro jedjo in pijačo kakor si zamorem jaz samo ob velikih praznikih privoščiti. No, kakor se je pozneje razvidelo, ni misijon prinesel posebnega blagoslova. Pod prejšnjim župnikom se je prvo leto pred misijonom narodilo pet nezakonskih otrok, tisto leto pa, ko se je miBijon obhajal pa se jo to število ravno podvojilo. Slišali pa smo tudi, kako nesramna vprašanja so stavili spovedniki, in da so se nekateri pri tem pokvarili, ki do tiste spovedi niso znali, kaj je drugi spol na svetu. To je torej jako lep uspeh misijona. Ker ti, dragi »Rodoljub«, vedno primanjkuje prostora, toraj za danes končam, ter se kmalu zopet oglasim, ker rešeto dosedaj še ni prazno. Liberalec. Izpod solčavskih planin. Že zopet se bliža čas, ko bodo poslali župniki gornjegrajskega okraja med svet mnogo mož, ki bodo pri vsakem kmetu, pa tudi pri vsakem bornem kočarju, beračili za cerkvene sveče. Pred par leti je to početje osvetlil in ožigosal neki akademik iz Gradca v »Narodu«, ter prosil pri kompetentnih oblastnijah za odpravo tega »humbuga«. Ker je pa ta glas ostal glas vpijočega v puščavi, treba da še enkrat na kratko pogovorimo o tem nedostatku, s katerim se ubogega kmeta trpinči in izžema. V tem okraju je mnogo podružnih cerkva in od vseh teh mnogoštevilnih podružnic se pošlje o Božiču po pet ali več mož pobirat za sveče. Nekaj je tacih podružnic, kjer se na leto komaj petkrat sv. maša bere. Za sveče pa take cerkvice z beračenjem dobijo na leto 200 —400 K in še več. — Sveč zgori v taki cerkvici k večjemu za 10 K na leto. Zato se nam sili vprašanje, kam pa gre oni denar, ki ga je revno ljudstvo s solzami v očeh darovalo? Svečarji vzamejo precejšen del nabranih novcev, ker se jim napravi cela gostija, katere se vdeležijo tudi cekmeštri in obledni mežnarji s svojimi družinami vred. — Tam se mastijo ti požeruhi za krvave kmetove žulje, ter popijejo sod vina. Mnogo denarja pa vedno žejni sve-Carji med potom zapravijo. — Kam ostali denar pride, nam ni znano. Svoje dni je prišlo šo več denarja za svečo in neki, že davno umrli župnik, je imel vedno prazne blagajnice podruž ničnih cerkva. Ko je umrl, zapustil je okoli 50.000 gld. premoženja, a ubogi kmet, ki mu je to ogromno premoženje skupaj spravil, ni dobil "niti vinarja bogate zapuščine. — Čudno so nam vidi, da se tako nesramno beračenje oblastveno dovuliti sme in tudi zares dovoljuje. Ali ga res ni §-a, ki bi sramotno beračijo ustavil? Mi kmetje radi damo za sveče, kolikor se jih zares v cerkvi porabi, a to vsaki le za domačo cerkev, ne pa za tuje cerkve, ali celo za cerkve tujilr okrajev, kajti k nam prihajajo tudi svečarji iz Vranskega in šoštanjskega okraja, naši svečarji pa gredo v drugo okrajo in celo v druge dežele. Za domačo cerkev bi bilo zadosti, ako se po 20 h daruje, tako pa stane opisana bera-Čija vsacega posamoznika od 5—10 K. — Zahtevamo tedaj, da so kompetentno oblasti upro zanaprej dajati dovoljenja za svečarijo v gornjegrajskem okraju, neopravičene svečarje pa zapreti puste. Iz Savinske doline. Sluh duhov nik, ki se vtika v posvetne svari, dela sramoto drugim dobrim duhovnikom. Tako n. pr. v Bi Jurju ob Taboru je bila volitev za občinski odbor, ali zopet ni mirovala župnikova vsemogočna roka, da jo poBogla vmes. Nabral je župnik nekaj svojih kimovcev, ki so volili, kakor po domačo rečeno, pod klobukom. Ali ker volitev ni bila pravilna, ni bila od višje oblastnije potrjena. Novim klerikalnim kimoveem pa svetujemo, naj gredo hitro k zdravniku, naj jim hitro mreno doli z očesi izreže, da bodo ob prihodnji volitvi zamogli sprevideti in ločiti belo od Črnega. Ta župnik" bi bil bolj sposoben za odvetnika, kakor za duhovnika, ker je tako izvrsten politikar. Vedno govori, da brez-verski časniki ljudi odvračajo od katoliške cerkve ali k temu so krivi le slabi duhovniki, ki se vtikajo v posvetne stvari, in potem ljudje pravijo: takšui bo farji, pa tega niso krivi vsi duhovniki. Radovedni smo, ali se bo pri prihodnji volitvi zopet izognil Kristusovih besed, ki pravi: Ne vtikajte se v posvetne stvari, moje kraljestvo ni od tega sveta; o tem bomo poročali prihodnjič. Sv. Bolfenk pri Središči. Na Štajersko Medjimurski meji stoji na prijaznem hribčku, porasten z vinsko trto, cerkvica po imenu Sv. Bolfenk pri Središču, kateri kraj jo slovel zaradi svojega pristnega Ljutomerčana in lepe lege daleč okrog. — Kakor povsod, hirati so jeli vinogradi, vsled trtne uši, kateri so pokončali vse naše nade za prihodnjost. Ali naši pridni Bolfenski kmetje, obrtniki, viničarji s pomočjo Č. g. učiteljev so začeli saditi novo ameriško vinsko trto, pa tudi ob enem ustanovili slovensko bralno društvo »Lipa«. Kakor vinska trta, tako tudi društvo, so jako lepo razvija, pa ker vidi naš g. župnik-»berač«, da je to v najlepšem razvitku, hoče s svojimi pristaši uničiti ta prijazen hribček, in našo narodne napredne može pa stresti v peklensko brezno. Zaman se trudi in napenja svoje živce, ker ne more opravljati vsega, česar bi rad naš g. župnik »berač«, beračiti po župniji in hoditi k sodniji. Beračiti, pa ne samo pri premožnih, ampah tudi pri najrevnejših, pa celo, še se predrzno reči, da ima pravico beračiti. Prosimo tedaj gospoda »berača«, odkoder je dobil to pravico, ali le on ni podvržen vlačugarskini postavam? kakor vsi drugi berači! Oj kmetje! dela naš g. župnik Za-dravec po naukih »Kristusovih«? lačne nasititi, žejne napojiti, nage obleči, siromakom podeliti ; naš g. župnik »berač« dela ravno nasprotno: pri ubogih prosjači in svoj debeli mošnjiček tlači. Odkar so začeli delovati za blagor in v korist naših narodnjakov, so so tudi našli meše tarji (njih imena sicer danes zamolčimo, a čo bojo lo silili v našo razmere, smo njim prisiljeni kaj posvetiti), koji so takoj zmešetarili, da je naše društvo »Lipa«, nemšku društvo, in da bode poslovni jezik nemški; to jo gola laž, ker nobenega Nemca zraven ni. In ti mešetarji so tudi obljubili, da bojo vos klerikalni aparat uporabili. Ali zaman so trudi g. župnik in njegovi pristaši, vodji našega društva so vrli možje narodne napredne stranke, ki delujejo v korist narodu slovenskomu. Župnik je pač dober berač in polom kar, a slab politikar. Kdor to piše, se ne podpiše, ker si z »Gospodarjevim« dopisom stranišče išče. Domače in razne novice. Za vseučilišče v Ljubljani. Zadnjo dni jo bilo več shodov, na katerih se je zahtevalo, naj ho v Ljubljani ustanovi vseučilišče. Najznamenitejši teh shodov jo bil v Ljubljani. Predlog, ki so ga podali vsi slovenski državni poslanci skupno, pride v petek na razpravo. Ta predlog bi bil kmalu v vodo padel. Klerikalci so namreč kar nakrat ta predlog umaknili. Navajali so za to več puhlih izgovorov, pravi vzrok pa je bil ta, da so Nemci povedali, da dr. ŠusteršiČa ne puste govoriti, ampak da mu napravijo škandal če se oglasi. Zaradi tega je hotel Šuster-šič cel predlog pokopati. Toda slovenski napredni poslanci so se temu uprli in so prisilili s svojim nastopom tudi klerikalce, da bo se udali. Šusteršič je moral odnehati in tako pride vseučiliški predlog v petek na vrsto. Neusmiljena lakomnost. Ko je bilo • nastalo zadnjič veliko vodovje, se je pri Medvodah ponesrečil neki delavec, oče sedmerih otrok. Mož je bil siromak. Zasluž l je na dan 90 kr. in vendar ž njimi pošteno preživljal številno svojo rodbino. Ko se je ponesrečil, je bila žena tako obupana, da je pač iz strahu pred bodočnostjo, iz strahu, kako bo preživljala otro-čiče, hotela sama v vodo skočiti in so jo ljudje morali šiloma zadržati, da si ni končala življenja. Dobrosrčni ljudje so ji priskočili na pomoč. Deželni predsednik baron lloin je daroval 100 kron, drugi ljudje, pa ne klerikalci, so darovali oblačil in živil in pomogli z denarjem, tako da bi revna rodbina bila za nekaj časa preskrbljena, ko bi tem siromakom duhovniška lakomnost ne bila odjedla nekaj milodarov. Truplo ponesrečenega moža so dobili blizo Dola in je tam pokopali. Imamo sicer postavo, katera po razsodbi upravnega sodišča določa, da morajo duhovniki revežem duhovniške funkcije zastonj opravljati, ali večina duhovnikov neče to postave poznati. Tudi v Dolu niso hoteli poznati niti to postave niti najpreprostejših predpisov človekoljubja. Uboga vdova, mati sedmih otročičev, jo milo prosila, naj se ji prizaneso stroški za pogreb, a vse je bilo zastonj. Plačati je morala vse do zadnjega vinarja, plačati župniku, nosačem, krsto, možnarja, ministrantom. Župnik je bil trd kakor kamen, nobena prošnja ga ni omehčala. So Shvlok je proti t».«mu Župniku blaga duša, kajti ta bonečanski Žid bi se bil gotovo sramoval, snesti revni vdovi in njenim otročičem milodare, ki so jih zložili dobrosrčni ljudje, župnik pa se tega — ni sramoval, ampak pograbil do-nar. Človeka, ki ima količkaj Hrca, bi tak denar pekel na dlani, kakor živ ogenj, ta mainfls vere, ljubezni in usmiljenja pase prav dobro počuti in tudi vest ga ne peče, ker je najbrž nič nima. Katoliški duhovnik ovaden zaradi motenja vere. Neki kajžar iz neke vasi v Kočevskem okraju, ki so je bil izselil v Ameriko, je tamkaj težko obolel. Storil jo tedaj obljubo, da napravi v svojem domačem kraju križ, ako o/.dravi. Mož je res ozdravil in je obvestil pristojnega župioka o svoji zaobljubi, župnik je, hotoč najbrže napraviti lep dobiček, od moža na nesramen način zahteval denar in se mu usiljoval, da on poskrbi nakup in da postavi križ. Izseljenec, kateremu ni ugajala župnikova usiljivost, ni na opominjevalna pisma župnikova ničesar odgovoril, nego se je napotil domov, kupil v Ljubljani sam primeren križ in ga postav.1 v Dragi na primernem kraju. Komaj se je lo zgodilo, šel je župnik vos razjarjen v šolo* poklical otroka tega m<>ža in jima rekel: »Ali misli vaš oče morda, cla bom jaz njegov križ blagoslovil? Kaj še! Naj ga pusti od kakega psa poškropiti, pa bo blagoslovljen«. To so lastne besede tega častivrednega dušnega pastirja, ki se bo vsled tega moral zagovarjati zaradi motenja vere. Vrh tega se je začela proti njemu tudi kazenska preiskava zaradi trpinčenja šolskih otrok, katero je zakrivil kot katehet. Katoliška cerkev je lahko ponosna na take Kristusove namestnike! Pobožen skranitel j otrok. Ii Mengša se nam piše: Marljiva žandarmerija je 29. m. m. razkrila nezaslišan škandal, ki se je čez leto dni godil v klerikalnem taboru v Stobu. Aretovala je 311etnega oženjenega Frana Kreča, po domače Jerčana iz Stoba št. 43 in ga izročila sodišču v Kamniku. Kreč je s svojo ženo tako slabo živel, da je revica več kakor dvajsetkrat morala zapustiti streho svojega moža. Njegova družica mu že leto ' dni ni več dopadla, tembolj pa so se mu dopadle nežne deklice v starosti 9 do 10 let in neko 17letno umobolno dekle. Pobožni Kreč, ta veliki in ognjeviti klerikalec, je, kakor se čuje, tekom jednega leta oskrunil 15 deklic iz Stoba, katere večinoma še šolo obiskujejo. Da je svojo hudodelstvo oskrunitve laglje izvrševal, znal si je prav premeteno pomagati. Klical jo otroke k sebi, dajal jim denar, naj gredo po žganje in naj mu ga prineso v hišo. Otroci so ž njim pili, in ker so bili hitro opijanjeni, je mogel ž njimi uganjati, kar je hotel. Tudi jih jo zvabil v hišo s tem, da naj pridejo po jabolka. Ko so posamezne matere prišlo počenjanju pobožnega svinjarja na sled, so vse prikrilo in varovale tajnost, ali žandarmerija je končno vendar razkrila vso stvar. Gotovo je umestno vprašati: Kdo je kriv, da so se otroci dali tako zlorabljati? Krive so različne okolnosti, gotovo pa jo krivo tudi to, da dušni pastir boneiicijat Strupi ne utegne počati se s svojim poklicem. Z lece na Goričici se ne čuje druzoga, kakor zmerjanje na liberalce in brezverce, a kakor govore ljudje, se tudi v šoli pri krščanskem nauku pitajo otroci n»jveč s poliko. Kdor ima toliko opraviti s politiko, nevedane utegne utrjevati med ljudstvom morale, ki v takih razmerah mora ti iati, tembolj, ker je očitno, da velja za najmoralnejšega človeka lahko vsak izpri-donec in ničvrednež, če jo le zvest pristaš duhovniške stranke. Se iz mrtvih hočejo delati dobiček. Pišejo nam: Naši klerikalci ne zaostajajo - kar so podjetnosti tiče, mnogo za ne-kršcanskimi Židi. Iz vsako slvarico vedo si denurju napraviti. Morda se naši čitatelji še spominjajo ranjke Magdalene bržčas v blaznosti. Vsa rodbina je — zblaznela. Iz Bero l ina javljajo, da je ustanovil v Datteju kmet Kaschka nekako versko družbo. Molil je veliko ter bo postil b svojo obiteljo po celo dneve. Nedavno pa so prinesli listi vest, da je mučil Kaschka tako dolgo svojo ženo, da je, vsled bolečin umrla. Daroval jo je Bogu v spravo, kakor je sam rekel. Skliceval se je na besede sv. Pavla: »Brez prelivanja krvi ni odpuščenja.« Kaschka je bil Seveda blazen. Tudi dva njegova sina, či, dekla in svakinja so vsled prevelike pobožnosti zblazneli. Prepeljali so vse v blaznico. Nesreča na železnici. Minuli ponedeljek zvečer sta pri postaji Sollenau na Aspang železnici trčila dva vlaka. Kriv je strojevodja, ki je prezrl signale, menda vsled razburjenosti, ker je prvič samostojno vodil vlak. Pet oseb je bilo težko ranjenih, šestnajst oseb pa lahko poškodovanih. Salame Iz Hunhiial glđ. 10 kr., dtmaee salame 1 gld., liiinuJMkr salame 80 kr. kilo, kranjske l*iol»»se,>*amo preSičevo meso, velike, 18 kr. ena, sunka s kožo „brez kosti" (Roll-schinke) 90 kr. in 1 pd. 10 kr, suho mesa in slanina 66 kr, suhe *lavine,vskoro brez kosti, 40 kr. kilo in ili*u«o presleevlna pošilja po povzetju (2647-1) Janko Ev. Sire v Kranj-u. E. Sđimarda oblastveno potrjena potovalna pisarna v Cjubijani Dunajska cesta št. 6 (v Šobrovi hiši) Izdaja voznih listkov tu- in inozemskih železnic, in sicer listkov za navadne vožnje, za vožnjo tja in nazaj, za okrožna potovanja, priredi tudi romarske vlake itd. \ Izdaja voznih listkov za vse razrede v Avstriji konc. franc. parobroda „Compagni Generale Transatlantique" v Parizu katerega parobrodi vozijo naravnost brez prelaganja Jz llttvrti v iVcw-¥ork. Vozi ho i/. Ljubljano čez Trbiž Ueljak Inomoat-Bnehs-Basel-rariz-Haver. -- Parobrodi vozijo 6 do 8 dni cea morje. Najkrajša In najhitrejša proga Iz Evrope v Ameriko. Izvrstna hrana In postrežba na ladljl. Dobiva se povsod! •o o nt t> o P« o n cd t* •«-» •O o p _ Dolžnost vtfake rodoljubne hiSo jo, da poBkuHi in vedno rabi le kavino primes v prid dražbe sv. Cirila In Metoda, kaki. r tudi v ho drikje cikorijske Izdelke samo iz domaČo MPrve Jugoslovanske tovarne za kavlne surogate v Ljubljani." Zahtevajte povsod! Loterijske srečke. Oradeo, 23. novembra. 44, 22, 6B, 52, 67. Brno, 27. novembra. 26, 83, 60, 80, 22. Dunaj. 23. novembra. 46, 12, 20, 88, 2. Praga, 4. decembra. 10, 2, 19, 18, 55. Lino, 30 novembra. 26, 80, 38, 4, 9. Trst, 30 novembra. 78, 82, 81, 40, 47. Tržne cene v Ljubljani 30 novembra 1901. Pšenica, 100 kg Rež, n . Ječmen, „ Oves, „ . Ajda, „ . Proso, , Koruza, , Krompir, Leča, lit. . Grah, „ . Fižol „ . Maslo, kgr. . Mast, „ . Špeh svež, „ A'I v —.1— 19 - 15 1320 16 14-16|-13 40 4 20 -20 -50 -30 240 150 130 Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . . Jajce, jedno. . . . Mleko, liter . . . . Goveje meso kgr. Telečje „ „ Svinjsko „ „ KoStrunovo ,, „ PiSčanec . . . Golob...... Seno, 100 kilo . . Slama, ,...... Drva trda, klftr.. . „ mehka, „ . . 60! Zobozdravniski in tehnični atelje. RUVan}a ZOb z Metilom, duši-i. kovim oxydulom (Lustgas) itd. Plombe \% zlata, porcelan«. in drugih sredstev. Zlate krone 1n sP°ne' - iz kavčuka, aluminija in zlata. (2117—1) Zobozdravnik. Dr. Rado Frlen, Ljubljana Špitalske ulice št. 7. I. nadstr. Ordinacija od 9—12. dopoludne in od 1—6. ure popoludne. Za uboge brezplačno ruvanje zob od 8—9. ure zjutraj. Uizitniee in l^an«rt« 5 firme ^) priporoča „JCarcdna Tiskoma" u Ljubljani. Odgovorni urednik Valentin Kopitar Laatmna in iimk .Narodne liekMUte)* v Ljubljani.