pTi°vfnfna UtoUHl ŠteU. Z6Z V LluMlonl, v pete)! 15 novembra 1929. Ceno Din 1* Izhaja vsak dan popoldne, izvzemSi ledelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji ineerati petit vrata Din 4.—. Popusti po dogovoru. In eratni davek posebej. »Slovenski Narode velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. Konferenca o novem voznem redu Važni predlogi Zbornice za TOI glede zboljšanja lokalnega in mednarodnega prometa Ljubljana, 15. novembra. Z upn-avno preureditvijo naše dVžave so se v nekaterih banovinah spremenile zlasti prometne razmere. Nova težišča prometa, tako lokalnega, kakor zunanjega, so ponekod brk. povod, da je bilo treba najprvo misliti na novim razmeram primerno preureditev voznega reda državnih železnic. V dravski banovini je sprememba posebno občutna z ukinitvijo martf>on;ke oblasti in njeno združitvijo z ljubljansko v dravsko banovino. Direkcija državnih železnic v Ljubljani je z:ato sklicala za danes ob 10. uri interno sejo ter povabila vse institucije, ki so zaili* teresirane na primerni preureditvi voznega reda, kakor Zbornico za TOI, Zvezo za tujski promet, poštno upravo itd., naj predlože svoje predloge. Zbornica za TOI je že pTej sklicala v ta namen posebno anketo in sestavila svoje predloge, upoštevajoč želje in potrebo vseh krajev in prebivalcev ter se je posebno ozirala na lokalne ra-zme* re in njih potrebe, na spremembe, ki so nastale 7, dozidavo nekaterih novih železniških naprav, kakor novega tira na progi do Beograda, železniškega trikota v Zidanem mostu itd. ter tudi vse spremembe, ki so nastale z vedno živahnejšim tujskim pro* metom preko naše banovine in spremembami mednarodnega prometa. Zbornica za TO t je na današnji konferenci stavila sle^ deče predloge za preureditev in izpopolnitev voznega reda: Mednarodni promet Skrajša naj se brzovlakove vožnje na progi Ljubljana — Beograd in obratno, kar je omogočeno radi izmenjave tračnic in položitve novega drugega tira na progi Novska — Zemun vsaj za eno uro. Zboljšajo naj se zveze z direktnimi kurznimi vozovi z Jesenic preko Sctnvar-zach — St. Veit do Buchsa in Basla. Na tej progi so postanki na posameznih križiščih izredno dolg in bi sc jih imelo v interesu hitrejših zvez skrajšati na neobhodno potrebni minimum. Tudi je pri obeh br-zovlakih v smeri Villach — Salzburg želeti v sezoni pojačanje garnitur, posebno glede II. in HI. razreda, ker je frekvenca izredno močna in celo izven sezone razpoložljivo število mest ne zadošča za število potnikov. Brzovlak Dunaj — Gradec št. 185 186 naj bi sc podaljšal od Gradca do Maribora. Potem bi tako lahko odpadla poštna vlaka 1212/1227. ki sedaj korespondirata s tem brzovlakom. Vlak štev. 5216, ki vozi sedaj samo v sezoni, naj bi vozil z Jesenic do Podrožice celo leto, ker je 7a obmejni promet domačinom zelo važen. Zbornica vztraja na zahtevi otvoritve potniškega in blagovnega prometa preko Hodoša in Dolnje Lendave z Madžarsko najpozneje z uveljavljenjcm novega voznega reda, kar naj bi se upoštevalo primerno že sedaj pri določevanju lege prekmurskih vlakov. Lokalni promet Obnovijo naj se vsi osebni in mešani vlaki, ki so bili z odlokom z dne 15. februarja t. 1. ukinjeni. Ta predlog utemeljujemo s tem, da pri pretežni večini vlakov z ukinitvijo ni bil dosežen nikak prihranek, ker so bili omenjeni vlaki brez izjeme zadostno posečani Ln kot taki aktivni, pač pa so bile v občutni meri porušene zveze v potniškem prometu. Posebno važnost polagamo na to, da se obnovi nočni par potniških vlakov med Ljubljano in Mariborom. ker nimamo med temi gospodarskimi centri pri sedanjem voznem redu od 17. ure popoldne pa do 5. ure zjutraj, torej celih 12 ur. ni kaki h potniških vlakov, marveč samo mednarodne brzovlake, katerih uporabo otežuje za 50% višja brzovlakova tarifa, kakor tudi dejstvo, da se ustavljajo samo na treh vmesnih postajah. Poleg tega je njihova lega za krajevni promet izredno neugodna. Kot taki brzovlaki seveda ne ustrezajo potrebam krajevnega večernega in nočnega prr.meta. Pred vsem zahtevamo obnovo ukinjenih vlakov na progi Pragersko - Kotoriba. ki ie dolga 91 km in na katero se stekajo stin lokalne proge. Ta proga je radi redukcije vlakov izgubila dve važni zvezi in sicer prvo jutranjo zvezo v smeri proti Ljubljani in Mariboru in priključek na večerno zvezo iz Ljubljane. Potreba potovanja v Ljubljano bo radi ukinitve mariborske oblasti in prenosa poslov na banski urad mnogo večja, kakor je bila do sedaj in je zato neobhodno potrebno, da se omogoči prebivalcem iz ptujske okolice pravočasno priključek na jutranji poštni vlak št. 515, da bi mogli prispeti v Ljubljano že ob 10. uri zjutraj in ne kakor sedaj, ko dospejo komaj ob 13.46. Isto tako na§ se jim omogoči, da pridejo na mariborski trg, kamor so po prejšnjem voznem redu prispevali že ob ool 7. zjutraj, dočim prihajajo sedaj šeic Po 9. uri, kar je prepozno. Nadalje je treba, da se jim omogoči povra-tek z večernim vlakom št. 625 iz Ljubljane odnosno 526, kar je po sedanjem voznem redu nemogoče. Vozni red na progi Grobelno - Rogatec, na kateri se ima otvoriti še pred uveljav-ljenjem novega voznega reda tudi tranzitni promet, naj se vzpostavi tako, da bosta imela dva para direktnih vlakov in sicer en dopoldanski in en popoldanski zveze in priključke v Grobelnem in v Krapini. Posebno vainost polagamo na to, da dobe interesenti iz šmarskega okraja zvezo na druge dopoldanske potniške vlake v smeri iz in proti Ljubljani ter iz in proti Mariboru. Splošna želja je, da se potniški vlak št 621, ki vozi sedaj iz Ljubljane samo do Celja, podaljša do Maribora. Trasa za povratek naj bi se položila tako, da bi odhajal iz Maribora okrog 20. protivlak do Celja, kjer bi nočil, od Celja naprej pa bi ostala sedanja jutranja trasa neizpremenje-na. Preložen opoldanski vlak naj bi imel priključke na križiščih v Zidanem mostu proti Zagrebu, v Celju proti Velenju, v Poljčanah proti Konjicam in na Pragerskem proti Kotoribi. Jutranji potniški vlak št. 912 na gorenjski progi naj se preloži tako, da bi prihajal okrog 7. v Kranj, ker se vozi z njim v tamošnje tovarne veliko število delavcev. Važno je to tudi radi dostave pošte, ki se radi pozne lege tega vlaka zelo zakasnuje. Isto velja tudi posebno glede Jesenic. Nasprotno pa naj bi se lega vlaka št. 915 preložila na pol ure popreie, s čemer bi se omogočil hitrejši povratek s proge. Na progi Jesenice - Planica se predlaga podaljšanje mešanega vlaka 8.671/72, ki vozi sedaj samo do Dovjega, do Planice. Vlak štev. 8611 naj bi prihajal na Jesenice ob 5.50, da bi ga mogli uporabljati delavci, ki morajo bti ob šestih v tovarni na delu. Za ožji krajevni promet med Ljubljano in Zalogom naj se uvedejo z ozirom na veliko število delavstva in nameščencev, ki se vozi na tej progi, še po en poseben jutranji, opoldanski in večerni vlak. kar ne povzroča nikakih novih izrednih stroškov, ker je Zalog itak obenem garažna postaja in premikalni kolodvor za Ljubljano. S tem bi se oddvoiil okoličanski promet od prometa na večje razdalje. Danes obremenjuje ta promet po nepotrebnem garniture mariborskih in zagrebških vlakov, kar se ne more smatrati racijonelno. Vozni čas potnškh vlakov med Ljubljano in Mariborom ter Ljubljano in Zagre- bom je absolutno predolg. Jutranji vlak št. 613 rabi za 151 km dolgo progo 4 ure in 16 minut. Zveza na vlak št. 625 pa traja celo 4.26 minut. Otvarjajo se vedno nove postaje in postajališča in vsak vlak se ustavlja na vseh postajah in postajališčih. Na večjih postajali je postanek po naših ugotovitvah mnogo predolgo odmerjen in se zato čas vožnje vedno povečava. Potreba je, da se vožnja teh vlakov pospeši in postanki na večjih postajah znatno skrajšajo. Na progi Maribor - Prevalje naj bi se ob nedeljah spremenila trasa delavskega vlaka 9024/9025 v traso izletniškega vlaka, ki bi odhajal iz Maribora ob 14.30, do Tale in bi se vračal ob 20. v Maribor. Z ozirom na dograditev spojnega mostu v Zidanem mostu, kakor tudi na preložitev lege brzovlakov Beograd - Jesenice naj se skrajša čakalna doba potniških vlakov v Zidanem mostu za smer Ljubljana-Zagreb, ki znaša sedaj pri jutranjih vlakih I uro, pri večernem pa poldrugo uro, na neobhodno potrebni minimum. Preložitev potniškega vlaka št. 612 na progi Ljubljana - Rakek naj se izvrši tako, da ne zsubi v Postojni zveze proti Trstu. Celje in okolica -Je interesirana na vzpostavitvi zveze na potniški vlak Št. 617 v Zidanem mostu, ker sega okoličanski promet iz Celja do Sevnice. V sporazumu z avstrijsko železniško upravo naj se spremeni lega dopoldanskega vlaka št. 9013, ki ima sedaj v Dravogradu 56 minut postanka, tako da bi odhajal iz Prevalj, kjer je sedež sreskega poglavarstva .50 minut pozneje in se s tem omogočil povratek strankam, ki imajo pri uradih v Prevaljah opravka. Trasa vlaka za avstrijski tir bi ostala lahko v tem primeru neizpremerrj ena. Na dolenjskih progah sc predlaga podaljšanje potniškega vlaka št. 9215 od Novega mesta do Metlike, ker so stiki Novega mesta z Belokrajino zelo živahni. Kot pro-titrasa nai bi se uvedel drugi dopoldanski vlak med 9214 in 9216 do Novega mesta, ki bi prihajal okrog 8. ure v Novo mesto. Vlak št. 9213, ki odhaja sedaj iz Ljubljane komaj ob 7.30, nai bi v bodoče odhajal že ob 6.30, da se omogoči interesentom, da preje prispejo v Belokrajino. Največji del potnikov za ta vlak prihaja iz Ljubljane, za katere je sedanja lega vlaka prepozna. Prihod vlaka št. 9214 v Ljubljano naj bi se preložil nekoliko popreje, da se omogoči sigurnega zveza na brzovlake proti Jesenicam, Trstu in Zagrebu in proti Rakeku. Tudi je prihod okoličanov iz kočevskega okraja na ljubljanski trg s tem vlakom po dosedanji legi prepozen. Pričetek pogajanj v Sofiji Danes so se pričela v Sofiji po skimi delegati za končno Sofija, 15. novembra. Snoči ob 11. je prispela semkaj naša delegacija za pogajanja z Bolgarsko. Na kolodvoru jo je pričakovala celokupna bolgarska delegacija, sofijski župan iu osobje našega poslaništva. Danes dopoldne se je vršila ■ otvoritvena seja. gajanja med našimi in bolgar-ureditev obmejnih vprašanj Beograd. 15. novembra. Povodom pri-četka pogajanj z Bolgarijo objavljajo beograjski listi članke, v katerih nag^išajo, da ima naša delegacija striktna navodila zahtevati osnovanje nevtralne cone, ki naj obsega na vsaki strani meje 10 do 15 km širok pas. Razen tpga mora zahtevati definitivno likvidacijo dvolastni nakita posestev. Neresnične vesti o ujetju Uzunova Demantirane vesti o izsleditvi Vlada opustila zasl Beograd, 15. novembra. Po neki vesti iz Sofije, so orožniške čete izsledile razbojniško tolpo Uzunova. ki jo ie obsolilo 600 orožnikov. Orožnikom je baje uspelo žive ujeti Uzunova in p^t njezovih tovarišev, ki tih ie okovane v verige snoči 9b orožnikov pripeljalo v Sofijo. Sofija, 15. novembra. Policija je snoči izvršila v Sofi i racijo po v s en kavarnah in gostilnah ter drugih javnih lokalih. Pri tem je aretirala nad 200 oseb. ki so b:le brez listin in brez posla. Ore večinoma Zboljšanje položaja na nowyorski borzi Neuvork, 15. novembra, federalna rezervna banka je znižala obrestno mero od 5 na 4V2%. Newyork, 15. novembra. Zaradi številnih nalogov za nakup se je položaj na new-vorški borzi znatno zboljšal. Včerajšji promet je znašal 3,569.000 akcij, ki so se dvignile v tečaju za 5 milijard dolarjev. razbojniške tolpe Uzunova — edovanje razbojnikov za Makedonce, ki pripadajo makedonstvu-juščim. Vesti o ujetju Uzunova se ne potrjujejo. Včera' so bili odpoklicani vsi oddeiki vojaštva in orožništva. ki so sodelovali pri zasledovanju Uzunove razbojniške tolpe. Policija o tem ni izdala nobenega poročila. Listi pišejo, da jc Uzunov s svojo tolpo brez sledu izjrinil in vprašujejo, kako je to mogoče v državi, ki se hoče prištevati med države, v katerih vlada red Odoi ohrani zobe zdrave in jamči za sveže dišeč duh! Pred državljansko vofs&o v Avstriji? »Heimwehr« hoče izvesti državni prevrat s pomočjo redne vojske — Avstriji grozi državljanska vojna — Odkritja češkoslovaškega Hsta Praga, 15. novembra. »Pravo Lidiu objavlja članek bivšega ministra /a socialno skrbstvo dr. Leona Wintra. ki je bil že pod Avstrijo narodni posla' r?ec, v katerem se bavi z zadnjimi dogodki v Avstriji in naglasa med drugim: »Ileimvvehr« se z vso mrzlico pripravlja, da izvede v Avstriji državni prevrat. V to svrho je že izdelan točen načrt za sodelovanje med »Heimveh* rom« in avstrijskimi regularnimi četami. 1'se avstrijske regularne čete naj bi se izpopolnile s formacijami y>}1eim\vehra<>. rt/Aro da bi bil tudi »IIeimwchr« postavljen pod \'ojaško komando. Podroben mobilizacijski načrt je izdelal general Ronge. znan že iz avstrijske dobe. ko je vodil špijonažni oddelek vojnega ministrsf\°a. Po tem načrtu je določena za pohod na Dunaj 6. bri-cada r Brcgenzu. Avstrijsko delavstvo ne drži rok križem in je pripravljeno, da odbije vsak napad. Zato grozi Avstriji resna državljanska vojna. To pa ni več samo avstrijska zadeva. Zato bodo češki socialni demokrati vložili na zunanjega ministra interpelacijo, v kateri bodo zahtevali pojasnila, kaj namerava ukreniti češkoslovaška vlada za zaščito reda in miru v Srednji Evropi. Avstrija in sosedne države Polemika češkoslovaškega tiska o stališču napram homatifam v Avstr^i — Demanti trditev o zunanje - političnih ciljih »Heim- vvehra« Praga, 15. novembra. Krščansko socialno nemško časopisje objavlja članke v ka-teria obtožuje češkoslovaško zunanje ministrstvo, da ne preso'a obiektivno sedaniih razmer v Avstriji in da se postavlja po svojih glasilih na stran socialnih demokratov. V polemiki zaradi te trditve izjavlja »Prager Presse« med drugim, da se Češkoslovaška ne vmešava v notranje zadeve in spore Avstrije in teza tudi ne bo nikdar storila. Češkoslovaška ie vedno spoštovala suverenost svojega avstrijskega soseda in je znano, da so bili prav v času. ko ie bil dr. Seipel zvezni kancelar, češkoslovaško - avstrijski odnošaji zelo prijateljski. Od tega stališča se Češkoslovaška ni nikdar umaknila in tega tudi n» bo storila v bodoče. Z obema avstri skima strankama ima češkoslovaška zunanja politika enako razmerje, kar na n:kako» ne pomeni, da Češkoslovaška ne bi mosla biti interesirana na notranjih razmerah v Avstriji. Češkoslovaška bo imela vedno interes na tem. da vladajo v Avstriji, kakor v ostalih sosednih državah zdrave razmere, in da se sodelovanje z Avstrijo ne krš. niti z gospodarskim ali finančnimi težavami, niti s politični.ni strankarskimi konste-lacijam? ali grožirami za prevrat. Nikakor pa ne more smatrati Češkoslovaška za normalno, če obstojajo poleg zakonite vlade v Avstriji še oborožene organizam e. ki ogrožajo normalno delovanje državnega življenja in miru, kar bi utegnilo imeti za Češkoslovaško predvsem gospodarske posledice. Ta interes na avstriskiti razmeran ima Češkoslovaška prav tako kot vse sosedne države in vse mirovno orijentirane države v Evropi. Dunaj, 15. novembra. Na trditve beograjske »Politike«, da ima pokret >Heim-wehra« v Avstrijj tudi zunanje - politične cilje, odgovarja včerajšnja *Neue Freie Presse« z daljšim uvodnikom, v katerem izjavlja, da ni treba še posebej povdar-jati. da ie to naziranje bistveno pretirano. Med drugim pravi, da je vsa Avstrija ne glede na posamezne sloie in stanove orotl pod'etjem, ki bi bila usmerjena proti Jugoslaviji Restavracija Habsburžanov, piše Ust bi pomenila, ko niti na Madžarskem ni mogoča, šele prav tukaj propast, napad na mirovne pogodbe in izkoriščanje morebitnih konfliktov mednarodni poraz. Mi ne smatramo voditeljev »Heimwehra< za zmožne, da bi storili, kar nasprotuje logiki in zdravemu človeškemu razumu. Naše trdno, neomajno prepričanje je, da s# tako daleč ne bo nihče rzpozabil. in v Beogradu so lahko mirni; grozne in kletve, pehodi in demonstracije veljajo za dosleden čas samo »notranjemu sovražniku«. Rekonstrukcija rumunske vlade Včeraj je bi3a izvršena delna preo snova rumunske vlade — Združitev nekaterih ministrstev — Bukarešta. 15. nov. Včeraj opoldne ie bila seja ministrskega sveta, na kateri je ministrski predsednik Mani«u r>r-edIo.žil dekrete o izi>rem-embi v vladi, ki jšh ie podpisal re»£ent4;i sivet. Po seji je ministrski predsednik izjavil, da ni imel namena na veliko rekonstruirati vlado, temveč združiti posamezna ministrstva, kakor je bilo že dalje časa določeno. Izorernernlbe v vladi so naslednje: # Ministrstvo za izenačenje zakonov ter -prosveto jn pouk prevzame Cortsta-teScu, podtajnik Oldovanu, miinitster za dela in ad?ra»vstvo ostane Raduceanu, pod«tajniik Julhi M oldovanu, minister za javna dela in promet (začasno) dosedanji minister za Bcsara-bi>o Panhalipa, državni podtajnik dosedanji srla-vtni tajnik znnranj-eg-a ministrstva Gasencu, trgov in sik i minister Madjjearu prevzame finančno ministrstvo, dočim l>o dosedanji prosvetni minister Auret Vlad imenovan za trgovinskega ministra. Minister za novo ozemlje ostane tudi nadalje v vladi, dokler ne bodo imenovani novi ©okrajinski ravtnatel'ji. in sicer najbrž s 1, januarjem 1930, Zvišanje italijanskih uvoznih carin Milan. 15. novembra. Tukajšnji listi poročajo, da namerava italijanska vlada z novim letom v svrho zboljšanja državnih financ in zaščite domače industrije, ki ee bori z velikimi težkocami. povišati carine, v kolikor to dopuščajo trgovinske pogodbe. Vsekakor pričakuje italijanska vlada, da bo povišanje carin prineslo okrog 1 milijardo več dohodkov. •talija pripravljena odpraviti podmornice? Rim, 15. novembra. Rimski listi poročajo, da je italijanska vlada še le sedaj pristala na odpravo podmornic toda le pod pogojem, da se italijanska vojna mornarica izenači s francosko. V diplomatskih krofih godijo, da gre samo za šahovsko potezo It;«- j lije, ki hoče na ta način dobiti kar največje j koncesije. ' Smrt odličnega znanstvenika in državnika Beograd, 15. novembra. Davi je preminul univ. prof Andrija Štefanovi^ t>iv*i rektor beograjske univerze in minister javnih del v predvojni Srbiji. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 22.S3, Berlin 13.52. Bruselj 7.909, Budimpešta 9.S921. Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 793 57 —796.57 (795.07), Loodoti 275.41—276.21 (275.81), .\ewyork 56.41, Pariz 221 | I -ZAGREBŠKA PRKDBORZA. Devize: London 275.75. N'ew Vork 56.43, Pariz 222.65, Milan 296.00. Turih 1005.90, Berlin 1352.25. Dunaj 795.0D, Praga 167.40. Efekti: pos. S5.25. vojna ikoda 437 -438. INOZEMSKE BORZE. Curih: London 25.1b^?S. NewvorV 515.725. Pariz 20.315. Milan 7UML Berlin 123.36, Dunaj 72.55. Beograd 9.124725. Pra-za 15.2775. Bukarešta 3.0825. Stran 2 •SLOVENSKI NAROD«, dne 15. novembra 1929. Štev 26 2 „Soča" ognjišče primorskih rojakov Jutri prične v salonu pri »Levu« zopet z rednimi ^■■^rr*"1* večeri in zanimivimi predavanji Dopolnjena je MAGGI "J« zabela cenejša! Radi tega si dajte prazno maggi ]eV( stekle- ničico vedno dopolniti od trgovca, toda pazite na to, da se zabela dopolnjuje iz velike maggi - jeve steklenice; kajti v le-tej se zakonito ne sme imeti nič drugega naprodaj, kakor maggi - jevo zabelo. Splošno veljavne dopolnjevalne Steklenica štv. 0 12 3 cene: Din. 6-- 12-- 20*- 40-- Izrežite in shranite! Ljubljana, 15. novembra. Orušivo »Soča* je nedvomno eno naj-«.£ilne.'šrh društev v Ljubljani. Od lani do danes je fcnelo okoli 30 sej, na katerih j* razpravljalo poleg običajufa društvenih vprašanj tudi o prosvetnih in gospodarskih ter o vprašanju vojne odškodnine. Odbor je bil v s+alnih stikih s sorodnimi društvi ter je pomagal članstvu in tudi nečlanstvu z nasveti. Za marsikaterega člana je interveniral pri oblastih, če je bilo treba; ki mnogim članom je pomagal iz zadrege. Da je bilo to cnogoce, je zasluga vsega član« stva, ki je prispevalo članarino v društveno blagajno. Izmed večjih prireditev je omeniti izlet v Maribor, mladinsko akademio in izlet v Celje. Predavanj je bilo 12. Predavali so: dr. Mirko Rtrpelj o Otonu Župančiču, prv* ku naših pesnikov, prof. Jože Bačič o potovanju po Južni Srbiji in Crni gori, di. Joža Lavrenčič o Gorici v času narodnega preporoda v letih 1848—1870. dr. Stojan Bajič o gibalnih silah mednarodne politike, dr. Rudolf Andrejka o potovan;u po Dalmaciji, dr Josip Oblak o Visoki Tatri. Tone Seliškar o Fordovin tovarnah, prof. Fran Dolžan o stališču Človeka, Karol Mah-kota o Poljski in dr. L. Bohm o gospodar skih odnosa jih med Evropo in Zedinjenirni državami Po predavanjih so bili običajno pevski nastopi in deklamacije. V petju se ie posebno odlikoval pevski zbor *Soče«. Po enkrat je nastopH tudi Premelčev kvartet m skupina pevcev iz gledališča. Društvo »Soča«: šteje v Ljubljani okoli 1000 rednih članov Podružnice štejejo: Bohinjska Bistrica 54. Novo mesto 58 in Celje 245 članov, skupaj s centralo torej 1357. Storjeni so vsi potrebni koraki, da se ustanovi podriržnica tudi v Mariboru ter da se pomnoži število članstva. Najagilneiši je bil v tekočem letu predsednic »Soče« župan dr. Puc. Po njegovi Pustite veselje do dela tistim, Glavni poklic žene bodi 6 Dovolite g. urednik, da se obrednem tudi jaz ob to vprašanje in &\e?r v odgovor na štev. 3 g. R. Za nujno potrebno smatra g. R. celibat uradnic Napoti 6ta mu le poročena uradnica in obratno. Ne vidi pa družin, kalere sive v skupnem gospodinjstvu. Oče uradnik, hčere uradnice, sinovi uradniki. — Torej 5—6 plac v eni družini —. Nasprotno; oče bogat trgovec advokat — hčere doma uradnice — ali celo državne uradnice. Oče industrijalec; žena presedi po cele dneve v komtoarju ali kavarni — — Gospodinjstvo in otroci či prepuščeni sluir kinjam. Koliko žena je trgovk. katerih možje so v državnih službah! — Kdo jim bo naprtil celibat? To je direkten ntenlat na uboge državne uslužbenke, ki ni^o storile drugega zločina, nego da žive pošteno, delajo pa več kot neporočene državne uslužbenke, ki se v mnogih primerih zabavajo le po kavarnah, gledališčih itd. Pridna, sposobna žena ne zanemarja urada, ne gospodinjstva. Vzgoja takih otrok je vedno boljša in lepša, nego nezakonske državne uslužbenke ali neuradnice. Kdor je tak slabič, da lega ne razume — mu ni pomoči. Res je, da so se gmotne razmere ooedin-cev zboljšale — torej bi se moral !e pri teh uvesti celibat. Žena pa. ki je v državni službi s poročenim ne doktorjem, trgovcem itd. zasluži vsaj za stanovanje, ako noče biti na cesti. Poznam žene. ki dela »o z večjim veseljem in bolj vestno v službi kot neporočene. Kakor je vestna v uradu, *ako je tudi doma. >Kdor pa nima za skromno življenje, naj se ne ženi«. To naj velja le za onef ki ne poznajo ljubezni. V nasprotnem primeru si isce nevesto z bogato dedščino, ko pa zapravi ženin denar, mu roji po glavi — celibat — zavist. 0 vestnosti žene in uradnice ve govoriti le tisti, ki jo ima. Dalje trdi g. R., da ima služkinjo lahko vsak samec. Torej mu rade volje poverim skrb, da v primeru uvedbe celibata preskr-bi vsem onim služkinjam, ki bodo odpuščene, službo pri samcih. Po mojem mnenju ni socijalno odpuščati iz službe ljudi, ki so vse skozi cestni, pošteni in delavni. Poglejmo le nekatere državne uradnice, ki niso poročene _ ne delajo, prebirajo ljubavna pisma, se frizira jo in pudrajo. kar je pri poročenih izključeno. Vprašam g. R., kaj poreče o možu, ki je doktor, njegova gospa doktorica — mar ne opravljata svojega poklica? Kdor je za celibat, naj se ne ženi 7 ženo, ki je in hoče delati le za procvit mladine. Kar je pa gnilega — ven z njim --pa bodisi poročena ali neporočena. Sem poročena državna uslužbenka in poznam mnogo koleginj, ki so tudi vest-nejse in boljše od mnogih neporočenih. Pustite veselje do dela tiRtim. ki delajo vestno in pošteno. J- 7 Ravnokar sem hotela oddati svoj prispevek k anketi »Za celibat uradnic ali proti«, ko dobim v roke »Slov. Narod«, v katerem me je s svojimi izvajanji prehitel g. I zaslugi se je osnoval »Meddruštveni odbor za pomoč primorskim emigrantom. V njem so po delegatih zastopana naslednja društva: »Soča«, Jugoslovanska Matica* Klub Primork, Slovenska Straža. Klub primorskih Slovencev in Kolo iugosl. sester. Ustanovljen je bil meseca januarja, ko so bili brezposelni delavci s Primorskega najbolj potrebni pomoči. Odbor se Je po časopisih obrnil na javnost s prošnio za prispevke in je nabral v kratkem času 41.749 Din. To svoto je takole vporabil: 195 emigrantov je dobilo denarno podporo, cned 129 pa je bilo razdeljenih 1190 kosil in ve-rij ter skoro prav toliko zajtrkov, v kuhinji Ljudskega doma je dobivalo hrano 20 Primorcev. Stanovanje se je preskrbelo devetim. Na Borzi dela ie dobilo s posredovanjem odbora 93 delavcev podpore, vsak po 150 Din. Delavska zbornica je delila . te podpore iz posebnega sklada za brezposelne emigrante. Zdravniško pomoč ie dobilo 6 emigrantov, od katerin sta bila 2 sprejeta v bolnico. Ko so sredstva pošla, je odbor posredoval za pomoč z uspehom pri zakladu, ki se je ustanovil pri velikem županstvu v Ljubljani. Odbor ie tudi pri raznih vladnih instancah posredoval v zadevi brezposelnih primorskih učiteljev. Odposlal je tudi v to svrho vladi v Beogradu pismeno spomenico. Jutri prične »Soča« v salonu pri »Levu« na Gosposvetskj cesti zopet z družabnimi večeri, združenimi s predavanji. Uvodno predavanje bo imel urednik »Slov. Naroda* g. Anton Podbevšek, in sicer o propadu evropskega svetovnega gospodstva ter o panevropskem gibanju. »Sočina« predavanja so bila vedno številno obiskana, pričakovati pa je. da bodo imela velik obisk zlasti sedat, ko se agilni odbor trudi, da čim bolj poživi društveno delovanje in so na sporedu predavania o nafboH perečih sodobnih vprašanjih. Id vestno in pošteno delajo — gospodinjstvo in materinstvo Vladimir R-v, ki skoro na las sličijo mojim. Pripomnim le še to, da žena — matf, ki svojo vzvišeno dolžnost do svojih otroči-čev in moža zapostavlja pisarniški službi, tudi ne more biti vestna uradnica. Njeno mesto uradnice lahko vsak čas zasede na stotine drugih, med njimi gotovo izvrstno kvalificiranih, doslej brezposelnih mož, dočim njenega mesta matere — vzgojiteljice in skrbne žene ne more nadomestiti nobena še tako dobi a služkinja. Kaj je torej bolj važno: par dinarjev na mesec več, da lahko udobneje živiš, ali pa dobro, z vsem maternim srcem in dušo vzgojena deca, srečen in zadovoljen možiček in lepo in mirno zakonsko življenje? Prava žena — mati, ki se v polni meri zaveda svojih dolžnosti, ne bo dvomila o odločitvi. Res se ie treba, če mož nima ravno sijajne službe, marsičemu odreči, marsikatero željo že v kali zatreti; toda t2ka žena bo z veseljem žrtvovala za svojo ljubljeno deco vse, da jo bo vzgojila sama v res dobre in plemenite državljane. Pred tako ženo. pa Četudi nima modne obleke in klobučka, bo imel vsakdo spoštovanje, njej pa mora biti največje, zadoščenje zavest, da ie storila svojo dolžnost do svoje rodbine in skupnosti. S tem pa nikakor nočem reči, da je edini poklic žene delo doma. Žena se more in v gotovih primerih naravnost mora udejstvovati tudi na drugem polju. Toda pri tem ne sme pozabljati, da je njen glavni poklic, gospodinistvo in materinstvo. 2ena — uradnica pa, ki se brani otrok, in takšnin poznam precej, češ, otroci povzročajo samo delo in nejevoljo in tudi preveč stanejo, ni vredna, da je žena ter se sama čisto navadno prostituira. To smatram za bolj sramotno, kot Če se njena nesrečna koleginja, moro)a ravno zaradi nle brezposelna, prodaja za denar. S socijalnega in družabnega stališča smatram torej, da ie popoln celibat uradnic edino pravilen, s čimer bo tudi eo ipso rešeno vprašanje brezposelnosti uradnic. Vsi navedeni razlogi veljajo seveda tudi za ge. učiteljice. M. D. »Beneška noč.« Jutri bo prva repriza Joh. Straussove operete »Beneška noč«. Zasedba kot pri premijeri. Dirigent: g. Neffat; režiser: g. Povhe Predstava se vrši za izven abonmana. Francoska komedija »Naš gospod žup* nik sukala sumljiva ženska, katero je pobaral«, če je videla njeno torbico. — Kaj jaz vem, je dejala neznanka m jo hitro ubrala iz cerkve. Vse kaže, da je najbrž ona okradla Simonovo. Policija š^e žeparico. !3e/ezmca Koledar. Danes: Petek, 15. novembra 1929, katoličani: Leopold, pravoslavni: 2. novembra, Aknidije. Današnje prireditve. Drama: zaprto. Opera: zaprto. Kino Matica: Melodija krvi. (Premijera. Charles ParSfi, Mary Duncan). Kino Ideal: Racnona. (Dolores del Rio). Kino Ljubljanski Dvor: K nebu pod oblake. Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu. Dežurne lekarne. Danes: Trnkoczv, Mestni trg, Ramor, Miklošičeva cesta. VVagner: »Vallđrac. V nedeljo 17. t. m. ob poi osmih zvečer se poje v operi jrrondajozuo deJo velikega aomikc«a geau>a R. VVasnetrja, .VaJlkka/<. Skušale so v polnem teka. Kot vsemu osftaiemu se posvet« posebna pozoroos-t UKft tehničnemu delu opratzorirve, ki bo s »Čarobnim ognjem« svojevrstna posebnost ki v tem obsezu prvič na slovenskem odm. Sodelujejo na5e priznan« prve operne moči: ga. Ttoerry$eva. gna. Malddčeva ter zz. Marčec, Rnfano&ač In Kreta j. Kot VaJkfre rastopilo gospe Poiščeva, Ribičeva, StaglDemJeva, Jecmaoorva, španova, Raun&akove. Sbrtd&eva, Gertovdeeva ki droge. Desko Je muzi-kalno oaštnditrai ro»voatell Polič, re&ira g. KnV vecM. Inscenacija po načrtu prof. Varvpouča. V svffbo lažjega razumevanja ki s tecii večfc-Za šn popotoe^Setza užitka teca klasičnega dela prenese »Gledalski last« zgoseco Hbreto opere; tet bo v pTe*£pradaH Pri dnevni blagu ..ni. Ker >e glasba Waeoerja težje dostopna, priporočamo vsem. da si pred predstavo prečitajo vsebino »Valkare«. Predstava )e izven abonmana. Iz policijske kronike Ljubljana, 15. sovetnbra. Včeraj le srčanoj trsorveerv cbi&vil v iiuiv-Ijaa&kuh dmovckikib, da bodota po LjubbaOtt drva trgovca, ka poni0aJ a manj vredno robo na pro-sLiit oš8urfu>eta a tem stranke, itocluveia pa turt ■ateresosn troovcjov, ki morajo ptaćeivatfe visoke da,vtke. Za ta dva patrona se je začela zana-maiti tudi policaja in ie danes ona »potnika« aoetvaia. jsl—ISI se je, da gre za dva pre* met ena gali£ka £xla, ki namata oobene pranraoc v mestni prodajaiti bia®o. Moža sta se prt aretaciji tegovarjaia, da sta samo »zurfalig« priUa v Ljubljano m ker jima ie »zufaBig« ostalo par vzorcev blatga. Boihcaja >u bo najbrž »ganila -r DubJjane. DopoJdne se k oglasil na policiji sftavibnd mojster Bat&edčao in prijavil slu so mu danes ponoči tatovi odnesli z dvort&ca hiše v Kolez ii cel kubičen meter narezan* desfc. — Tatova so bJri včeraj spkon atgdka. Tako so na Manjioetn tr«u 6 izpred tratike Manije Dknaceve odnesli vec^o ptahto, vredno okoli 200 Dm, sluga Ivuou Ko-reočanu, zaposlenemu p rti trgovcu Knezu, so p« odpeljat včeraj opoldne 1500 vredno koto. Kolo te znamke »Waffeorad«, črno pleskamo in še dobro ohranjeno. Snoči so kneli na Viču precejšen knhž s sla-boumnkn bivšim šoferjem Rudottorn S. Mož Je popotooma nas letal po ulicah *tasko da le bik) prebivalstrvo vse zbegano. Končno je ad-ajnfta prije! sitrajžnJk, ga satoma oblekel v sivoj pilašč an prigna>l ca poluc^jo, kier so ga začasno za-prfi. Poticijra }e sedaj v zadre^u kaj naj počne s slaboumnim. V bolnici ga ne sprejmejo, £e* da je preropobnuena, na Soudencn tudi vi prostora, doma pa ne sme ostat.:, ker ga fcOJetaa mati. M >e slabotna ženica, pač ne more krotiti. Poncija zasleduje drznega in nevarnega morilca v osebi koma] 141emega Franca Ltkarpt, rojenega v Bremstatenu v Avstriji in t*a pJi-stojnesa. ki je glasom dopisa orodnaike postajc v Rogaševcih v noči od v. na 10. t. m. umor I m oropal svojega hrantranca Ajudfela Langa «i po zločr,nu pobegnil. Lclkar je sredince pojave za svojo starost močno raa>vnt, po»iobgH s>: vz^ obrara, ko&tanjennin las In obrvi, riaivih oči t mak> brazgotino sredi čela. Oiblecen ie b«i v r&avkasto platneno obleko in črn tefcrvn:k, na SjSli P* Je imel športno čepico ter raztrgane Čevlje na nogah. Tudd ni kzJkftmcorno. da je Lekar ofrnkkel Langovo čroo obleko. V Soli. — Crv požre dnevno več, nego tehta sam. — Gospod učitelj, kako pa ve črv. koliko tehta? Zlobnost. — Pomisli, lasničar je rabil celo uro za kodranje mojih las. — Hm, zakaj pa nisi šla ta čas na izprehod? Za celibat uradnic ali proti 30 .8 51 Dnevne vesti. _VSe cenjene naročnike, ki še niso obnovili inairočnidre za tekoči mesec, in vse otie, ki so z naročnino v za-s-taniku, vljudno prosimo, da is/to takoj poravnajo, in to po možnosti do konca tega leta, da olajšajo delo upravi. Vse one, ki bi do 28. novemibra naj očni ne ne ob-novSi, opozarjamo, da se jim bo s tem dtoam pošiljanje lista ustavilo, zato obnovite naročnino pravočasno. Uprava »Slovenskega Naroda«. — Prevoz zeraskih ostankov jugoslo-▼enskfh vojakov Iz Plzna. V sredo dopoldne se je vršila na glavnem kolodvoru v Plznu pijetetna svečanost v počastitev spomina jugoslovenskih vojakov, umrlih med vojno v Plznu in pokopanih na plzen-skem pokopališču. Pred dnevi so izkopali na i.cnskem pokopališču zemske ostanke 91 jugoslovenskih vojakov in v sredo so jih prepeljali v mavzolej v Jindfichovicah. Pijetetne svečanosti so se udeležili zastopniki oblasti, društev in korporacii ter častna stotnija z zastavo in godbo. Poveljnik, divizije general Klecanda se je v ginlji-vem govoru poklonil manom naši-n vojakov, na kar je zaigrala vojaška godba ju-goslovensko himno. V imenu mesta je govoril župan in predsednik Ceškoslovaške-higoslovenske lige poslanec Pik. v imenu Čehoslovaške obce legionarske pa učitelj Horaček. Na krsto je bilo položenih več vencev. V imenu jugoslovenske vlade m vojnega ministrstva se je zahvalil udeležencem podpolkovnik HoIy. — Naš poslanik v Pragi dr. Angjehno-vlč se ie vrnil z dopusta in prevzel posla-nHke posle. — Iz državne službe. Imenovani so: za profesorja na Srednji tehnični šoli v Novem Sadu inženjer železniške direkcije v Subotici Marijan Kurrrp, ki bo začasno vodil posle ravnatelja šole. za kanclista pri okrožnem sodišču v Mostam orožniški narednik I. klase Ivan Žerjav, za tajnika oddelka za rastlinsko proizvodnjo v poljedelskem ministrstvu pisar istega oddelka Zvonimir Višnjič; v višjo skupino je pomaknjen inženjer ministrstva lavnih del Vladimir Knez; sprejeta je ostavka, ki jo je podal na državno službo profesor gimnazije v Vukovaru Milan Sere. — Natečaj za lektorja ruščine. Dekanat filozofske fakultete zagrebške univerze razpisuje natečaj za kontraktualno mesto lektorja ruščine in nove književnosti z maksimalno letno nagrado 30.700 Din. To mesto lahko zasede absolvent univerze, usposobljen za pouk ruščine in književnosti. Prošnje je treba vložiti do konca novembra. — Izenačenje poštno brzojavno-teleffon-ske zakonodaje. Po odredbi minisira javnih del je bil sestavljen osnutek zakona o poštah, brzojavu in telefonu in poslan vsem ministrom na vpogled. S tem zakonom bo izenačena poštno-brzojavno telefonska zakonodaja v naši državi in ves poštni, brzojavni, telefonski in radiopromet dobi z njim najmodernejšo podlago. — Hrvatski planinci v Celjski koči Hrvatsko planinsko društvo »Sljeme« priredi v nedeljo 17. trn. za svoje člane skupni izlet v Celje in v Celjsko kočo s povratkom v Laško. — Natečaj za plakatne osnutke ljubljanskega velesejma. Uprava Ljubljanskega velesejma je razpisala natečai za osnutek umetniškega plakata za mednarodni vzorčni velesejem, za vse državno šucnarsko in lovsko razstavo in za spominsko diplomo razstavljalcem. Pravico do natečaja imajo vsi umetniki — Jugosloveni. Rok do 3. decembra do 12 ure. Interesenti nai zahtevajo natančnejše podatke od uprave velesejma v Ljubljani. — Narod sebi! S tem geslom s katerim smo v dobi suženj, zbirali novčič po novčič za našo narodno obrano, se bodo pojavili v nedeljo 17. rm. po vseh krajih naše domovine požrtvovalni nabiralci. Prosili in nabirali bodo za narodno-obrabmne in dobrodelne namene Jugoslovenske Matice. Vsak, ki ima Ie trohico sočutja z rojaki v tujini, z brati, ki jih je kruta usoda pregnala izpod rodnega krova, naj prispeva ta dan za nje vsaj 1 Din v zbirko Jugoslovenske Matice. — Spremembe v potniškem prometu na piogi Jesenice - Rateče - Planica. Od 16. t m. dalje vozi tovorni vlak s potniškim prometom štev. 8672, ki je vozil do sedaj od Jesenic do Dovje-Mojstrana, od Jeseni3 do Rateče-Planica, z odhodom iz Jesenic ob 14.20 in prdiodom v Rateče-Planico ob 16.52. V obratni smeri vozi mešani vlak štev. 8627/8633 z odhodom iz Rateče-Planica ob 16.r5 in prihodom na Jesenice ob 17.52. Zato pa izostane na progi Dovje-Mojstrana-Jesenice tovorni vlak s potniškim prometom štev. 867I, odhod iz Dovje-Mojstrane ob 35.30 iu prihod na Jesenice ob 15.53 kot dnevno reden. Nadalje vozi od 16. L m. dalje na progi Jesenice-Rateče-Planica ob sobotah in dnevih pred premiki ter ob ne-del ah in praznikih mesto dosedanjega vlaka Stev, 8618, odhJa Jesenice ob 22.30 prihod Rateče-Planica ob 23,2, potniški vlak štev. 26*iG z odhodom iz Jesenic ob 21.32 ter prihodom v Rateče-Planico ob 22.33. — Smrt zaslužnega moža. Društvo >So-ča< v Ljubljani javlja tužno vest, da je v Novem mestu preminul 14. t m. društveni član in večletni predsednik podru&iice >Soče< tov. Josip Mozetič v 67. letu svoje starosti. Pogreb dragega in nepozabnega tovariša bo v Novem mestu 16. t. m. ob pol 15. iz kiše žalosti na šmihelsko pokopališče. Preostalim iskreno sožalje! — Antikvar Gliickselig T Zagrebu. Včeraj je prispel v Zagreb sloviti dunajski antikvar Gliickselig, ki je prvi odkril tatvino dragocenega diptihona v zakladnici zagrebškega kaptola. Gliickselig je namreč bival lani v Ameriki, kjer je zvedel, da je sloviti zagrebSki diptihon prodan cleveland-akemu muzeju. Ker se je za dragoceno umetnino sam zanimal, ni mogel verjeti, da so Zagreočani prodali điptihon Ameri- čanom. Ko se je vrnil v Evropo, je odpotoval v Zagreb, kjer je takoj ugotovil, da je bil diptihon na rafiniran način ukraden in zamenjan z dobro kopijo. Obvestil je o tem naše oblasti, nakar je prišla na dan afera lažnega grofa Mirka Pvelicka. ki je dvignila v Zagrebu, pa tudi v inozemstvu mnogo prahu. Našemu poslaniku v vVashingto-nu se je posrečilo dobiti originalni diptihon nazaj in ga bo v najkrajšem času vrnil Zagrebu. Zagrebški zakladnici ostane kopija, ki je tudi nekaj vredna. — Smrtna kosa. Včeraj je preminula v bolnici soproga ravnatelja banke »Slavi-je< ga. Danica Bole, vzor napredne in narodno zavedne žene. Pogreb bo jutri ob 15. izpred mrtvaške veže državne bolnice. Blag ji spomin! Težko prizadeti rodbini iskreno sožalje. —U Francoski poslanik — minister z. Dard mestni ženski realni gimnaziji. G. direktor Anton Jug je preje] v sredo od ljubljanskega francoskega konzula sledeče pismo: Gospod direktor, izredno sem srečen, da morem tolmačiti toplo zahvalo gospoda Darda, izrednega poslanika in pol-nomočnega ministra francoske republike v Jugoslaviji, ravnateljstvu Mestne ženske realne gimnazije v LJubljani, ki je organiziralo v dramskem gledališču dne 12. oktobra ti. ob priliki 130Ietnice Napoleonove Ilirije gledališko predstavo v francoskem jeziku. Iskrenim čestitkam k zelo lepo uspeli predstavi se pridružujem tudi jaz. Neuville. konzul. —lj Širjenje nalezljivih bolezni Razen epidemične bolezni, predvsem pa davica, difterija in škrlatinka, se v Ljubljani ter ljubljanski in kamniški okolici zelo močno Da/nes poslednji stanti za polete 1 K nebu - pod oblake Najslajša je 1 Posleđrni start ob 4., ^7., ^8., 9. LJUBEZEN V AEROPLANU! | KINO LJUBLJANSKI DVOR Tel. | — Sneg po hribih. Danes ponoči je zapadel po hribin nov sneg. Krim in vsi sosedni hribi so bili davi močno pobeljeni. Sneg je seveda znatno ohladil ozračje in temperatura je občutno padla. Davi je na-lelaval prvi sneg tudi v Ljubljani. — Zanimiv proces v Splitu. Včeraj se je pričela pred okrožnim sodiščem v Splitu zanimiva razprava gleda odgovornosti za nesrečo, ki se je bila pripetila lansko zimo v kamnolomu tvornice >Split< v Solinu pri Splitu. Kakor znano, so se utrgale skale in ubile tri delavce, dočim so biK trije težko ranjeni. Državno pravdništvo v Splitu je obtožilo radi malomarnosti upravnika tvornice inž. Grafa iz Trsta, inšpektorja kamnoloma Cemperja in delavskega nadzornika Milana Zoreta, rodom Slovenca, češ, da eo krivi nesreče. Rodbine prizadetih in težko poškodovani delavci zahtevajo precejšnjo odSkodnino. Včeraj je bilo zaslišanih več prič in prebrano mnogo pisem ter spisov, nanašajočih se na proces. Sodni izvedenec inž. Sujić je zastopal stališče, da je nesreče v kamnolomu največ kriva uprava sama. Popolnoma drugačnega naziranja pa je rudarski strokovnjak -inž. Pehani iz Ljubljane, ki je na stroške obtožencev in splitske tvornice prispel v Split Po njegovem mnenju nesreče ni pripisati upravi, marveč so vzrok katastrofe neznani geomorfoloski procesi. Zagovorniki obtožencev so predlagali odgoditev razprave in lokalni ogled na kraju nesreče. Zastopniki prizadetih delavcev eo pa protestirali. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in deževno. Barometer je od včeraj na danes sicer nekoliko poskočil, toda zboljšanja vremena še nj pričakovati. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno in deževno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 18, v Beogradu 15.4, v Skoplju 14, v Ljubljani 11.2, v Zagrebu 9, v Mariboru 8 stopinj. Davi Je kazal barometer v Ljubljani 752.8 mm, temperatura je znašala 2 stopinji. — Planinski ples. Slovensko planinsko društvo naznanja, da se bo vršil običajni planinski ples prihodnje leto namesto na Svečnico teden dni kasneje t. j. v soboto 8 februarja 1930, in sicer radi mednarodnih tekem, ki se vrše okoli Svečnice v Bohinju. 642-n — Nerodna manipulacija z orožjem. V bolnico so včeraj pripeljali Jožeta Bajca iz Krškega, ki Je snaži] gospodarjev samokres, a je tako neprevidno manipuliral z orožjem da se mu je sprožil. Krogla ga je zadela v levo roko in mu jo prestrelila. — Fantovski pretep na Rudnika. Pred dnevi sm poročali, da so se v neki gostilni na Rudniku zravsali barjanski in rudniški fantje in da 6ta bila dva odpeljana v bolnico. Sedaj smo se informirali in zvedeli, da so bili fantje res v gostilni, da so se pa jeli prepirati šele na potu domov ter se končno tudi steplL Ali nevarnega ni bilo nič in tudi nikogar niso v bolnico peljali pač sta pa dva fata sama šla tja. Eden se je vrnil takoj domov, drugi pa tudi čez dva dni. Krivce malih poškodb bo morebiti ugotovila šele eventualna preiskava, kar bo zaradi teme zelo težko, govori se pa, da eo krivi trije tuji hlapci, nikakor i*a ne Barjani ali Rudničani. Pride ki tri! Pride lutri! japonska noč! KINO LJUBLJANSKI DVOR! — Trije Banjaiačani brez sledu izginili Te dni so iz Banjaluke na mifiterijozen način izginili meščani. Najprej je izginil znani kavarn ar Savinovič, nekaj dni pozneje pa profesor Mihajlo Popovič. Istočasno je izginil poslovodja srbske zemljoradničke banke Rade Jelič. Vse poizvedovanje za pogrešane! je ostalo brezuspešna — Težka nesreča. V selu GalmoČi pri Banjaruki se je pripetila včeraj strasna nesreča, katere žrtev je postala 161etna Jo-vanlka Varear. Zlezla je po lestvi na hlev, da bi nakrmila živino, pa ji je spodrsnilo in padla Je 8 metrov globoko ter se nasadila na kol sredi hleva. Prepeljali so jo v bolnico, kjer se bori s smrtjo. — Tudi Vaša prazna Magjd-jeva ste* klečica Vam pomaga štediti! Ne vrzite Je torej proč, marveč pojdite z njo k svojemu trgovcu in dajte si Jo dopolniti z Maggi-Je-vo zabelo. Dopolnjena je Magiri-Jeva zabela mnogo cenejša. Toda pazite na to, da se Vam stekleničica dopolnjuje samo iz velike Maggi-jeve steklenice! Le-ta ima ime »Maggi« na »nnneuo-rdečl« etiketi. širijo. Infekcijski oddelek ljubljanske bolnice že tri leta ni bil tako prenapolnjen kakor sedaj. Radi pomanjkanja prostora morata ležati po dva ali celo trije bolniki na eni posteH skupaj. Baje se v LJubljani najbolj širi škrlatinka. Poskrbeti bo treba pač za vse preventivne ukrepe, da se nevarna epidemija zajezi. —lj Škrlatinka med ljudskošalsko nua-dino. Na današnjo *Jutrovo< notico izjavlja mestni fizikat, da je bilo v primeru obolenja nekega učenca II. razreda na Vrtači za škrlatinko vse po zakonitih določbah zadostno urejeno. Šolski razred, ki ga je bolni učenec obiskoval, je še danes zaprt in razkužen. Zdravi brat obolelega od dneva prijave bolezni ne poseča več šole, bolnik sam je pa izoliran v bolnici Pozor, mladoporočenci! Oglejte si zalogo : otomane v rasnih vzorcih, peresnice, žrimnoce, dčvane, salonske ga-nutare dobite najoeoelc samo pri tvrdki F. SAJOVIC, Ljubljana, Stari trg 6. —lj Gasilski urad, oz. rešilna postaja ima poleg telef. štev. 3022 še vedno rudi štev. 2209, ki je od magistratne hišne centrale popolnoma neodvisna. —lj Četrti družabni večer Trgorskega društva »Merkur« t Ljubljani bo prihodnjo sredo, dne 20. novembra ob pol 9. zvečer v restavracijskih prostorih Zveade. Na vrsto pride izredno zanimivo in aktualno predavanje o predmetu »Radio in naprave 1a radio«. U deležnikom se nudi izredna prilika čuti o tem vprašanju našega prvovrstnega strokovnjaka na tem polju, ki je stvaritelj naprave v Domžalah. Predavanje bo imel g. ing. Mario Osana, vseučilifld profesor v Ljubljani. Po končanem predavanju je petje in godba. Družabni večeri so se hitro priljubili Na zadnjem družabnem večeru je bila jako živahna udeležba in je pel Zavrsanov kvartet, ki je očaral poslušalce. Gostje dobrodošli Vstop brezplačen. 640/n —lj Čevljarska zadruga v LJubljani vljudno vabi gg. člane na važen zadružni sestanek, ki se vrši v nedelo dne 17. novembra t i ob 8 uri dopoldne v salonu pri »Lozarju« v Rožni ulici Dnevni red: Poročilo o davkih. Poročilo »Čevljarskega kongresa« v Beogradu. Sušmarstvo. Raznoterosti. Načelstvo. 641-h —1] »Ljubljanski Sokol« naznanja svojim članicam in članom pretužno vest, da je včeraj nenadoma preminula naša zvesta članica, sestra Danica Bole, soproga generalnega ravnatelja zavoda banke »Slavije«. Naša dolžnost Je, da jo spremimo na poslednji poti v čim večjem številu. Zbirališče članstva i u tri v soboto ob 3. uri pred mrtvašnico državne bolnice. Obleka civfi-na z znakom. Zdravo! — Odbor 643-n —lj Za slepe. Uprava našega lista je prejela za Društvo slepih 70 Din, katere je nabrala gdč. Sedejeva kot izkupiček za gos na Martinovem večeru na Bellevue. Srčna hvala! Iz Cel J a —c Gostovanje mariborskega Narodnega gledališča. V sredo zvečer je gostovalo v celjskem Mestnem gledališču mariborsko Narodno gledališče z izborno satirično komedijo »Morala gospe Duhke«. Predstava je vsestransko Izborno uspela, kar je v prvi vrsti zasluga odlične režie g. Vlada Skrbinška, enako pa tudi izbornega igranja gg. Skrbinška in Rasbergeria ter ge. in gdč. Dragutinovićeve, Udovičeve, Kraljeve, Starčeve, Savinove, Zakraiškove in Pečarje/ve. Gledališče Je bilo polno in je to dejstvo vse ponvale vredno, ker ve publika ceniti trud in umetnost mariborskih igralcev. Med ^prednostmi ena v 3 i m? > ^---. > ! Veselje je pogledati skrbno ohranjeno kot cvetje belo perilo. — Veselje bo še večje, če perilo tudi lepo diši. Zato rabite le *Sra-v aliaika ne kaznuje odnosno suspendira itzralca PeJrcona, ki je med te>Lmo Graidika : Slovan 10. t. m. grobo iaJo-l diede^iracesa sov. sodroiika. U. o. poziva vse sodnike, da ta sklep st-roao iz-vaja^o. K tetam* Svoboda rez. : Hermes rez. dne 17. t m. se delegira Z- Marmič. V restavraciji. — Prinesite mi zrezek, samo da ne bo premajhen, ker se za vsako malenkost razburim. Praktična dama. — Dam si narediti dolgo krilo. — Saj še ne veš, če bo v modi. — Nič ne de, dolgo se da vedno skrajšati. Praktično darilo. — Draga ženica, za god sem ti kupil dve steklenici dobre*a vina. — Kako to? Saj vendar veš, da ne pijem. — Nič ne de, saj ga popijem jaz na tvoje zdravje. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, dne 15. novembra 1929. Stev. 262 Q\na masna Kakšne namene je iimel neznanec in čormu ;e tako -ravnal? Hcptoorn je zamasi razniišljal o tem. Pa budi Ro>sa-mooda in Crozier-Tate sta zaman ugiba la^. kaj ;e vadilo MkrA-ncsitnesa neznanca, &a je opozc-iril v RexwoTtihyje-veirn hotelu Hi?jp»bu'rna na bridko resnico najbližje bodočnosti. Za razinčšlia-nie ni b&o časa, jfcpftba se 'je .bilo nemudoma odločiti za fll-i oni izhod. PlazM se }c med' ore^jem, dokler m prispel do visekej^a ZKĆnt. Na levi strani so bila razsvetljena okna viratarjeve sobe, a nad' š*Tok:in vtiodotu sia gpffCH dv-c močni Omči. Trciba $e bilo fipdti teman koisček, kjer 'bi mogel čez cesto do srrmovja i:«a ćffipgri staram. Ob cesti ne stala dofea wsfa avtomobilov. Izvzemš: enega, ki Je JbOl pripravljen k odihcfiu, so imeli vsi ugas-nieoe luči in nikogar na 'bilo pri njih. Cian je avtamdb/1 iz?:*!:!:1! za ovinkom, je planil Hepbmm četz oesv»5e. Km-ailm se >e pr'cJjaizi'1 do zadnjega vhoda in začel iskati kolo, katero »ie b;l sM •tiu.1 zari] .li-m. Dečkove dOrek.frive so bile neverjetno točne. Kolo je b'lo naslonjeno na zid -itn sfcrrto za koša^m arenom. Heriburn je nekaj časa napeto pokušal, toJa vse je bfiO Uho. Pifoldal je samo vetter in ou&a se je sroJba iz plesne trVotrame. Heiptarn ni vedel okako d-oltoro je grad zastražen, •pač Da ie skleii'11 izojTrbarti se vseih iiz-hodfrv Vzel je kolo in se plazil previdno ob zidu. Slednjič je našel prikladen kraj. kjer zid ni bil posebno visok. Preplezal ga je in potegnil kolo za seboj. Sedel je nanj in se odpeljal. Hladen nočni veter mu je zapihal v obraz. Peljal se je po ozki cesti skozi smrekov gozd, naglo je prevozil glavno cesto in zavil na ozko gorsko stezico. Sredi strmega klanca je skočil s kolesa, slekel suknjič, ga privezal na sedež in nadaljeval pot. Zdelo se rrru je, da je noč soparna in zato je bil vesel, ko je prispel na vrh klanca, kjer je zopet zapihal veter. Neprestano se ie oziral po tablici, na kateri je bila označena smer. Ni se spominjal, da bi se bili peljali čez križišče, ko so hiteli zvečer v Bassendale. Toda Jimova navodila so bila točna. Dejal je, da ga bo Sandy čakal pri prvi tablici na gorski poti. A Heobura ni še nobene videl. Ko je bil prevozil dobrih šest milo, je pomislil, da jo je v temi prezrl. Na kolesu ni imel luči, pa tudi če bi jo bil imel. bi je ne prižgal. Bolje je pasti v graben, nego opozoriti prežeče lopove, da se pelje nekdo mM ali €>g1asi< Vsaka beseda SO par* Plača me lahko tudi 9 znamkah. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne n na ndt&ovarfama. - Najmanjši oglas Din 5*—» ....... Zahvaljujemo sc naitopteje vsem, ki so nas ob prebaciti .izigmbi Ijutolfrenega dni nadKns« dragega rram soiproga. očeta, dedika, brata, tasta, svaka in sfcrica., gospoda. Adolfa Sad ar ja ravnatelja državnega vzgajališča v p., tokiižiK. sc ga sipanmiiiLi z molitvi jo, obsuii s cveitsein, mu v žm'jjenaii šzikaeovaTi Jrubaze«n in ga spremiti v tako častnem Stav Al na rojesavd zadnja poti- Posebno se zahvaljujemo za zadnje sptneimstivo gig. urariraTcoiin oblastne saimo-uprave z g. kotmisa>n}em dr. NatNtčenom in d'Lnie Pučka štedaoaica. zakxžxn zavod d. d.. Osijek. Debati cica al. 27. 97-L Drva, premog, koks pri tvrdki »KURIVO«, Dunaj* ka cesta 33. — Javna skladi^ šca (Balkan). Telefon 3434 2480 Ribje olje sveže, najfinejše, norveško, iz lekarne dr. G PiccoR-ja v LJubljani, se priporoča bledim, slabotnim osebal. S7-L X Premog in DRVA na^boirše vrste dobavlia I. Pogačnik Bohoričeva 5. Telefon 2059 94-L OLLA GUM. .1 Za vsak tx>edini kfrniad popolna garancija! DokazasK) najdovrsenejš: DDDCODDDDODDDDDODDLXIDLJ Đ II ODDDDDDDDDDLJLOJD Polepšanie polti v 24 urah ie dosegla (glasom zahvalnice) sa. dr. L. z zdravniško priporočeno lepotno mažo »Eros«. Mnogo pismenin priporočil. Ako kaze vaš obraz ogrci, zajedale;, gube ali druge nepriličnosti polti, jih taknj odstrani lepotna raaža »Eros<. sicer povrnemo denar. Lonček 14.— Din. 3 lončki 30.— Din. Dr. Nikol. Kemeny, Košice. Postf. 12/E 5 ČSR. oopLJLiuuuuaaaanni jocco DanpgaagmnnoDaappop Sezijska prodaja novo prispelega zimskega blaga po izredno nizkih cenah. Kamgarni za moške obleke od Din 100, razno sukno od Din 45, Doubl za zimske suknje od Din 125, za žen. plašče od Din 45, volneno blago za žen. obleke 130 cm široko cd Din 34, različni kambriki, vsakovrstni parheti in flanele od Din 9, bela in rujava kontenina za rjuhe od Din 20, koci od Din 1VP napret Suknena obleka 3"10 m blagu z vso dobro podlogo samo Din 230 Blago zanesljivo dobro, cene nizke, postrežba točna in solid ia Vsakdo naj se posluži ugodnega nakupa dobrih ob ačil po nizkih cenah in to v manufakturni trgovini M VA BI KOS družba z «■ z. Ljubljana, 8v. Petra cesta št. '£3 Žrebanje t državni razredni loteriji Dne 12* novenAra so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane: Din 2000*— 30.912, 84.631. Din 500.—: 5.701, 5.742, 5.775, 7.502, 7.540. 7.578, 7.671. 7.677, 14.142. 17.933, 17.945, 20.043, 20.049, 20.144, 30,934, 30588, 34.606, 34.663, 34710, 34.719. 34.797. 40.509. 40.553. 40.562, 40.565, 40.587, 53.449, 53.462. 55.820, 55.887. 58.228, 58.236 58350, 66.618, 66.632, 66.664, 66.698. 84.509 91.711, 91.717, 91.759, 91.793, 99.737 99.760. 99.783, 99.832, 99.842, 99.897, 100.703, 100.704. 103.103, 103.124, 103.128. 103.149, 103.194, 109.744, 109.780, 109.837, 109.845, 115.618, 115.620. 115.697, 120.121, 120.135, 120.154, 120.166. 120.181, 120.292, 123.854, 123.855. 123.875, 123.876, 123.881. -v* 2rebanjje se bo vršalo od 8. decembra vsak dam. — Onim, ki )nrn bodo srej-ke izžrebane za mali dobitek, bomo zamenjali srečke za neizžrebane, da j :n omogočimo igranje na visoke dobitke. To pa brezofrveizno in le toliko časa, doktor bo kaj nećEžrebanih srečk na razpolago. Izžrebane srečke na