PREDSTAVUAMO VAM NAŠ KRAJ:
Če bi se Fran Saleški Finžgar danes vrnil v Želimlje, kjer je svojčas deloval kot žup-nik, bi najbrž težko spoznal kraj: Salezijan-ski zavod je lepo obnovljen, vsepovsod pa so pognale kopice novih hiš in gospodarskih priveskov, ki pričajo, da so tudi tu ujeli korak s časom. Le ceste skozi vas so še vedno takšne kot v Finžgarjevem času. Viški »komunalni sindrom« pač ni mogel obiti tudi te vasi.                                              ¦
V kraju si pomagajo kakor si vedo in znajo. Predlani so v krajevni skupnosti zače-li z akcijo zbiranja sredstev (enkratnega pri-spevka krajanov), s katerimi naj bi uredili najbolj dotrajane krajevne ceste.
»Že kaki dve leti so pripravljeni vsi pro-jekti, imamo tudi vsa potrebna soglasja Mestnega sekretariata za komunalno gospo-darstvo, promet in zveze in potrdila o prigla-sitvi del občine, nimamo pa dpvolj denarja,« nam je povedala tajnica KS Želimlje Stanka Purkat. »Najbolj potrebni asfalta sta cesti od trgovine do salezijanskega zavoda in cesta od trgovine do zaselka Klada. Cesto od va-škega pokopališča proti zaselku Plesa pa smo že začeli urejati (utrjujejo cestišče). Klada je demografsko ogrožena, k nam pa gravitira tudi Selnik, in z dobro, urejeno
Za ceste ni nikoli dovolj denarja
cesto bi z Želimljami povezala oba kraja. Semkaj hodijo iz teh zaselkov nakupovat, tu imajo tudi avtobus, šolo, praktično vse. Le-
tos so nam za ureditev cest obljubili nekaj denarja iz sklada stavbnih zemljišč, videli pa bomo, koliko ga bo. Treba bi bilo urediti
tudi cestno povezavo Pijava Gorica-Želim-lje-Turjak, da bi dobili boljše avtobusne veze. Zdaj tu popoldne nimamo prav nobe-nega avtobusa za v Ljubljano.«
Kdaj otroški vrtec?
Zelimeljci bi radi tudi kanalizacijo (»začeti bo treba iz nič...«), razmišljajo o regulaciji Želimeljščice, ker kme-tom še vedno odnaša zemljo, radi pa bi tudi dobili vsaj še kakih trideset telefonskih priključkov. Pitne vode pa imajo zdaj, ko imajo urejen vodovod dovolj.
Problem zase je varstvo otrok. V Želimljah imajo ta hip kakih Stirideset do petdeset malčkov, ki bi nujno potrebovali otroški vrtec. Mnoge otroke zdaj vozijo v varstvo v Ljubljano. Ljudje v šali pravijo, da bodo malčki prej odrasli. kot bodo v kraju dobili vrtec.
»Razmišljamo o tem, da bi dobili nekaj denarja in si najeli ter opremili kar prostore v salezijanskem zavodu ali v tukajšnji osnovni Soli. Toda žal Tudi za to ni denarja,« pove Stanka Purkat.
Pretesno pokopalisče
Na vaSko pokopališče v Želimljah poleg samih Želi-meljcev vozijo pokopavat svojce tudi z Vrha nad Želim-ljami, z Gradišča in iz Smrjen. Nič čudnega, da je poko-paliSfe postalo pretesno. Tudi mrliSka vežica je že stara in dotrajana, na njej so še dobro vidni sledovi bombardi-ranja iz druge svetovne vojne. Zdaj vežica služi le še za shrambo orodja. V kraju je že vse nared za razširitev pokopališia in gradnjo nove vežice (»računamo na po-moč krajanov in občine...«), a se je zataknilo pri izdaji lokacijske dokumentacije. Dve leti bo že, kar so jo naročili in plačali, a jim je Luz še do zdaj ni izdal.
Želimeljci, ki kaj dajo na bogastvo narave, opozarjajo na prjstaro lipo pri grajski izpostavi Nameršelj. Lipa, ki jo opisuje že Finžgar, je stara vsaj že 400 let, zato bi jo bilo treba nujno zaščititi. Drevo je kljub svoji metuzalen-ski starosti še zdravo in mu, kolikor ga ne bo uničila objesnost ljudi, prerokujejo vsaj še kakih dvesto let.
BRANKO VRHOVEC