2 1971 Leto XIX kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XIX. letnik Ljubljana 1971 2. zvezek Vsebina drugega zvezka Vasilij Melik: Vplivi in odmevi pariške komune med Slovenci Stran 65 Timotej Knific: Arheološka najdišča v Kranju — Stran 70 Dušan Ludvik: Eggenbergi in eggenberški arhivi — Stran 77 Vlado Valencia: Razvoj zemljiške in hišne posesti v Krakovem Stran 82 Tone Zorn: Nejugoslovanski Nemci v dravski banovini leta 1931 Stran 88 Tone Ferenc: Predzgodovina neke »znanstvene« ustanove Stran 93 Niki Brumen: Knjigarne in papirnice v Pomurju — Stran 105 France Stukl: Doneski k zgodovini Mestne umetniške galerije v Ljubljani — Stran 110 Iz dela naših zavodov in društev — Stran 118 Nove publikacije — Stran 121 Sommaire — Stran 127 Na ovitku Trinožnik iz grafitirane gline, ki je bU najden pri izkopu jame za siro- tišnico (na karti, str. 71: št. 4), je najznamenitejša halštatska najdba iz Kranja in je unikat v prazgodovinskem gradivu Slovenije. 8. st. pr. n. š. (Fototeka NMLj) Ureja uredniški odbor Glavni urednik dr. Pavle Blaznik Odgovorni urednik dr. Jože Sorn Izdaja In zalaga Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino — Predstavnik Majda Kunaver — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo In uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/III — TekočI račun pri SDK, podružnica 501-8-87/1 (Ljubljana, Miklošičeva cesta 8) — Letna naročnina 16 din, posamezna številka 7 din VPLIVI IN ODMEVI PARIŠKE KOMUNE MED SLOVENCI VASILIJ MELIK V Članku, objavljenem v prejšnji številki Kronike, smo govorili o tem, kako in kaj je o komuni in ob komuni poročal Slovenski tisk. Po podrobinih podatkih, ki smo jih navedli, napravimo zdaj nekaj splošnih ugotovitev o odnosu do socialnega ali delavskega vpraša- nja v letu 1871 na Slovenskem. Kakor kaže, je bil ta odnos precej različen. Docela nega- tivno stališče, se pravi, zanikavanje obstoja pomembnosti ali upravičenosti socialnega vprašanja, ne le odklanjanje, ampak tudi po- polno nerazumevanje vsakršnih socialističnih ali komunističnih idej in sovraštvo do njih, to stališče je bilo vsekakor precej razširjeno in to tako med konservativnim in klerikal- nim kot med libera/lnim taborom. Razširje- nost takih pogledov je ugotavljal že Ferdo Kočevar dve leti prej.' Ljudi teh nazorov (in med njimi še zlasti tiste, ki hkrati nisio imeli nobenega pojma o tem, za kaj sploh gre) je imel v mislih Zarnik, ko je v svoji študiji pi- sal, da bi se ob besedah socializem in komu- nizem »naš filister najraje prekrižal, z žegna- no vodo poškropil in se na božjo pot na sv. Lušarije ali pa VLaj na Limbarsko goro ob- ljubil«. Taki filistri imajo socialiste samo za tolovaje, roparje in lopove, »ktere bi bilo treba brez vse razsodbe kar na prvo drevo obesiti ali pa jim mlinske kamne na vrat na- tvesti in jih v dno morja potopiti«. Je pa Zar- nik izrecno poudaril, da taki nazori niso do- ma samo med ljudstvom, med filistri nižje vršite, ampak tudi med filistri »višje, tako imenovane izobražene vrste«.^ Drugo naziranje je sicer prav tako odkla- njalo socialistične in komunistične ideje, je pa razumelo njihov nastanek in obstoj, ker se je zavedalo pomembnosti in upravičenosti socialLnega vprašanja. To stališče ni bilo tako zelo redko. Razširjeno je bilo tako med kle- rikalci kot med liberalci, kakor nam to kaže- jo Močnikov govor ter Zamikov in Kočevar- jev članek. Priznavanje socialnega vprašanja ali celo zanimanje zanj nas načelno bolj pre- seneča pri liberalnem kot pri klerikalnem taboru. Liberalec je bil prav gotovo bolj ti- pičen liberalec, če je, kakor smo to videli pri Laibacher Tagblattu, svetoval delavstvu le spoštovanje obstoječih zakonov, za boljšo bo- dočnost pa izobraževanje, kot pa če je mislil na potrebo kake zakonodaje v korist delav- stvu. Konservativci so v svojem nasprotju do liberalizma z veseljem in bolj hitro opažali težave kapitalistične družbe in kazali nareje- no ali pristno sočutje do delavcev in tudi več mislili na potrebo po reformah. Toda za slo- vensko pred sto leti gotovo še nerazvito družbo si ne moremo pomagati samo s to na- čelnostjo. Industrija na Slovenskem je bila še nerazvita. V gospodarsko in socialno vo- dilni plasti je bil delež tujcev ali potujčencev največji, delež Slovencev najmanjši. Deloma zaradi svojega rodu, deloma zaradi politično potrebnega ozira na kmete so zastopali naši politiki stališča, tipična za močnejše in sred- nje kmete. V podrejenem položaju, izkorišča- na, brez lastnega pravega vrha je bila sloven- ska meščanska družba čisto nekaj drugega kakor francoska ali nemška, za določene stvari konservativnejša, za določene pa demo- kratičnejša. Od konservativnosti naj omenim samo trdovratno, vedno znova se ponavljajo- čo zahtevo po prepovedi sklenitve zakonske zveze določenim kategorijam revežev,' od de- mokratičnosti pa naj omenim težnje po šir- ši volilni pravici in po odpravi veleposestni- ške kurije. Slovenski liberalec, majhen po svoji veljavi, je bil najbrž bolj dostopen za razumevanje socialnega vprašanja kakor pa njegov veljavne j ši nemški ali francoski ko- lega. Prezreti pa ne smemo še drugega, najbrž še pomembnejšega dejstva. Kaj so razumeli ti naši ljudje pod »delavci«, kadar so mislili na domačo deželo? Ne industrijskih delavcev, ampak male obrtnike, njih pomočnike in va- jence. Socialno vprašanje jim je pomenilo predvsem vprašanje, kako ohraniti srednji stan. To misel smo videli pri Močniku s kato- liške strani, isto smo videli pri Schäffleju, ki ga ni sprejemal samo Zamik, ampak vsa na- ša liberalna stran. 20. maja je prinesel Slo- venski narod prevod velike hvalnice Schäf- 65 fleju iz nekega češkega časopisa. Hvala velja tu Schaf fleju zaradi tega, ker mu delavec ni le navaden stroj, ampak ceni njegove pravice in ker je proti gospodarskemu centralizmu. Povsem razumljivo je, da so prav tako kot gesla proti političnemu centralizmu tudi gesla proti gospodarskemu centralizmu morala med Slovenci, konservativnimi ali liberalnimi, ugodno odmevati. Njiihova gospodarska in po- litična šibkost pa je bila vzrok, da se jim je zdela koristna in potrebna tudi državna in- tervencija v prid srednjega stanu, to je, ma- lega obrtnika in drugih podobnih malih ljudi. n Delavska društva so se začela na Sloven- skem ustanavljati približno v istem času v mestih na robu slovenskega narodnostnega ozemlja, med katerimi je bil Trst po svojem gospodarskem razvoju daleč na prvem mestu, in v Ljubljani. V našem zgodovinopisju se je do novejšega časa govorUo v bistvu samo o Ljubljani. Edini, dasi ne dovolj opravičljiv razlog za to je bil, da v teh društvih Sloven- ci niso kaj dosti prišli do izraza, vendar pa je bilo npr. prvo slovensko delavsko društvo v Trstu osnovano (a potem ne dovoljeno) pred ljubljanskim.'' Na žalost se bomo morali v našem članku omejiti na Ljubljano kot naši predhodniki. Ljubljansko delavsko izobraževalno dru- štvo je štelo sredi leta 1871 okrog 90 članov, večinoma obrtniških pomočnikov. Računalo je, da mu bo sčasoma pripadel »vsak omikan delavec«." Za vpliv v društvu sta se borili od začetka obe meščanski stranki: slovenska in nemška. Lahko rečemo še določneje: mlado- slovenska in nemška liberalna. Slovenski konservativni katoliški krogi se namreč, ka- kor vse kaže, niso trudili, da bi se v društvu uveljavili, bodisi da je bilo to že od vsega za- četka brezupno ali pa iz kakih drugih raz.lo- gov, saj se jim je zdelo novo društvo poleg starega društva katoliških rokodelskih po- močnikov nepotrebno.^ Glavni dogodek v delavskem izobraževal- nem društvu leta 1871 je bil vsekakor kratki obisk Johanna Mosta v Ljubljani od 3. do 5. aprila. Most je hotel seznaniti ljubljansko de- lavstvo s socialnodemokratskimi idejami, to- da večino javnih nastopov mu je preprečila oblast. Čeprav so tako Laibacher Tagblatt kot mestni magistrat in deželni predsednik v svojih poročilih zatrjevali, da je našel Most le malo privržencev,' je morala biti resnica precej drugačna. Mostov obisk je povzročil v društvu določen razkol, odstop mladosloven- sko usmerjenega predsednika novinarja Albi- na Arka in — kakor je pisal Slovei^ki na- rod* — »-mnogo in to inteligentnih družbeni- kov«, najbrž iste smeri. Glavna beseda v dru- štvu je zdaj pripadla 18-letnemu krojaškemu pomočniku Matiji Kuncu, ki je bil sredi oktobra izvoljen tudi za predsednika društva. Na Kuncev predlog je bil že aprila soglasno in z velikim odobravanjem sprejet »predlog, naj društvo poslej sledi Lassallovim načelom, kolikor to dopušča zakon«.' Na mesečnem se- stanku 6. avgusta, o katerem nam Prijatelj in Kermavner ne pišeta, pa je bilo precej dolgo poročilo o njem objavljeno v Laibacher Zeitung 8. avgusta, so povedali, »da so se društveni člani v razmeroma kratkem času organizirali kot stranka«. Kune je v daljšem govoru o tedanjem delavskem gibanju ob pri- trjevanju poslušalstva ugotovil, da delavci odobravajo »namen graške in dunajske de- lavske stranke, ki je pripravljena, podpreti liberalce v boju proti reakciji«. V političnem položaju tistega časa je to seveda pomenilo podpreti nemško ustavoverno liberalno stranko proti Hohenwartovi vladi in s tem podpreti tudi glavno nasprotnico slovenske in češke stranke. Vendar je društvo, naj to kar tukaj povemo, ostalo odprto obema narodno- stma; v njem se je razpravljalo slovensko in nemško in ob obletnici društva v oktobru so bili prostori, kakor poroča Slovenski narod, »okinčani s slovenskimi zastavami in napisi, vmes pa tudi z delavskimi (rdečimi) prapori«. Kune je večinoma govoril slovensko in sredi naslednjega leta je izjavil, da so na njegov predlog sklenili, da se zapisuje in predseduje slovensko.'' Slovenci v društvu so nedvomno prevladovali. Na sestanku 6. avgusta (da nadaljujemo po- ročilo o njem po Laibacher Tagblattu) je Kune protestiral proti stališču o delavskem vprašanju, kakor ga je bil 30. julija na dru- štvenem sestanku na koncu svojega predava- nja o vplivu obrti na zdravje pokazal (nem- ški) liberalec zdravnik dr. Friedrich Keesba- cher. Ta je namreč rekel, da si more delavski i-azred trajno popraviti svoj položaj samo s samapomočjo. To je naletelo, je poudaril Kune, na splošno nevoljo. S samopomočjo se položaj delavcev ne da trajno popraviti. »Za ustanavljanje konzumnih društev ni treba nobenega delavskega gibanja ne naslonitve na liberalno stranko.« Delavci morajo imeti pred seboj višje cilje, »gre za njihovo izena- čenje v socialnem življenju«. Ko je vladni zastopnik, magistratni svetnik Gutman pri- pomnil, da mora biti glavno stremljenje dru- štva namenjeno izobrazbi članov, je Kimc odgovoril, da se društvo že trudi za to, da ga tudi z vseh strani opominjajo, naj bo v tem vztrajno, da tudi delodajalci stalno naglašajo delavcem prednost izobrazbe, da pa nihče ne da za to društvu niti najmanjše finančne podpore. To je prav tako, kakor bi nekomu, ki se utaplja, neprestano samo kričali, naj plava, na pomoč pa mu ne bi šli. 66 Tako je torej leto 1871, kakor je bil svoje čase zapisal Prijatelj, »važno leto v zgodovini slovenskega socializma, važno zategadelj, ker se od tega leta dalje začne razvijati izrazito socialistično gibanje med Slovenci«.*- Seveda ta dogodek ni v neposredni zvezi s pariško komuno, ampak z rastjo delavskih organiza- cij v Avstriji, ki se je bila začela že prej. Most je ob svojem obisku v Ljubljani gotovo govoril tudi o komuni. Poročilo deželnega predsednika vladi o tem — v njem pravi tu- di, da je Most razlagal, »da potuje po naroči- lu pariških revolucionarjev«" — pa moramo seveda sprejemati z vso rezervo. Podatkov o tem, kaj so člani ljubljanskega delavskega izobraževalnega društva sodUi o komuni, za- sedaj nimamo. Kolikor nam kaže doslej pre- gledano gradivo, o njej na svojih sestankih niso razpravljali (nekatera podobna društva v Avstriji so govorila o.tem). To je bil seve- da lahko izraz opreznosti in previdnosti, da ne bi imelo društvo kakih večjih težav. Da pa so dogodke v Franciji med seboj komenti- rali, je prav gotovo, saj so o njih govorili, ka- kor bomo videli v naslednjem poglavju, tudi kmetje. Diferenciacija v aprilu, do katere je prišlo v zvezi z Mostovim obiskom in spre- jetjem Lassallovih načel, je mogla biti na svoj način povezana tudi z reagiranjem na pariško komuno. Kljub razglasitvi socialnodemokratskih na- čel pa naše meščanstvo (ne nemško ne slo- vensko) še ni začelo vojne proti delavskemu izobraževalnemu društvu. Laibacher Tagblatt je zaradi trenutnega političnega zavezništva pisal objektivno in z dobrohotnostjo, čeprav je malo prej odločno nastopal proti socialni demokraciji. Iz istih razlogov je pisal Sloven- ski narod nenaklonjeno. Pisal je, da se de- lavcem »le vsiljujejo nekatere fraze, katerih niti ne razumejo«, namesto da bi se jim »¦prednaševalo o raznih znanjih in se tako izobraževalo«.*^ Zlasti negativno je pisal o Kuncu, voditelju nove smeri. Kune je po Na- rodu »človek, ki je poprej bivši v Gradcu na- bral nekoliko socijalno-demokratičnih fraz, katere sedaj prodaja na drobno in na debelo, pa nima globejega razuma za socijalno-demo- kratične ideje«.*^ Zamik je v svoji razpravi o socializmu ob opisu idej Wilhelma Weitlinga, ki je bil krojaški pomočnik, samostojno dodal, da je Weitling »več premišljeval in globokejše mislil, nego vsi krojači skupaj, ki danes po socijalno-demokratičnih društvih strašijo in se tam širokoustijo«.*' Morebiti ni brez pod- lage misel, da je hotel zadeti s to pripombo ravno krojača Kunca. Krojači, katerih štrajk konec marca 1871 je v precejšnji meri uspel, so bili v izobraževalnem društvu najmočneje zastopani. Odpor slovenskih liberalcev do delavskega izobraževalnega društva pa vendar ni šel pre- daleč. Vsekakor so tudi še zdaj računali na to, da bi društvo pridobUi in ga že zato niso hoteli načelno odbiti. »Skrajni čas je že, da se naši domači delavci v tej zadevi razbistrijo, da pride vodstvo tega društva v roke pamet- nih mož. Društvo naj se spremeni v narodno slovensko, le tedaj bode napredovalo. Naj bi bUi narodnjaki nekoliko pozorni na to mlado društvo,« je pisal Slovenski narod 13. julija. Naito ipa je povedal tudi razlog, zaradi kate- rega se mu je zanimanje za delavsko izobra- ževalno društvo zdelo tako potrebno: »Seda- nji društveniki bodo kedaj samostalni obrtni- ki, treba tedaj že v mlajših letih pripravljati pozneji vspeh.« Isti razlogi so veljali seveda tudi za nemško stran. Obrtniki v deželnem glavnem mestu nikakor niso bUi prebiranja vredna skupina. Imeti jih v svojem taboru bi bUo koristno tako za eno kot za drugo stran. Tako se tudi v konfliktih med mojstri in po- močniki to časopisje nič ne obrača proti po- močnikom. V letu 1871 je vladalo torej, rekel bi, kar strpno vzdušje. Slovesne proslave prve oblet- nice društva se je udeležil 22. oktobra tudi deželni glavar dr. Radoslav Razlag, vojaška godba pa je bila obljubila brezplačno sodelo- vanje zaradi dobrodelnega namena priredit- ve." Vlada je bila v svojem postopanju do društva (tudi ob Mostovem obisku) bolj pre- vidna in zvita kot pa direktno sovražna in napadalna. Na sestanku, ki je razglasu Las- sallova načela, se je vladni zastopnik Gutman, če smemo verjeti poročUu Laibacher Tagblat- ta,** »zelo pohvalno izrazil o zakonitem zadr- žanju društva« in pohvalil članstvo. Nekaj let nato se je položaj nedvomno popolnoma spre- menil. in Svojevrstno povezavo med pariško komuno in našimi domačimi političnimi dogodki naj- demo v zvezi z nameravanim taborom v Le- scah pri Bledu in z »bohinjskim uporom« meseca julija. V začetku aprila je kranjski deželni predsednik baron Conrad sporočil na Dunaj, da to leto ne namerava dovoljevati taborov, kjer bi se obravnaval jugoslovanski program, kakor je bU postavljen v Ljubljani decembra 1870, ali Zedinjena Slovenija, češ da take prireditve »povzročajo vznemirjenje, ki se stopnjuje do ogorčenosti v narodnem smislu in — kakor je poučuo izkustvo — marsikje do zlovoljnosti, ki ogroža osebno varnost«.*' V tem smislu je radovljiški okraj- ni glavar tabor v Lescah prepovedal. Deželni predsednik je pritožbo zoper prepoved zavr- nil, to pa ne samo zaradi točk o Zedinjeni Sloveniji in o šolski zakonodaji, ampak tudi še posebej zaradi točke o gozdnih razmerah na Gorenjskem, češ da so ti problemi »že v štiridesetih letih in ponovno privedli do jav- 67 nih nasilstev in Icaterih razpravljanje na ta- boru bi utegnilo imeti nevarne nasledke spričo razdražljivosti prebivalstva, ki že de- setletja čaka na rešitev te zanj življenjske zadeve«.-" Dva meseca zatem, julija 1871, je res prišlo v Bohinju do pravega konflikta: Bohinjci so pregnali gozdarje Kranjske indu- strijske družbe, začeli sekati les, ki jim je šel, kakor so menili, po stari pravici, in se uprli tudi še naslednjim intervencijam oblasti. Le- ta 1872 so prišli zaradi uipora pred sodišče. Sredi vse te zadeve najdemo dvakrat ome- njeno tudi pariško komuno. Najprej je ra- dovlj:iški okrajni glavar, ko je prepričeval prireditelje tabora o umestnosti prepovedi, dejal: »Prav ta čas je najbolj nesrečno izbran za tabor, poglejte dogodke na Francoskem — in ali mislite, če pade moja glava, da bO' vaša vama?«^' Po mnenju enega od taborskih or- ganizatorjev, Radivoja Mihelača, ki je o tem napisal v Slovenskem narodu odprto pismo predsedniku vlade grofu Hohenwartu, se je okrajni glavar s temi »famoznimi besedami«, »ki so vredne biti zapisane v zgodovino«, »stavil na smeh pred vsem omikanim sve- tom«.^' Meseca julija pa je eden izmed kme- tov v Stari Fužini v sporu z orožniki in ko- misarjem dejal: »Tudi na Kranjskem bode še tako, ko v Parizu, da bode eden čez drugega padel«.^^ Zdi se mi, da sta oba ta dva primera po svoje značilna. Prvi nam kaže strašenje s komuno kot najhujšo strahoto. Zaradi tega bi morali vsi, ki jim je za obstoječi družbeni red, popustiti v vsem in v vsakršni stvari. Drugi primer je tudi grožnja s komuno, toda z druge strani družbe, s strani malega, krivi- co in nasilje trpečega človeka. Ta grožnja je najbrž povezana z majhnim razumevanjem namenov, strukture in načel komune ali pa je celo sploh brez njega, gotovo pa je izraz neike daljne simpatije z uporom kot uiporom, z vstajo zoper krivice. IV Nazadnje se lotimo še vprašanja, kako je z direktno udeležbo Slovencev v komuni. Po tradiciji je do nedavnega veljalo, da je kro- jač France Železnikar, ki je v letih 1869 do 1875 živel v Franciji, postal tam »navdušen pristaš takratnih socialističnih idej in alktiv- no sodeloval v borbah v času Pariške komu- ne«,^' v bojih na barikadah je bil tudi ranjen v levo ramo. V zvezi s tem smo mislili tudi, da je videti višek socialistične miselnosti v prvem obdobju slovenskega delavskega giba- nja v delu Železnikar j a in njegovega radikal- nega kroga v začetku osemdesetih let in da se je prek njega med slovenskim delavstvom najmočneje kazal neposredni vpliv pariške ko- mune. V zadnjih letih pa je Dušan Kermav- ner dogna,l, da pri Železnikarju, ki se celih pet let po vrnitvi iz Francije (1875—1880 ali 1881) ni pozanimal za obstoj delavskeg)a izo- braževalnega društva v Ljubljani, ni bilo opaziti nobenih socialističnih nazorov, da je prinesel iz Francije samo radikalni demokra- tizem. Njegovo skupino imenuje Kermavner obrtniško-demokratično. Železnikar jeva radi- kalno-demokratična miselnost se je nekoliko spremenila šele v sodelovanju z ljubljanskimi socialisti.^'' Seveda to, da je bil Železnikar ra- dikalen demokrat, ne pa socialist, še nikakor ne pomeni, da ne bi mogel biti komunard. Ze Gestrin je poudarjal pri Železnikarju bolj re- publikanstvo, navdušenje za komuno in revo- lucionarnost kot pa izdelanost socialistične misli.^* Ob najrazličnejših strujah, ki so bile zastopane med privrženci pariške komune, je pač mogel biti prostor tudi za Zeleznikarjev radikalni demokratizem. Železnikar je svojim znancem govoril o ko- muni in tudi o sebi v zvezi z njo. Simpatije do komune kažejo tudi njegovi zapiski. Na drugi strani pa je zanikal, da bi bil komu- nard ali da bi se boril na barikadah, in to ne samo na krvavškem procesu leta 1884, ampak tudi v izjavi, poslani Slovenskemu narodu tri leta prej. V tej izjavi se je opredelil kot de- mokrata in prijatelja delavcem, napisal pa je, da ni bil, ni in ne bo socialdemokrat ali ko- munard.Ne eno ne drugo zanikanje seveda ni prepričljivo. Naslov komunarda je utegnil biti močno neprijeten tudi leta 1881, ne samo za obtoženca pred sodiščem. Po izjavi, ki jo je dal Železnikar pred sodi- ščem, je bil v času pariške komune v Lyonu in ne v Parizu.-' (Komuna je tudi v Lyonu doživela nekaj podpore.) Čeprav udeležba v komuni Železnikarju ni bUa dokazana, se je pa vest o tem trdovratno držala tudi v urad- nih poročilih. Tako npr. piše kranjski deželni predsednik baron Winkler leta 1892: »Franc Železnikar, ki je bil leta 1871 v času pariške vstaje v francoskem glavnem mestu in se je baje boril na barikadah«.Vprašanje ostane torej odprto. Morebiti nam bodo prinesla kaj več jasnosti nadaljnja raziskovanja. Vpliv komune na Slovenskem gotovo ni bU. i veMk. Razmere tukaj in tam so bile bistveno različne, problemi so bili drugačni, drugačna je bila družbena struktura. Včasih smo dom- nevali, da se je naša liberalna buržoazija pre- strašila revolucionarnega delavskega gibanja v tujini, pariške komune, in prvih nastopov razrednega sovražnika doma, pa je zato opu- stila radikalno politiko. Take domneve so se ; pokazale kot zgrešene. O slovenski liberalni buržoaziji za ta čas komajda lahko govorimo. Kolikor je bil konec taborov (če s tem misli- mo konec radikalne politike) odvisen od Slo- ; 68 vencev, ne pa od vlade, ga je povzročil raz- dor med iibera,lno in klerikalno strujo v slo- venskem narodnem gibanju, ne pa strah pred radikalizmom, ki bi ogrozil lastne interese naših mladoslovencev. Radikalizem, ki se je kazal na taborih, je bil nacionalne, ne pa so- cialne narave, ali, da rečemo natančneje, bil je socialen toliko, kolikor je še veljalo, da je gospoda tuja, ljudstvo pa slovensko, še daleč pa se niso kazala na njih socialna nasprotja med bog;atimi in revnimi kmečkimi plastmi ali med slovensko gospodo in slovenskim kmetom. Interesi mladoslovenske inteligence in meščanstva še daleč niso bili ogroženi od spodaj, zato tudi strah pred kmetom ni mo- gel igrati nobene vloge. Prav tako je bilo naše delavsko gibanje v tem času še prene- znatno in na preveč začetni stopnji, da bi po- vzročalo kak preplah. Skratka, slovenska me- ščanska politika se ni spremenila zaradi raz- redne ogroženosti ali socialnih pretresov. Tu- di ne vidimo v letu komune 1871, ko se je pri nas ljubljansko delavsko izobraževalno dru- štvo prvič izjavilo za socialno-demokratsko smeir, še nobenega preloma med meščanstvom in tem novim gibanjem. Do tega je prišlo šele v naslednjih letih. OPOMBE 1. Slovenski narod 10. julija 1869. — 2. Novice 1871, str. 216 — 3. Primerjaj Vlado Valencia: O ženitni svobodi in njenih omejitvah od fevdaliz- ma do liberalizma. Zgodovinski časopis 22, 1968, str. 225—260. — 4. Primerjaj Franc Rozman: Za- četki delavskega gibanja na Primorskem. Goriška srečanja 3, 1968, št. 15—16, str. 67—68. — 5. Lai- bacher Tagblatt 8. avgusta 1871. — 6. Novice 2. marca 1870, 4. maja 1870. — 7. Ivan Prijatelj: Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodo^ vina, Peta knjiga, Ljubljana 1966, str. 384; Dušan Kermavner: Slovenska politika v letih 1879 do 1895 (opombe k 5. knjigi Prijatelja), Ljubljana 1966, str. 597; Rudi Kyovsky: Narodno vprašanje ob prvih začetkih socialističnega gibanja med slovenskim delavstvom, Socialistična misel 2, 1954, str. 10. — 8. Slovenski narod 13. julija 1871. — 9. Laibacher Tagblatt 25. apiila 1871. — 10. Kermavner, v op. 7. cit. delo, str. 601. — 11. Prav tam str. 610. — 12. Prijatelj, v op. 7 cit. delo, str. 392. — 13. Prav tam str. 383. — U. Slovenski na- rod 13. julija 1871. — 15. Prav tam. — 16. Novice 1871, str. 381. — 17. Laibacher Tagblatt 18. oikt. 1871. — IS. Prav tam 25. aprila 1871. — 19. Du- šan Kermavner: O prepovedi gorenjskega tabora in o bohinjskem uporu leta 1871, Časopis za zgo- dovino in narodopisje 40, 1969, str. 506. — 20. Prav tam str. 510. — 21. Prav tam str. 511. — 22. Prav tam str. 513. — 23. Kyovsky, v op. 7 cit. delo, str. 13. — 24. Ferdo Gestrin: Prvi koraki delavskega gibanja in odmevi pariške komune na Slovenskem, Socialistična misel 1, 1952:/i53, str. 360. — 25. Kermavner, v op. 7 cit. delo, str. 642, 643, 688. — 26. Prav tam str. 687, 688. — 27. Jas- na Fischer: France Zaleznikar in pariška komu- na (referat na simpoziju Marks i savremenost ob stoletnici pariške komune v Beogradu 15. marca 10'71, razmnožen tekst str. 4, 7). — 28. Dušan Kermavner: Začetki slovenske socialne demokra- cije v desetletju 1884—1894, Ljubljana 1963, str. 371. 69 ARHEOLOŠKA NAJDISCA V KRANJU TIMOTEJ KNIFIC L Danes lahko začrtamio skico o najstarejši zgodovini Kranja kar mimogrede.' Sledovi človekovega bivanja na konglomeratnem po- molu med Kokro in Savo, kjer se je razvilo srednjeveško mesto, segajo v prazgodovino. Najstarejše, relativno števUne najdbe pripa- dajo prebivalcem halštatske naselbine, med- tem ko so sledovi iz latenskega obdobja skromnejši. Tudi v irimskem času,, vsaj na) pod- lagi izkopanin, ne moremo govoriti o boga- tem in pestrem življenju na tem prostoru. Iz povprečnosti se je kranjski pomol dvignu v času preseljevanja ljudstev in je ohranil po- membno vlogo še po naselitvi Slovanov. V resnici je arheološka podoba Kranja na- stajala počasi. Odkritja so bila povezana z urbanističnim razvojem; vedno novi gradbeni posegi v zemljo so razkrivali tudi vedno nove podatke v rojstnem listu mesta. Že 1909 je W. Smid podal pregled prazgodovine Kranja,^ ki ga je trideset let kasneje v Zontarjevi Zgodovini mesta Kranja dopolnil za vsa arheološka obdobja." Ta pregled je bU edina celostna arheološka podoba do izida kranj- skega zbornika (1960), kjer so S. Gabrovec, A. Valič in J. Kastelle v samostojnih člankih z novimi pogledi orisali podobo Kranja od prazgodovine do zgodnjega srednjega veka.* Arheološke najdbe izvirajo iz številnih naj- dišč, ki so raztresena po vsem pomolu, na severu pa že segajo na ravnino. Ravno zaradi številnosti najdišč, ki so med seboj le malo oddaljena, je preglednost otežena. In namen tega sestavka je, da izpolni to vrzel s karto in tekstom. II. Arheološka najdišča v Kranju so na- slednja" (zaporedje najdišč v tekstu se ujema s karto; pri poimenovanju je kot prvo upo- rabljeno ime, ki ga ima najdišče v strokovni literaturi, v oklepaju pa je zapisano današnje ulično oštevilčenje ali naziv): 1. Mestno pokopališče pri, sv. Križu (Pre- šernov gaj). Med 21. julijem in 6. avgustom 1908 so ob južnem pokopališkem zidu naleteli na žgane halštatske grobove. Najdbe niso ohranjene. Iz poročUa si lahko le približno predstavljamo tri grobne celote [1]. 2. Mayerjeva klet (Mladinska ul. 2). Spo- mladi 1893 so pri izkopu jame za Mayerjevo klet odkrili več halštatskih grobov, katerih preostalo gradivo se hrani v Narodnem mu- zeju v Ljubljani [2]. Leta 1963 je bila pri gradnji na dvorišču pred stavbo Mladinska ulica 2 najdena želez- [1] Camiola 1, 1908, 213. MZK 7, 1908, 313. [2] A. Müllner, Argo 2, 1893, 94 s. IMK 3, 1893, 80. S. Gabrovec, 900 let Kranja, 1960, 11 ss, tab. 4, 8. 10. na ubata sekira iz mlajšega halštatskega obdobja. Hrani se v Gorenjskem muzeju, Kranj [3]. V neposredni bližini halštatskih se omenja- jo tudi rimski grobovi* [4]. 3. Stanovanjska stavba OLO (Stritarjeva ul. 8). Med drugo svetovno vojno so pri grad- nji kasnejše stavbe OLO odkrili grobove iz halštatskega in rimskega časa. Po besedah J. Zontarja, ki je bil pri izkopu rimskega groba navzoč, halštatski grobni inventar pa mu je bil le izročen, severovzhodni vogal stavbe predstavlja natančnejšo lokacijo najdb.' Pra- zgodovinski predmeti brez grobnih celot se hranijo v NMLj [5]. 4. Mestna sirotišnica, Marijanišče. Mladin- ski dom (Stritarjeva ul. 5). Julija 1910 je bilo na vrtu sirotišnice izkopanih več prazgodo- vinskih grobov. Gradivo je prišlo v Deželni muzej in danes ni ohranjeno. Poročilo med najdbami omenja tudi »1 trinoga to posodo posebno zanimive oblike iz prazgodovinske dobe« [6]. Pri izkopu jame za temelje nove zgradbe sirotišnice je bil leta 1913 najden znameniti trinožnik iz starejšega halštatskega obdob- ja« [7]. 5. Stikališče Jezerske in Koroške ceste (park pred nebotičnikom). V novembru 1953 je bil pri kopanju kanalizacijskega jarka na stikališču današnje Ceste St. Žagarja in Ceste JLA (približno sredi prečne poti skozi park) odkrit žgan mladohalštatski grob. Gradivo je v Gorenjskem muzeju [8]. 6. Župančičeva vila (Stošičeva ul. 1). Leta 1914 so našli pri gradnji vodnjaka na vrtu za stavbo Stošičeva ul. 1 žgan halštatski grob. Najdbe so v Gorenjskem muzeju [9]. 7. Vila Prah (Stošičeva ul. 3). Med 15. in 18. aprilom 1939 je R. Ložar izkopal na kra- ju, kjer stoji danes omenjena stavba, dva žgana grobova; na prvega so delavci naleteli nekaj dni prej pri izkopu kletne jame. Prvi, ženski grob, je bil izredno bogat in ga je S. [3] VS 9, 1962—1964, 1965, 172, T. 3, 21. [4] MZK 20, 1894, 184. IMK 14, 1904, 128. [5] S. Gabrovec, I.e., tab. 4, 1—7. Tudi neob- javljeni inventar rimskega groba je v NMLj. A. Valič, 900 let Kranja, 1960, 33. [6] Poročilo deželnega muzeja Rudolfinum v Ljubljani za leti 1909 in 1910, 1910, 5, 10 = J. Mantuani, Camiola 2, 1911, 131, 136. [7] W. Schmid, Eiszeit und Urgeschichte 7, 1930, 111 ss. Isti v J. Zontar, Zgodovina mesta Kranja, 1939, 3 s, si. 1. [8] F. Stare, AV 5, 1954, 112 ss, T. 2—4. [9] Jutro, 20. 4. 1939, št. 91, 3. Gorenjec, 22. 4. 1939, št. 16, 1. F. Stare, 1. c, T. 1. 70 Karta arheoloških najdišč v Kranju Risba 1. V Narodnem muze- ju v Ljubljani je ohranjena skica preparatola Herforta s situacijo grobov, ki so bi- li odkriti pri preložitvi tra- se Blejske ceste (danes Ko- roška C.) leta 1939 (Karta: 8), Od 1—7 so na skici ozna- čeni halštatski grobovi (med njimi je bil tudi la- tenski grob), točka 8 pa označuje najdišče treh la- tenskih sulic. V bogatem starohalštat- skem ženskem grobu s področja Prahove vile (Kar- ta: 7) je bila tudi ta ele- gantno oblikovana glinasta vaza. Njeno formo dopol- njuje okras iz bronastih žebljičkov. Okrog 700 pr. n. št. (Fototeka NMLj) Gabrovec vzel za primer Ha C (Podzemlj 2) ženskega groba v razpravi o halštatski kul- turi v Sloveniji.' Gradivo je deponirano v NMLj [10]. 8. VUa Prah (križišče Koroške c. in Stoši- čeve ul.). V dneh od 22. do 24. avgusta 1939 [10] Jutro, 16. 4. 1939, št. 88, 3; 18. 4. 1939, št. 89, 3; 20. 4. 1939, št. 91, 3. Gorenjec, 22. 4. 1939, št. 16, 1. S. Gabrovec, 1. c, tab. 1—3. Isti, Germa- nia 44, 1966, 1 ss, Abb. 1—2. so pri kopanju nove cestne trase tedanje Blej- ske ceste (Koroške c.) naleteli na šest hal- štatskih in dva latenska grobova. Gradivo je za Narodni muzej ohranil preparator Herfort. Najdišče je le nekaj metrov od križišča v smeri proti Kranju (risba 1).'" Gradivo, razen latenskega, ni objavljeno [11]. [11] Gorenjec, 26, 8. 1939, št. 34, 3. Latenska grobova: S. Gabrovec, AV 17, 1966, 249 s, T. 6, 12—16. 72 v istem grobu kot vaza je bila najdena ravno tako z bronastimi žebljički okraše- na skodelica s presegajo- čim ročajem. Tudii orna- mentiranje posod z brona- stimi žebljički kaže na me- sto Kranja v halštatskem obdobju. Kranj je bil v tem ¦ času med obema velikima halštatskima skupinama na slovenskem ozemlju, med dolenjsko in svetolucijsko (po najdišču Sv. Lucija, .j danes Most na Soči), ven- dar je bil močneje naslo- njen na zahodno, svetolu- cijsko skupino. (Fototeka NMLj) 9. Tomšičeva ul. 2. Na vrtu hiše v Tomši- čevi ul. 2 je bil najden slabo ohranjen dupon- dij cesarja Trajana (98—117) fl2]. 10. Dvorišče Pavšlarjeve hiše (Titov trg 18). Tu so izkopali rimski grob. Gradivo se je leta 1939 hranilo v Pavšlarjevi privatni zbirki [13]. 11. Mestna hiša (Titov trg 4). Rimski gro- bovi se omenjajo tudi pri Mestni hiši [14]. Leta 1959 so pri sondiranju na prostoru da- našnje tržnice našli malo bronco cesarja Konstantma (324—337) [15]. V veži Gorenjskega muzeja (Titov trg 4) je bUo 1966 najdenih pet staroslovanskih gro- bov, ki so danes prezentirani na mestu od- kritja [16]. 12. Farna cerkev sv. Kancijana. Okrog cer- kve je bilo veliko staroslovansko grobišče, na katerem se je izkopavalo v letih 1953, 1964'65 in 1969/70. Dela še niso zaključena. Gradivo, ki sodi v ketlaški kulturni krog, je le frag- mentarno objavljeno. Deponirano je v Go- renjskem muzeju [17]. Pri izkopavanju staroslovanske nekropole so se našli tudi halštatski, latenski in rimski sledovi. Prazgodovinske najdbe imajo nasel- binski značaj [1^]. i [12] Numizmatični vestnik 3, 1960, 91. [13] J. Zontar, Zgodovina mesta Kranja, 1939, 11, op. 5. [14] J. Zontar, o. c, 10 s. [15] VS 11, 1966, 1967, 116. [16] A. Valič, VS 11, 1966, 1967, 13 ss. Isti, AV 18, 1967, 421, si. 2. [17] J. Kastelic, 900 let Kranja, 1960, 38 ss. VS 9, 1962—1964, 1965, 198. VS 10, 1965, 1966, 207, T. 6, 6. 7. A. Valič, AV 18, 1967,' 417 ss. [18] S. Gabrovec, AV 17, 1966, 250 s, T. 7. VS 9, 1962—1964, 1965, 198. V steni stavbe Titov trg 5, severno od cerk- ve, je vzidan rimski nagrobnik [19]. 13. Lajh. Na savski terasi pod kranjskim pomolom, ob današnji Savski cesti in poti na Sejmišče, je bila velika nekropola (okrog 750 grobov) iz časa preseljevanja ljudstev (6. st; Risba 2. Kranjski rojak W. Smid je zadnji izkopaval veliko grobišče iz 6. stoletja na Lajhu in je pri ob- javi gradiva tudi s planom prikazal obseg nekropole (JfA 1, 1907, 55 ss, T. 2,2). Grobovi so bili najderti ob današnji Savski cesti in poti na Sejmišče (Karta: 13). Satvbe, ki jih je W. Smid označil s številkami 2, 3 in 4, imajo današnje ulično oštevilčenje: Savska cesta 16, 18 in 20. [19] CIL III 3895 = AIJ 216. A. Valič, 900 let Kranja, 1960, 33, si. 1. 73 Vzhodnogotska pašna spo- na z nekropole iz dobe pre- seljevanja ljudstev na Laj- hu (Karta; 13). Prva pol. 6. stoletja (Fototeka NMLj) risba 2). Grobišče je bilo izkopano v letih 1898—1905. Manjši del gradiva je shranjen na Dunaju (Naturhistorisches Museum), pre- ostalo gradivo pa je v NMLj [20].'' Pri izkopavanju zgodnjesrednjeveške ne- kropole so našli tudi precej prazgodovinskih najdb, ki pričajo o uničenem starejšem gro- bišču. Med najbami je le nekaj starohalštat- skih predmetov, druge najdbe pa so latensko- dobne. Skoraj vse gradivo je v NMLj [21]. III. Našteli smo arheološka najdišča in jih vnesli v karto Kranja. Kaj nam torej pove mikrolokacijski pregled najdišč? Ce gremo po kronološkem zaporedju, se moramo naj- prej ustaviti pri prazgodovinskih lokalitetah. Halštatske in latenske naselbinske sledove poznamo le s področja okoli farne cerkve. Resda so skromni in fragmentarni, ker so biH uničeni pri vkopih staroslovanskih grobov, a vseeno moramo železnodobno naselbino vi- deti prav na tem mestu.'^ Grobovi prebival- cev te naselbine so bili odkriti na dveh po- dročjih. Prvo je severno od starega mestnega jedra na podaljšanem prehodu s pomola na ravnino. Grobove lahko sledimo od Prešerno- vega gaja na vzhodu do križišča Koroške ce- ste in Stošičeve ulice na zahodu. Zanimivo je, da so bili ti grobovi na položni, danes že precej zabrisani terasi. Ta terasa predstavlja veliko grobišče, kjer so bili na redko vkopani posamezni grobovi ali skupine grobov. Pre- vladujejo starohalštatski pokopi, med kateri- mi so bili tudi maloštevilni mlajši grobovi, tako tudi dva latenska. [20] IMK 8, 1898, 220 s. W. A. Neumann, MZK 26, 1900, 135 ss. A. MüUner, Argo 9, 1901, 156. L. Szombathy, MZK 1, 1902, 226 ss. A. Riegl, Jb ZK 1, 1903, 217 ss. J. Zmavc, JbZK 2, 1904, 233 ss. W. Smid, JfA 1, 1907, 55 ss. [21] J. Žmavc, 1. c, 266 ss. W. Smid, 1. c. Isü v J. Zontar, o. c, 3 s, si. 2—4. S. Gabrovec, 900 let Kranja, 1960, tab. 4, 9. 11. 13. 14. Isti, AV 17, 1966, 250 ss, T. 6, 4—11. Na Lajhu, pod konico pomola, ki se imenu- : je Pungert, je bUo drugo prazgodovinsko gro- ; bišče. Po gradivu iz uničenih grobov lahko ; sklepamo, da je bilo v uporabi predvsem ob j koncu halštatskega in v laten&kem času; v ! tem pa verjetno tiči tudi odgovor, zakaj so i Ločna fibula (zaponka) merovlnškega tipa je b-.la naj- ; dena na Lajhu v bogatem ženskem grobu 11 (Smidovo i izkopavanje). Sredina 6. stoletja (Fototeka NMLj) i 74 pokopi iz tega obdobja na severnem grobišču tako redki.*^ Razmestitev rimskih najdišč na naši karti nam sama po sebi zastavi vprašanje, kje je bila takratna naselbina. Rimski grobovi so bili odkriti na obeh straneh Titovega trga in na severnem področju mesta v bližini hal- štatskih grobov. Ce so tudi v Kranju Rimljani po pravilu pokopavali svoje mrtve ob cesti zunaj naselbine, je bil njen obseg zaradi gro- bov na Titovem trgu omejen. To je upošteval že J. Žontar, ki je lokaliziral naselbino (utr- jeno cestno postajo) na Pungertu,'* vendar so bile sonde, ki jih je na tem mestu 1953 izko- pal Narodni muzej, negativne.*" Ker je ohra- njena le ena grobna celota, ki pa ni publici- ranai, tudi ne moremo časovno opredeliti gro- bov. Če bi poznaili kronologijo grobov s Titovega trga in tistega, ki so ga našli pri izkopu kletne jame za stavbo Stritarjeve ul. 8, bi mogoče dobili tudi sliko o razvoju (ali morda o propadu) rimske naselbine na kranj- skem pomolu. Kajti če bi se povečal njen obseg, bi se moralo tudi grobišče premakniti s pomola. Oba rimska novca (J. Žontar ome- nja tudi Avgustov novec)*' za sedaj le dopol- njujeta skromne podatke o življenju v antič- nem obdobju na tem mestu, medtem ko na- grobnik verjetno ni bil najden v Kranju.*^ Iz zgodnjega srednjega veka (za to obdobje je karta manj zgovorna) poznamo prvo ime za naselbino na pomolu. Anoninoni ravenski kozmograf (leta 670) pri naštevanju mest v deželi Cameoli omenja tudi Camium.*^ Pre- bivalci te utrjene naselbine — romanizirani staroselci so bili v večini, manj številna je bila vzhodnogotska in kasneje langobardska , Med številnimi pašnimi sponami iz grobov na Lajhu sta tudil zgornja primerka, ki sodita v drugo pol. 6. stoletja, torej v čas, ko je imel kastei Carnium lango- bardsko posadko. (Fototeka NMLj) i Med gradivom s staroslovanskega grobišča okoli farne cerkve (Karta: 12) so številno zastopani uhani in ob- senčni obročki. Pod A sta narisana dva luniösta ket- laška uhana; zgornji je tolčen in ima vrezan ornament, spodnji pa je vlit in okrašen z jamičastim emajlom. Med ketlaškim gradivom so tudi posamezni predmeti, ki niso domači v tem kulturnem krogu, kot uhan z grozdastim priveskom, ki je značilen za belobrodsko kulturo (B, spodnji uhan). Tipični za ketlaško kulturo so tudi obsenčni obročki (C). 9.—12. stoletje (Po J. Ka- stellcu in A. Vallču) posadka — so v 6. st. pokopavali pokojnike na Lajhu.*' O naselitvi Slovanov na področju Kranja govori veliko skeletno grobišče pri farni cerkvi, ki je po doslej odkritih pridatkih v grobovih datirano v čas od 9. do 12. st. Kul- turno pa sodi, kot je bilo že rečeno, v ketlaški kulturni krog vzhodnoalpskega prostora. Ske- letni grobovi v Mestni hiši so lahko del gro- bišča v cerkvi ali pa, kot misli A. Valič, gre v tem primeru za pokopališče »tik za hišo ali na svoji posesti«.-" Sledov naselbine iz 6. st. kakor tudi slovanske ne poznamo, kajti kot v obravnavanih obdobjih se je tudi v sred- njem veku na pomolu razvila naselbina, me- sto Kranj, in novo življenje je zakrilo sledove starejšega. KRATICE: AIJ — V. HoffUler-B. Saria, Antike Inschrif- ten aus Jugoslavian, Zagreb 1938; A V — Arheo- loški vestnik, Ljubljana; CIL — Corpus Inscrip- tionum Latinarum; IMK — Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, Ljubljana; JbZK — Jahr- buch der k. k. Zentralkommission, Wien; JfA — Jahrbuch für Altertumskunde, Wien; MZK — Mitteilungen der k. k. Zentralkommission, Wien; VS — Varstvo spomenikov, Ljubljana. — NMLj —• Narodni muzej, Ljubljana. OPOMBE: 1. V zadnjem času je na kratko orisal arheo- loško podobo Kranja A. Valič, Kranj, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 19, 1969, 3 ss. — 75 2. W. Smid, Camiola 2, 1909, 154 s. — 3. Isti v J. Zontar, Zgodovina mesta Kranja, 1939, 3 ss. — 4. 900 let Kranja, 1960: S. Gabrovec, Mesto Kra- nja v prazgodovini slovenskega ozemlja, 11 ss; A. Valič, Kranj z okolico v rimsla dobi, 31 ss; J. Kastelic, Staroslovanski Kranj, 38 ss. — 5. Na karto so vnesena samo zanesljivo lokalizirana najdišča. Cfr. še F. Stare, AV 3, 1952, 298 s; VS 11, 1966, 1967, 116, T. 2,4. — 6. W. Smid (Camion la 2, 1909, 155) našteva iz rimske dobe predmete, predvsem orodja, ki da so se našla na neznanem najdišču na severnem robu mesta. Podatke pov- zema po notici v MZK 20, 1894, 184, iz katere je razvidno, da je J. Pečnik omenjene predmete našel v žganih grobovih. Znan je tudi datum najdbe — 24. 4. 1893. V tem času se je J. Pečnik mudil v Kranju v zvezi s halštatskimi odkritji pri gradnji Mayerjeve kleti, ki prihaja v poštev tudi kot lokacija omenjenih rimskih grobov. — 7. Zontarjevo sporočilo navaja za rimski grob A. Valič, 1. C, 33, op. 10 in S. Gabrovec, Prazgodo- vina Gorenjske, 1961 (tipkopisna disertacija) za najdiščne podatke halštatskega materiala. — 8. ¦ Podatke o gradbenih fazah sirotišnice prinaša J. j Zontar, o. c, 398. — 9. S. Gabrovec, AV 15—16, 1964—1965, 32. — 10. Prof. dr. S. Gabrovcu, vodji arheološkega oddelka v Narodnem muzeju v Ljubljani, se najlepše zahvaljujem, ker mi je dovolil, da objavim Herfortovo skico, kakor tudi za vse fotografije, ki spremljajo tekst. — 11. Za nadaljnje bibliografsike podatke cfr. Z. Vinski, j Materijah VI. kongresa ADJ (Ljubljana 1963) 1, j 1964, 112, op. 50. — 12. W. Smid v J. Zontar, o. \ C, 4 naselbino postavlja v bližino kokrškega mostu, torej severneje od grobov z najdišč 1—8. Za lokacijo pri farni cerkvi cfr. S. Gabrovec, AV 17, 1966, 250 S. — 13. S. Gabrovec, 900 let Kranja, 1960, 11. ss. — 14. J. Zontar, o. c, 10 s. — 15. J. Kastdlic, 1. c, 39. — 16. J. Zontar, o. c, i 431, op. 5. — 17. J. Sasel, Mengeški zbornik 1154 \ —1954, 1954, 14 s. — 18. F. Kos, Gradivo za zgo- i dovino Slovencev 1, 224, št. 182. — 19 Z. Vinsiki, : Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu 3, 1968, ' 135. — 20. A. Valič, AV 18. 1967. 421. ! 76 EGGENBERGI IN EGGENBERSKI ARHIVI DUSAN LUDVIK Med inozemske arhive, ki hranijo dragoce- no gradivo za zgodovino naše dežele, sodijo vsekakor tudi eggenberški arhivi. Rod Eggenbergov izhaja iz radgonske tr- govske rodbine; s pohlepno podjetnostjo, bi- strostjo, brezobzirnostjo in s preračunanimi rodbinskimi povezavami so Eggenbergi do- segli najvišja mesta takratne družbene lestvi- ce. Na Kranjskem se ime Eggenberg (po isto- imenskem gradu, danes že znotraj mestnih meja Gradca) prvič navaja v zvezi z Auer- spergom, zmagovalcem nad Turki, s katerim si Ruprecht von Eggenberg deli zasluge in slavo (slika bitke in obeh zmagovalcev je ne- koč krasila dvorano v ljubljanskem lontov- žu). Eggenbergi se preko nekaj generacij po- javljajo na Kranjskem kot deželno plemstvo. Cesarjev zaupnik Johann Ulrich (1558 do 1634) je prvi nosilec naslova »tknez« (1623), ki pa so mu ga nemški knezi izpodbijali. Zaradi zavezništva z Wallensteinom je pri cesarju prišel v nemilost in je kot prostovoljni pre- gnanec umrl v Ljubljani, kjer je bil v letih 1602—1621 deželni glavar. Pokopan je v Gradcu. Imel je tri hčere in sina Johanna Antona (1610—1649); ta se je poročil z luteranko Marijo Brandenburško iz rodu Hohenzoller- nov (Eggenbergovo sorodstvo jo je dolžilo, da je ona kriva za skorajšnje izumrtje rodu, češ da je v rodbino prinesla »slabo' kri«). Johann Anton je bil v letih 1635—1638 deželni glavar na Kranjskem, cesar ga je 1638 poslal kot svojega odposlanca na papeški dvor. S po- močjo svojih vplivnih brandenburških sorod- nikov je vse življenje skrbel za priznanje na- slova »knez«, ki ga je s pridobitvijo pokneže- ne grofije Gradiške kot suverene državice (1647) utrdil tudi »de iure«, vendar so bili Eggenbergi sprejeti v kolegij državnih kne- zov šele leta 1653, istočasno s HohenzoUemi in Lobkowitzi. Johann Anton je umrl brez oporoke. Raz- cvet knežjega rodu se začenja pod vladavi- no obeh njegovih sinov, Johanna Christiana (1641—1710) in Johanna Seifrieda (1644 do 1713). Leta 1664 iso ju proglasili za polnolet- na. Kaže, da tsta v začetku zadeve svojega rodu vodila skupno in sta tudi skupaj kovala denar, kajti njun oče je želel, da se rodbinsko imetje ne bi delilo. Med bratoma pa je prišlo do hudih sporov. Johann Seifried (ki ga je podpirala mati) je vztrajal, da se imetje raz- deli; to se je zares zgodilo leta 1665. Johann Christian se je poročil z Marijo Er- nestino, hčerjo Johanna Adolfa, kneza Schwarzenberskega, njun zakon je bil brez otrok. Johann Seifried je imel v prvem zakona sinova Johanna Antona Josefa (1669—1716) in Johanna Christiana II. (1704—1717), v dru- gem zakonu pa sina Leopolda Johanna Josefa Dominika, ki je kmalu po rojstvu umrl. Johann Seifried je bil v letih 1674—1692 deželni glavar na Kranjskem, a je glavarstvo leta 1692, ko je postal ravnatelj notranjeav- strijske vlade v Gradcu, odstopil svojemu prvorojencu (1692—1713). S smrtjo Jahanna Christiana II. je rod Eggenbergov izumrl po moški liniji (1717). Eggenbergi so imeli veUkanska posestva na Češkem, Nižjem in Gornjem Avstrijskem, na Štajerskem, Kranjskem, Notranjskem in Go- riškem (Gradiška). Z razdelitvijo so posestva na Češkem (z naslovom »vojvoda krumlov- ski«) pripadla Johannu Christianu, t. i. no- tranjeavstrijska posestva pa Johannu Seifrie- du. Po smrti Johanna Christiana je eggenber- ško imetje na Češkem podedovala njegova žena Marija Emestina Schwarzenberska, po njeni smrti leta 1719 pa ga je prevzel njen nečak Adam Franz Schwarzenberski. Eggen- berška notranjeavstrijska posestva so po iz- umrtju moške veje razpadla. Po razdelitvi posestev so leta 1665 po do- govoru odpeljali del rodbinskega arhiva (akti osebnega urada in osebne korespodence) v Gradec. Eggenberški arhiv v Gradcu, ki je zdaj del arhiva grofov Herberštajnov (zad- njih posestnikov gradu Eggenberg), hrani Steiermärkisches Landesarchiv. Bogati graški fondi se nanašajo na upravne in posestniške zadeve eggenberških gospostev zimaj čeških meja in na zadeve članov rodu kranjsko-šta- jerske veje. Ohranjene so računske knjige s podatki o rokodelcih, slikarjiüi (portretistih) idr. V Gradec so prepeljali tudi originale naj- bolj važnih rodbinskih listin (npr. diplome Ferdinanda II. iz let 1622 in 1628). Manjši fondi eggenberškega arhiva so v raznih rodbinskih arhivih (Eggenbergi so biLi v sorodstvu ali svaštvu z rodbinami Hohen- zollern-Brandenburška linija, Schwarzenberg, Lichtenstein, Rosenberg [Rožmberk], Stern- berg, Althahn, Harrach, Mörsberg-Bef ort ; von Breuner, von Caravaggio, Fugger von Friedberg, von Gall [Galler], von Holzapfel, von Neuhaus, von Panicher, von Sinzendorf idr.). Glede eggenbergian je Arhiv Slovenije v primerjavi s krumlovskim ali graškim arhi- vom zelo reven. Dunajski »Hofkammerar- chiv« ima fond »Familienakten Eggenberg«, ki pa (po izjavi vodje arhiva) vsebuje le podatke o poročnih slavnostih in podelitvi naslovja (titulature) dvema Eggenbergoma. 77 Lahko dostopen in povsem urejen je eggen- berški arhiv v Češkem Krumlovu (južna Če- ška), ki vsebuje »Rodbinski eggenberški ar- hiv« in »Prepuščena eggenberška in schwar- zenberška gospostva«; zdaj je del t. i. fon- dov starejše schwarzenberske veje. »Rodbin- ski eggenberški arhiv« zajema čas od 1607 do 1790. V primerjavi z bogatim schwarzenber- škim arhivom sodi k manjšim češko-krum- lovskim arhivskim fondom. Fond, t. i. »tretji departement« v sistemu schwarzenberskih ar- hivskih fondov, je bil urejen v zadnjih letih 18. stol. Ima oddelek listin in registraturo (194 listin in 88 fasciklov, od tega 41 fasci- klov računskih knjig), ki pa zaradi delitve v letu 1665 ni popoln (del arhiva je v Gradcui. Razdeljen je po triskupinski shemi: 1 G a Ge- schichte (zgodovina rodu in genealogija);l Gß Geburtsfälle (rojstva rodbinskih članov in vzgoja); 1 H Heirathen (poroke); 1 R Rang (naslovi, uradi, privilegiji); 1 S Sterbefälle (smrt članov rodu); 2 P Prozesse (pravde in spori); 2 S Schulden (aktiva in pasiva); 3 C Privat-Correspondenz (zasebna koresponden- ca); 3 H Hofstaat (knežji dvor — uslužbenci). Za orientacijo služita dva repertorija z abe- cednim istvamim in imenskim kazalom. Fond je do kraja urejen. Omeniti je: genealoške ta- bele rodu (1'645—1665); overovljene prepise najbolj važnih rodbinskih listin (1622—1628); podelitev raznih naslovov članom rodu (1625, 1628); podelitev naslova pokneženih grofov z Gradiške in pravice udeležbe na državnem zboru (1647); imenovanje Johanna Christiana za tajnega cesarskega svetnika (1691), poroč- ne pogodbe in zagotovitve dot (1635—1670); koncepte nobilitacijskih diplom, podeljenih od Eggenbergov raznim osebam na Češkem in v zamejstvu (1627—1708); formularje no- bilitacijskih diplom (1670—1779); spore Eg- genbergov z raznimi osebami (17. stol. — 1716); poravnave v sporih Eggenbergov z raz- nimi osebami (1658—1709). Važne so: vesti o rojstvu in vzgoji otrok (1669—1707); vesti o porokah, poročnih slavnostih, pogajanjih za doto (1635—1705); zapiski o smrti Eggen- bergov in oporoke (1626—1727); zapuščine članov rodu in sorodnikov ter izplačila volil (1609—1777); posojila, ki so jih dajali in pre- jemali Eggenbergi (1607—1728). V registra- turi so vesti iz življenja Johanna Antona in njegovih sdnov (18. stol.); vesti o cesarski po- slanici papežu Urbanu VIII. (1638), ki jo je predal Johann Anton (znan je njegov trium- falni prihod v Rim v zlati kočiji, ki je še da- nes na krumlovskem gradu in je tu služila knezu za posteljo; srebrne podkve konj in mezgov so bile pritrjene z enim samim žeb- ljem, da so v zabavo in prepir Rimljanov po- gosto odpadale, a bile takoj spet nadome- ščene; pokrivalo za mezga je stalo 800—1000, oprema kneževega bivališča 800.000 kronskih tolarjev); dalje poročila o potovanjih Chri- stiana in Seifrida v tujino (1658—1669); vo- ščila ob raznih priložnostih (1631—1717); ra- čuni eggenberškega dvora (1664—1718); se- znam služabnikov eggenberškega dvora (17. —18. stol.), njih nastavitveni dekreti, listine, računi ipd. (dvomi kaplani, domači učitelji t. i. Hofmeistri, vzgojitelji, pazi, komomiki in komomice, kuharji, stolnifci, vratarji, ko- čijaži kirurgi, padarji tj. ranocelniki, pritli- kavci, kapelniki, dvomi trobentači, gledališki igralci). Pregledal sem fascikel o trobentačih, zlasti akt o igralcih, ki so po Innsbruških komedi- jantih (igrali so tudi v Ljubljani) najstarejši dvomi igralci v takratnih dednih deželah Habsburgov (od 1675—1691), potem kot potix- joči komedijanti do pribl. 1710). Trobentači na krumlovskem dvom so izkazani od 1664 do 1711; trobentači ljubljanskega Eggenberga so arhivsko dokazani šele v letih 1647—1684. Od teh je za našo lokalno in glasbeno zgodo- vino zanimiv Mihael Gladik. Poklic troben- tačev je bil takrat privilegiran, samouke so redkokdaj sprejeli med poklicne trobentače. Na plemiških dvorih so bili učitelji trobenta- čev navadno bivši člani cesarske kapele. Eden izmed njih, Michael Hoppert, na krumlov- skem dvoru imenovan »Lehrprinz«, je bil Gladnikov učitelj. Z njim je Johann Christian sklenil 31. marca 1667 pogodbo, da bo Hop- pert na kneževe stroške v dveh letih naučil Martina Gladiga (v listinah tudi Michael Glä- dick) iz Škofje Loke (Bischofslackh) igrati na trobento. Za pouk mu bo knez izplačal 100 renskih zlatnikov, 50 na začetku, dmgih 50 pa na kraju Gladikove učne dobe. Hoppert se je zavezal, da bo fantu i>osvetil vse svoje znanje in vso skrb, če pa bi pred koncem učne dobe umrl, bi morali Hoppertovi dediči Gladiku preskrbeti novega učitelja, ki bi ga izšolal. Gladik je kot trobentač ostal v sluzl'i krumlovskega vojvode do maja 1670, ko se za njim izgubi sled. Štiri leta kasneje, 1674, prosi Michael Gladek (Gladeck, Gladitsch) »fürst Eggenbergerischer Hoff- und Veld- tronunetter« za službo deželnega trobentača v Ljubljani. »Josef Michael Gradigh, Principis ab Eggenberg Tubicen« se je 23. aprila 1675 oženil z Marijo, tretjerojeno hčerjo ljubljan- skega, takrat že mrtvega meščana in peka Mihaela Pemeta (Vrhovnikovi izpiski iz stol- nih matrik — NUK Ljubljana). V letih 1680 do 1682 ga viri imenujejo med ljubljanskimi deželnimi trobentači. Gladik ni bil samo tro- bentač, ampak tudi glasbeni skladatelj. V dolgem seznamu muzikalij, ki jih je Christi- anova žena Marija Ernestina v letih 1666 do 1706 dobivala iz Benetk, Dunaja in od dru- god, je tudi Gladikova skladba ^^Sonata cum Clarinis-x za deset glasov, najbrž še iz njego- ve krumlovske dobe. 78 v arhivskih listinah se imenuje tudi Georg Karl Ziegler, ki sicer ni bil v službi kneza Johanna Christiana, a je ca. 1675—1685 učil njegove trobentače. Za našo gla^sbeno zgodo- vino je zanimiv zato, ker so med ljubljan- skimi deželnimi trobentači in muzikanti tudi glasbeniki tega imena: Urban Ziegler (1636, 1650, 1651), Wenzeslaus Ziegler (1638—1653). Hainrich Ziegler (1666, 1670, 1673, 1678, 1680). Prijetno presenečenje je podatek o sklad- bah Janeza Krstnika Dolarja (v seznamu mu- zikalij: Dollar, Bollar), ki jih je Dolar poslal Mariji Ernestini pač v letih 1666—1673. To se ujema z njegovimi biografskimi podatki: 1662—1673 je bü na Dunaju v Hiši profesor- jev vodja jezuitskega glasbenega seminarja in glasbenega kora cerkve »Am Hof« ter je za potrebe domače hiše, za jezuite in za dru- ge samostane »komponiral mnogo slovesne glasbe« (J. Höfler, »Delo.< 19. 9. 1970). Krum- lovski seznam navaja dvoje »večernic« za štiri glasove »Laetatus sum«. Vesperae a 4 voc. authore Dollar« in »JVisi Dominus«. Vesperae a 4 voc. Auth. Bollar« (= Dollar). Drugo presenečenje je Johann Carl Sam- menhamer, ki ga starejša nemška gledališka zgodovina navaja v letih 1675—1700, novejša pa celo do leta 1710; bU je eden izmed prvih članov eggenberških dvomih komedijantov. Le-ti oz. njihov takratni vodja Johann Georg Gettner, igralec in dvomi poet, ki ga je knez Johann Christian povzdignil v viteški stan (1687), je 23. novembra 1693 dobil od kranj- skih deželnih stanov menico za 75 goldinar- jev. V pustnem času leta 1695 pa so Eggen- berški komedijanti igrali tudi v našem me- stu. Pri branju krumlovskih gledaliških ak- tov sem ugotovil, da je Sammenhamer (pra- vilno Sammenheimer) — njegovi predniki so pač prišli iz Sammenheima pri Eichstättu — po rodu iz Slovenj Gradca: »Carl Sammen- hamer von Windisch Graz aus Camdten« (8. 5. 1676). Doslej je veljal Ljubljančan Franc Jožef Gogala (1644—1728) za prvega popotnega gledališkega igralca, ki se je v nemškem svetu razdajal nemškim gledalcem. Zdaj mu lahko pridružimo še Slovenjgradča- na Sammenheimer j a. Verjetno se nanj nana- ša podatek, da je bil »kronani poet von Som- menhamer vodja komedijatske družine, se- stavljene iz študentov«. Krumlovski arhivsld akti povedo, da je bil tudi dramatik, ki je na- pisal 6 iger. Leta 1682 so v Krumlovu dajali njegovo najnovejšo igro (die jüngste Coma- edi), ki so jo uprizarjali kar dva dni — to je bila najbrž »Die mayestätische Glickes und Liehes-Verwirrung«, edina igra njihovega repertoarja iz leta 1683, ki je označena kot igra v dveh delih. Rodbinski eggenberški arhiv je važen pred- vsem za podatke iz zgodovine rodu, glasbene, gledališke in kulturne zgodovine. Drugačne vnste je fond »Prepuščena eggenberška in schwarzenberska gospostva« (1416—1791), ki sestavlja v sistemu fondov nekdanjega schwarzenberskega arhiva samostojni odde- lek IV. Vsebuje arhivalije sedmih upravnih enot: A. Poknežena grofija Gradiška; B. Go- spostvo Ehrenhausen; C. Gospostvo Senften- berg; D. Gospostvo Oberwallsee; E. Gospo- stvo Šteken; F. Gospostvo Vlčice; G. Gospo- stvo Ostrov. Fond je bil urejen po schwarzen- berškem osemskupinskem sistemu v letih 1798 —1803; že takrat je bil zaključen in se do danes ni [Spreminjal; manjkajo le štajerske arhivalije (danes v Gradcu). Ima 117 listin, 1 zemljevid, 34 fasciklov. Za orientacijo slu- žita dva repertorija, eden za listine, drugi za registraturo ; oba imata ustrezni abecedni ka- zali. Fond vsebuje vire za zgodovino Gradi- ške, Notranjske in Štajerske ter imenovanih čeških gospostev. Za nas sta važna predvsem fonda »Pokne- žena grofija Gradiška« in »Gospostvo Ehren- hausen«, deloma pa »Gospostvo Stekeii«. Gra- diška, ki jo je Ferdinand III. prodal za izred- no visoko vsoto Johannu Antonu z Eggen- berga, je bila poknežena leta 1647, v lasti Eg- genbergov je ostala do izumrtja rodu, ko je bila 1717 združena z Gorico v eno upravno enoto. Fond vsebuje 23 listin, npr.: kupne pogodbe iz leta 1647; reverze, cedenčne po- godbe, razdolžnice in poročila o prevzemu grofije Gradiške (1647—1648); urbar konfi- sciranih t. i. maranskih posestev (1647); po- ročila eggenberškega kanclerja Zingnissa o grofiji Gradiški (1687). Ohranjen je edini ide- alni zemljevid grofije (17. stol.). Knjige vse- bujejo kameralne in vojaške račune grofije (1709—1710). V registraturi so spisi: kupne listine poknežene grofije Gradiške (1647 do 1649); fevdne zadeve (1663—1706); cerkvene zadeve (1649—1770); vojaška trdnjava Gradi- ška (1622—1711); zadeve vojaške posadke v trdnjavi (1661—1706); zadeve, obravnavane na državnih zborih (1641—1708); davki t. i. »rimski meseci« (1663—1699); spori grofije z oglejskim kapitljem in z bivšim lastnikom Gradiške (1649—1707); davki in davščine po- danikov (1663—1692); mitnina (1666—1710); transporti goveje živine čez ozemlje grofije Gradiške (1665—1715); najem gozdov 1662 do 1710); vizitacijska poročUa (1687); zadeve de- želnih glavarjev in uradnikov (1654—1705). Gospostvo Ehrenhauisen na Štajerskem, ki ga je kupil leta 1543 Krištof z Eggenberga od grofov Jurija in Janeza s Schaumburga, je ostalo v lasti Eggenbergov do 1717. Važnejše listine so: kupna pogodba za gospostvo Ehren- hausen (1543); darilna listina za gospostvo Ro- gatec od J. Ulricha Eggenberškega (1624); da- rilne in cedenčne listine za razna posestva gospostva Ehrenhausen (1666—1705); prodaj- na listina za grofijo Postojna, Lož in pose- 79 stvo Snežnik (1669); poravnava sporov med eggenberškimi gospostvi Ehrenhausen, Wei- tersfeld, Strass in sosednjimi gospostvi (1658 —1678); urbarja gospostva Ehrenhausen (1667, 1696). Od knjig je treba omeniti: raču- ne gospostva Ehrenhausen v denarju in natu- ralijah (1694—1711); od važnejših spisov pa še prodajo gospostev Postojna, Lož, Snežnik (1669—1692); prodaja gospostva Costing (1701—1708); cerkvene zadeve (1557—1708); spore go'spostva Ehrenhausen (1654—1715); poročila o rudnikih gospostva Waldstein (1636—1637) in o eggenberški kovnici denar- ja v Waldsteinu (1646); seznam k urbarju (1704); kmetije in pristave gospostva Ehren- hausen (1682—1697); izvlečke iz računov (1647—1652); vizitacijska poročila (1678 do 1702). Gospostvi Senftenberg in Oberwallsee sta ležali v Nižji in Gornji Avstriji, ostala tri gospostva pa na Češkem. Gospostvo Stekeii na Strakonickem (Ceské Budejovice) je kupil Johann Ulrich Eggenberški leta 1636 od Ja- neza Jakoba Khysla, grofa v Kočevju. Nje- gov sin Johann Anton Eggenberški ga je že leta 1647 odstopu Ferdinandu III. Knjige in spisi vsebujejo: račune gospoistva v denarju in naturalijah (1637—1639); prevzem gospo- stva Stekeii (1637); odpustitev podložnikov (1642); spori gospostva (1638); grajski inven- tar (1637—1638); tedenska poročila (1637 do 1638). Za zgodovino Eggenbergov prihajajo v poštev še: rodbinske listine v »Rodbinskem arhivu starejše schwarzenberske veje«, zlasti listine »Eggenberška dediščina« (1659—1782) vse v Češkem Krumlovu. V Češkem Krum- lovu so še arhivski fondi »VeleposestvO' Če- ški Krumlov« od leta 1622 (ko ga je Ferdi- nand II. daroval Johannu Ulrichu Eggenber- škemu) pa do 1719; arhivalije »Višjega urada (Oberami) Češki Krumlov« za leta 1622— 1719; listine »Viišjega urada Hluboka nad Vltavo«; mogoče bi prišlo v poštev gradivo iz »Rožmberškega arhiva« — oddelek »Tuji rodovi (zdaj v »Statni archiv Tfebon«), vse- kakor pa arhivalije »Rudarskega urada (Bergami) Hory Ratiboi^'ske«. Johann Ulrich Eggenberški je namreč leta 1623 kupil go- spostvo Chynov, cesar mu je leta 1624 prodal rudnik srebra »Trije kralji«, Jan Felix Pfe- hofovsky pa leta 1627 posestva Vfesce, Ratibofice, Malenin in Podoli; ko je Ulrich končno leta 1631 kupil od cesarja še druge rudnike, je večji del rudarskega revirja s tr- gom Hory Ratibofské (Bergstadtl) priključil gospostvu Chynov, ki iso ga leta 1719 podedo- vali Schwarzenbergi (vsi fondi so v Češkem Krumlovu). Johann Ulrich Eggenberški je leta 1623 od cesarja kupil za 80.000 kop meissenških gro- šev konfiscirano gospostvo Chynov (okraj Tabor). Leta 1719 ga je podedoval Adam, Franc Schwarzenberski (arhivalije hrani Statni archiv Tfebon). Tudi gospostvo Ne- tolice (okraj Vodnany) je cesar Ferdinand II. daroval Johannu Ulrichu Eggenberškemu, le- ta 1719 so ga podedovali Schwarzenbergi (ar- hivalije hrani »Statni archiv Tfebon«). — V Krumlovu je arhiv gospostva Prachatice-Vo- lary, ki ga je cesar daroval Johannu Ulrichu Eggenberškemu. Leta 1688 je krumlovski vojvoda Johann Christian dokupil še posestvo Beleč. Tudi to gospostvo so leta 1719 podedo- vali Schwarzenbergi. Johann Ulrich Eggenberški je leta 1630 ku- pil za 60.000 zlatnikov zadolženo gospostvo Vimperk in ga združil s posestvom Drslavice (kupljeno leta 1628). Njegov vnuk, krumlov- ski vojvoda, je leta 1696 razširil gospostvo z nakupom posestva Kosmo. Leta 1719 je go- spostvo podedoval Adam Franz Schwarzen- berski (arhivski fond gl.: »Statni archiv Tfe- bon«). Nekaj arhivalij za zgodovino Eggenbergov najdemo v »Rodbinskem arhivu orliških Schwarzenbergov« (mlajša veja — sekundo- genitura iz Orlic), se pravi v oddelku A. VIII (»Dediščina rodu: 1. Eggenberška...«) mogo- če tudi v oddelku C (»Familiae extraneae« — tuji rodovi), ki je urejen po abecedi rodov (arhiv gl.: Statni archiv Tfebon). Za kulturno zgodovino, za študij ekonomi- je, gozdarstva ipd. je važna »Zbirka rokopi- sov in (Spomenikov Češki Krumlov« (1327— 1937) s 736 enotami, med katerimi zaslužijo posebno omembo štajerski urbarji z abeced- nimi kazali, genealogija in zgodovina eggen- berškega rodu, zapisniki, dnevniki ipd. Kot dopolnilo navajam še zbirko pečatnikov Eg- genbergov v Češkem Krumlovu (6 primerkov) in zbirko portretov v krumlovskem gradu. V Češkem Krumlovu je deponirana nadvse bogata knjižnica knezov Schwarzenbergov, vanjo je uvrščena kot samostojno telo čudo- vito ohranjena knežja Eggenberška knjižni- ca, ena od redkih v celoti ohranjenih dvoi-- skih knjižnic 16. in 17. stol. Vsebuje najbolj- ša dela nemška, francoska, latinska in grška, italijanska, deloma tudi češka idr. Zbirka je bogata z opernimi teksti (Draghi, Sbarra), s sočasnimi dramskimi deli (Cicognini, Lope de Vega, Thomas Corneille, Racine, Moliere idr.). Mimogrede sem izpisal nekaj del: H. Megiser: Theatrum... (1616); Megiser: Chronik... I., IL (1612); Megiser, Annales. .. (1612); Pet- tschacher Gerhard : Continuatio gratiarum ... Klagenfurt 1666; neko delo Ferdinanda Em- sta Herbersteina (Dunaj 1686); Lands-Hand- veste za Koroško (1610) in za Štajersko; Cyr. Spangenberg (1561); Thurnierbuch (1579); Pignatta, Santa Genouefa. .. opera, Graz 1694; P. Vergerius, Consilium ... episcopo- rum bononiae (1553), Landesbeschreibimg des berühmten Herzogthums Krain von Valvasor,, 80 Nürnberg 1688; Valvasor, Ehre des Herzog- thums Krain, Laibach 1689, I.—IV.; Valva- sor, Topographia Carinthiae, Wagensperg 1681; Jahann Ludwig Schönleben, Annus Sanctus Habspurgo-Austriacuis (1696); Schön- leben, Camiiiola antiqua, Labaoi 1681 etc., 1.—III. idr. Knjižnica ima sodoben lokalni in abecedni imenski katalog. Obiskovalec arhivov na Češkem mora do- biti pismeno dovoljenje od »Archivni sprava« v Pragi in naznaniti pravočasno svoj prihod. Arhiv v Češkem Krumlovu opravlja viso ko- respondenco in agendo z inozemstvom preko Državnega arhiva v Tfeboni. Tudi mikrofil- me in fotokopije iz krumlovskega arhiva iz- gotavlja tfebonski arhiv, denar zanje pa se nakazuje na »Archivni sprava« v Pragi. De- lovno vzdušje v krumlovskem arhivu je za- radi čistih, velikih in svetlih prostorov, za- radi ljubeznivosti in ustrežljivosti njegovega predstojnika prof. Františka Navratila in na- mestnika Jii;ija Zalohe zelo prijetno. NASLOVI ARHIVOV Archivni sprava CSR, PRAHA 6, Tfida Obran- CU miru 133. : Statni archiv Treben, TREBON, Jižni Cechy. Statni archiv Tfeboe — odbočka Cesky Krum- lov, CESK^ KRUMLOV, Zamek. Steiermärkisches Landesarchiv, A 8010 GRAZ, Bürgergasse 2a. österreichisches Staatsarchiv, Finanz- und Hof- kammerarchiv, A 1010 WIEN, Johannesgasse 6. LITERATURA Statni archiv v Tfebofii. Pruvodce po archiv- nich fondech, sv. 3, Praha 1959 (Kčs 17, 60), str. 10 ss., 19—23, 49, 63, 73, 80, 89—90, 94, 97, 115, 122, 162—163. Kutschera Josef, Zur Geschichte der Fürsten von Eggenberg, Graz 1866. Heydendorff Walther Ernst, Die Fürsten zu Eggenberg und ihre Vorfahren, Graz 1965 (z lite- raturo). Zaloha Jü^-i, Pfehled vyvoje eggenbei-ské drža- vy V jižnich Cechach, Jihocesky sbornik histori- cky 1958, str. 27—29. Zaloha Jiff, Eggenberska zamecka kapela v Ceském Krumlove, Hudebni veda 1969, str. 234— 240. Ludvik Dušan, Die Eggenbergischen Hofkomö- dianten, Acta neophUologica 1. III., Ljubljana 1970 str. 65—92 (z najnovejšimi izsledki in z li- teraturo). 81 RAZVOJ ZEMLJIŠKE IN HIŠNE POSESTI V KRAKOVEM VLADO VALENCIC V Zgodovini trnovslce župnije je Vrhovnik posvetil tudi v gospodarsko preteklost Kra- kovega, ki je menda že od svojega nastanka najbolj svojevrstna naselbina v Ljubljani. Več stoletij sta bila ribištvo in vrtnarstvo značUna za krakovsko gospodarsko življenje; vrtnarstvo je ostalo pomembno še do današ- njih dni. Gospodarska usmerjenost tega pred- mestnega naselja in struktura zemljiške ter hišne posesti sta bili v mnogočem v medse- bojni odvisnosti. Misliin, da ne bo odveč Vr- I hovnikovi podobi krakovske preteklosti do- i dati o tem nekaj podatkov. I. i Mogoče so najstarejše ohranjene vesti o ; krakovskih zemljiščih hstine iz let 1271, 1277 j in 1280, ki je z njimi nemški viteški red prido- bil kmetije in njive ob Gradaščici ter pred Gradiščem.' Ta zemljišča so bila verjetno na Mirju ter naprej ob Gradaščici navzgor, kjer je imel križevniški red do polpreteklega časa i svojo zemljiško posest. O zemljišču, kjer stoji naiselje Krakovo, pa imamo najstarejše podat- ke v urbarju posesti nemškega viteškega reda iz leta 1490; nemški viteški red je bil namreč zemljiški gospod Krakovega. V urbarju je naselje razdeljeno na dva dela, spodnjo in zgornjo stran. Spodnja stran je imela 16 dom- cev ali voštatov s 15 vrtovi, zgornja pa 23 domcev z enakim številom vrtov.- Glede na ^ večje število domcev in vrtov mislim, da je j zgornja stran zajela jedro naselja, tj. današ-, nje Kladezno, Rečno, Gradaško ter delno Vrt- i no ulico in Krakovski nasip. Na spodnji stra- i ni, ki je bila manjši del naselja, pa bi bili \ domoi in vrtovi ob današnji Krakovski ulici \ ter na dolnjem koncu Vrtne ulice. Tako raz- : ločevanje ustreza tudi toku Ljubljanice. Ra- ^ zen tega navaja urbar na zgornji strani 5 podložnikov s priimkom Ribič (Vischer), na spodnji strani pa le enega. To označevanje ; kaže, da so se ukvarjali z ribištvom; verjet- j neje pa je, da so bili ribiči naseljeni bliže i Ljubljanici in Gradaščici, zato jih najdemo na : zgornji strani Krakovega.' Po urbarju iz 1490 : so bili za Krakovo tedaj značilni predvsem : vrtovi, ki so bili z eno izjemo, združeni z ¦ vsemi domci, ribiči so bih šele v drugi vrsti. : Nemški viteški red je tedaj imel podložnike i še v mestu v Križevniški ulici in na Bregu ! ter je tudi med njimi bilo nekaj ribičev. i Naslednji podatki o zemljiški in hišni po- i sesti v Krakovem, ki so na razpolago, so šele ; iz srede 18. stol. Tedaj iso za davčne namene j po zemljiških gospostvih popisali vsa zemlji- i šča in njihov odnos. V vasi Krakovo je ko- : menda nemškega viteškega reda izkazala 78 : posestnikov, ki so imeli obdavčljive, njej pod- i ložne hiše in vrtove. Domce, kajže ali hišice • je imelo 77 posestnikov, eden je imel le vrt. Vrtov je bUo 70, pri šestih je pripomba, da so \ nepomembni; brez vrta je bilo 8 kajž, od teh je bilo šest postavljenih na tujem svetu. Zemljiških lastnikov je bilo torej 72.* Vrtovi so bili različnega obsega. Obseg vr- tov je bil izražen s količino rži, ki je bila po- 1. Krakovo okrog leta 1660 (Valvasorjeva slika Ljubljane) 82 2. Hiša z gospodarskim poslopjem Krakovska ulica 23 (načrt iz leta 1822, MALj, Fase. K 22, 15/10) trebna za posejanje prizadete površine. V ispi- sih sta dva seznama, ki navajata obseg vrtov. Po prvem seznamu iSo vrtovi imeli skupen ob- seg za 12 1/4 mernika posevka rži, po drugem seznamu za približno 6 mernikov. Količino potrebnega semena so torej ob raznih prili- kah različno ocenjevali. Oba seznama pa ka- žeta, da so se vrtovi po površini precej raz- likovali. Po prvem seznamu je bilo za naj- manjše vrtove potrebno 1/32 in za največje 3/4 mernika semena, drugi seznam pa je na- vajal za najmanjšo vrtno površino 1/128 in za največjo 1/4 mernika semena.^ Zemlja krakovskih vrtov je bila ocenjena kot dobra. Na vrtovih so pridelovali razno zelenjavo, ki so jo prodajali v mestu.' Razen enega so morali vsi krakovski zem- ljiški posestniki opravljati komendi nemške- ga viteškega reda ročno tlako, ki se je gibala od najmanj 4 do največ 30 dni v letu. Največ podložnikov, in sicer 43, je bilo dolžnih opravljati 20 dni tlake, 20 podložnikov pa po 10 dni. V primeru potrebe so morali krakov- ski posestniki kidati sneg pred 'komendskim poslopjem.' Kot denarne dajatve so bili v napovediii rustikalnih zemljišč navedeni davek in prav- da (Steuer und Zins) ter kontribucija. Dav- ka in pravde so plačevali od 24 krajcarjev ter 1 denarič do 2 goldinarja 14 krajcarjev; 59 podložnikov je plačevalo zneske od 1 do 2 gld. Kontribucija se je gibala od 30 kr do 4 gld; 54 podložnikov je plačevalo po 2 gld. Značilna dajatev 72 krakovskih posestnikov komendi so bile ribe; vsak je moral dajati 3 libre (1.38 kg).« Pri denarnih in drugih dajatvah in pri tla- ki je bila obremenitev podložnikov precej enakomerna, velika večina je plačevala da- jatve in opravljala tlako približno v isti vi- šini. To kaže, da v gospodarskih razmerah krakovskih podložnikov ni bilo veliko razlik. Krakovčani, čeprav komendski podložniki, so imeli pravico do uporabe mestnih skup- nih zemljišč. V Mestnem logu so imeli pra- vico do paše, na travnikih med Iščico in Me- stnim logom pa pravico do košnje. To kaže, da so v Krakovem imeli tudi živino. Ob pro- daji Mestnega loga leta, 1757 je 51 Krakovča- nov izdražilo 53 deležev, ki so bili široki 15 in dolgi 395 sežnjev (seženj meri 1.89 m). Skupna površina krakovskih deležev je znašala 207 oralov in 117 kvadratnih sežnjev. Dasi je bil Mestni log prodan pod pogojem, da se to zem- ljišče, ki je bilo nekdaj gozd, ne sme spremi- njati v drugo kulturo, so ga Krakovčani spre- menili deloma v njive deloma v travnike." .Posestniki iz Krakovega so bili udeleženi tudi pri prodaji ;in pri delitvi mestnih skupnih zem- ljišč na Barju; bila so to zemljišča Preproš- čica. Volar in Rakova jelša." Mnoga iz- med teh zemljišč niso ostala dolgo njihova last; največ z nakupom so prišla v roke dru- gih posestnikov iz Ljubljane in okoliških va- si. Do leta 1848 je bilo nekdanjih 53 krakov- skih deležev v Mestnem logu razdeljenih na 77 zemljiških parcel, le še 37 so jih imeli Krakovci.i^ Krakovski ribiči so imeli na ljubljanskih gmajnah še posebne pravice. Na skupnih zemljiščih so gojili in kopali črve, potrebne za vabo pri ribolovu. Ko soi bili dostopnejši deli skupnih zemljišč razdeljeni med upravi- čence, so se ti večkrat pritoževali, da jim ri- biči pri iskanju črvov razkopavajo travnike in povzročajo škodo, zato so jim branili do- stop na svoja zemljišča. Ribiči so zahtevali, naj se jim za njihove potrebe dodeli kos gmajne. Dvorni dlrektorij je leta 1794 pristal, da dobi vsak ribič — tedaj jih je bilo 50 — 54 kvadratnih sežnjev, ne zato, ker bi imeU do tega pravico, ki iz zlorabe ni mogla nasta- ti, temveč da se konča dolgovezno razpravlja- nje. Ni pa bilo ugodeno prošnji ribičev, da bi smeli dodeljeno zemljišče ograditi in uporab- ljati kot travnik; ta zahteva kaže — je menil dvomi dlrektorij — da so bili črvi za vabo le pretveza, kako bi prišli do travnika. m. Po franciscejskem katastru je bua površina davčne občine Krakovo razdeljena na nasled- nje zemljiške kategorije:** 83 Vrtovi so bili last krakovskih hišnih po- sestnikov in so se držali njihovih hiš, le 342 kvadr. sežnjev je pripadalo komendi. Po ka- tastru je bilo v davčni občini Krakovo 64 vrtnih parcel, ena je bila last komende, dni- ge pa last 61 krakovskih hišnih posestnikov. Vrtovi so imeli naslednje površine: do 100 kvadratnih sežnjev 22 vrtov 100 do 200 kvadratnih sežnjev 24 vrtov 200 do 300 kvadratnih sežnjev 11 vrtov nad 300 kvadratnih sežnjev 6 vrtov skupaj 63 vrtov Ob davčni rektifikaciji sredi 18. stoletja je bilo izkazanih več vrtov. Del nekdanje vrtne površine je bil skoraj gotovo uporabljen za stavbišča, oziroma je bil prištet k stavbiščem in dvoriščem. Brez vrtov so bile zlasti hiše na Krakovem nasipu in v Gradaški ulici, ki sta dobili mestni značaj. Drugače kot z vrtovi je bilo z drugimi kul- turnimi površinami v krakovski davčni obči- ni, ki so bile onstran Emonske ceste na Mir- ju. Skoraj vsa ta zemljišča so bila v lasti ko- mende, med njimi je bUo 15 oralov 861 kva- dratnih sežnjev njiv, 12 oralov 859 kvadr. sežnjev travnikov ter 260 kvadr. sežnjev paš- nika. Na Mirju sta bila tudi dva ribnika, pri- padala sta komendi. Zemljiško posest v davč- ni občini Krakovo je imel še tedanji gostilni- čar na začetku Tržaške ceste, Janez Ulping, in sicer 4 orale 1340 kvadr. sežnjev njiv ter 2 orala 257 kvadr. sežnjev travnikov. V emon- skem obzidju na vzhodnem delu Mirja, ki so mu rekli »-na Gradu«, je stala pristava nem- škega viteškega reda z gospodarskimi poslop- ji ter skladišče solitra. Sredi prejšnjega sto- letja je komenda pristavo prodala, pa tudi zemljišče je pričelo prehajati v druge roke."" Sprva je imela namen urediti na Mirju novo naselje. Ze v dvajsetih letih 19. stoletja je napravila načrt za parcelacijo tamkajšnjih zemljišč v stavbišča. Na tem mestu naj bi zraslo novo predmestje Emona. Do izvedbe ni prišlo, parcelacijo je oviralo pomanjkanje ko- munikacij proti Krakovemu, Trnovemu in proti mestu, deloma pa tudi močvirno zemlji- šče proti Gradaščici in oba ribnika." IV. S prvim načrtom za parcelacijo Mirja ko- menda ni uspela, zato je našla možnost za boljše gospodarsko izkoriščanje zemljišč z od- dajanjem zemlje v zakup Trnovčanom in Krakovčanom, ki so se ukvarjali z vrtnar- stvom. Okrog leta 1875 so pričeli Mirje v večji meri obdelovati in saditi na njem krom- pir in zelenjavo. Za nakup parcel je büo ve- hko zanimanja. Zaradi koristi, ki so jih imeli od tega sveta, so Krakovčani in Tmovčani leta 1896 ugovarjali nameram, da bi država zgradila na Mirju zavod za gluhoneme in slepe. Vendar je kmalu nato bilo Mirje par- celirano in mesto je kupilo obširno stavbišče za obrtno šolo.'" Stavba obrtne šole, dograje- na leta 1911, pomeni začetek zazidave Mirja. Po prvi svetovni vojni so tam gradili največ vile, obdane z vrtovi. Širjenje vrtnarstva po Mirju :se je izrazilo tudi v zemljiškem katastru, v davčni občini Krakovo se je skupna površina vrtov podvo- jila. Po parcelnem zapisku iz leta 1887 so vrtovi obsegali 81.801 m- (leta 1825 le 40.260 kvadratnih metrov), povečanje vrtov je šlo na račun njiv in travnikov, katerih površina se je skrčila.'" V času, ko se je vrtna površina na Mirju tako povečala, sta število starih vr- tov krakovskih posestnikov in njihova povr- šina nazadovala, kar je bilo v zvezi z nadalj- njo urbanizacijo obrobnih ulic. Tako je npr. Mestna občina kupila za stavbišča leta 1874 zgrajene šole na Grabnu okrog 1300 m- vrtne površine. Leta 1887 je imelo 56 hišnih posest- nikov v Krakovem 62 vrtnih parcel, od ka- terih so tri nastale iz nekdanjih komendskih njiv na Mirju. Vsi vrtovi so merili 32.402 m-, 6 vrtov s površino 5.502 m^ je pripadalo kra- kovskim hišnim posestnikom na desni strani Emonske ceste. V Krakovem med Emonsko cesto in Ljubljanico ter med Zoisovo cesto in Gradaško ulico je bilo 56 vrtov s 26.900 m-, kar je približno tretjina manj kot ob katastr- ski izmeritvi leta 1825. Ti vrtovi so bili pod- laga krakovskega vrtnarstva. Po površini je bilo vrtov do 100 m^ le 7, 100 do 500 m^ kar 26, 500 do 1000 m2 samo 18, nad 1000 m^ pa jih je bilo 5. Vrtovi so pripadali 54 krakovskim hišnim posestnikom, brez vrtov je bilo 18 hiš, skoraj vse na Krakovskem nasipu in v Gradaški ulici. Na Mirju so bile štiri parcele, last ko- mende, izkazane delno kot njive, delno kot vrtovi; vrtna površina, ki jo je komnda da- jala v zakup, je zavzemala 44.562 m'-. Vrtova dveh drugih posestnikov — Anton Paichel, Rimska cesta 23, ter Jožefa Kaiser, gostilna »pri mestu Gorici«, pozneje »Pri Krčonu«, na začetku Tržaške ceste — sta obsegala 4837 kvadratnih metrov. 84 Pri nekaterih krakovskih posestnikih je obdelovanje zemlje presegalo vrtnarski okvir, v manjšem obsegu so se ukvarjali s kmetij- stvom, za kar so imeli podlago v zemljiščih, pridobljenih ob prodaji in delitvi mestnih skupnih zemljišč. Vendar so bili redki, ki so redili kaikšno glavo goveje živine in nekaj prašičev; posamezniki, ki so za svojo gospo- darsko dejavnost potrebovali vprežno živino, so imeli tudi enega ali dva konja. Leta 1834 je bilo v Krakovem 12 konj in 15 krav, število telet in prašičev je navedeno le skupaj za vse mesto, ne pa za posamezna predmestja.*' Leta 1896 je 11 posestnikov imelo 20 krav, 10 po- sestnikov pa 14 konj. Prašičev je bilo 22.^" Ob štetju leta 1910 so v Krakovem našteli 25 konj, 11 krav in 23 prašičev.^* Izvoščki — bilo jih je tedaj pet — so imeli 14 konj, dva obrtnika in en trgovec so imeli 8 konj, le 3 pa so ime- li posestniki, ki so se ukvarjali s poljedel- stvom. ŠtevUo krav je nazadovalo, redilo jih je šest posestnikov, toda od teh le štirje taki, ki jim je bilo kmetijstvo glavni poklic. S prašičerejo se je ukvarjal en sam kmetovalec, ki jih je redil 13, druge so imeli posestniki z nekmetijskimi poklici. V. Ob davčni rektifikaciji sredi 18. stoletja je bilo v Krakovem 77 stanovanjskih hiš, kajž oziroma domcev. Šest jih je bilo ugotovlje- nih šele pri lokalni vizitaciji, zgrajene so bUe na svetu drugih posestnikov.^- Podložna zemljišča so po napovedih obse- gala 63 1/3 domca, temu številu zemljiških enot je verjetno ustrezalo skozi daljšo dobo tudi približno enako števUo hiš. Zemljiške enote so se le poredko delile in primeri novo zgrajenih hišic na domcem pripadajočih zem- ljiščih niso bul pogosti. Rektifikacijski spisi so v Krakovem 67 podložnih družin označili kot stalne, 30 pa kot nestalne gostaške dru- zine.ää V seznamu hišnih posestnikov je za hiše, v katerih so bila stanovanja oddana v najem, izkazan znesek letne najemnine, pri vseh hi- šah pa je naveden ekvivalent najemnine za lastno stanovanje.^'' Višina teh zneskov je go- tovo bila odvisna od obsega in kakovosti zgradb, zato nam vsaj nekoliko pokaže, kakš- ne so bile hiše v Krakovem. Pri 22 hišah je naveden znesek najemnine, pri 55 pa le ekvivalent za lastno stanovanje. Med hišami za najemnino so tri hiše bue na sedanji Emonski cesti, ena na Zoisovi cesti, 5 v Gradaški ulici in 4 na Krakovskem nasipu, stale so torej na periferiji naselja. Pri treh izmed teh hiš ekvivalent za lastno stanovanje ni izkazan, bile so v celoti dane v najem. Najemnina je le v šestih primerih presegala 7 goldinarjev, najbolj pogost znesek ekvi- valenta za lastno stanovanje. Dostikrat je znašala najemnina dosti manj, kar kaže, da ni šlo za oddajo celih stanovanj, temveč le posameznih prostorov. Večkrat so najbrž na- jemniki souporabljali lastnikove stanovanj- ske prostore, saj je najemnina izkazana tudi pri štirih hišah, ki so po izkazu iz leta 1798 imele le eno sobo. Najvišja najemnina 24 gld 39 kr je bila za hišo na Zoisovi cesti 9, sledile so hiše na Krakovski ulici 27 z 12 gld 45 kr in na Emonski cesti 6 in 8 z 12 gld 45 kr in 10 gld 12 kr, druge hiše so donašale manj kot 10 gld najemnine. Po višini najemnine in na- jemninskega ekvivalenta so si bile krakovske hiše zelo blizu, najemninska vrednost 63 hiš se je gibala med 6 in 10 gld, višjo vrednost je imelo le 13 hiš. Za konec 18. stoletja imamo podatke o šte- vilu sob in kabinetov v posameznih hišah. Leta 1798 je dal ljubljanski magistrat v zvezi z nastanitvijo vojaštva popisati ljubljanske hi- še. V Krakovem je bilo tedaj popisanih 73 hiš, 71 pritličnih in 7 enonadstropnih.^^ Upo- števane so vse tedanje hiše v Krakovem, to- rej tudi hiše na obeh straneh današnje Emon- ske ceste. Po prvi numeraoiji iz leta 1771 je bilo v Krakovem 81 hiš. Že pred popisom leta 1798 sta bili zaradi požarne nevarnosti 3. Hiša Kralcovska ulica 9 (načrt iz leta 1889, MALj Reg. I fase. 995, fol. 93) 85 podrti na Zoisovem grabnu poleg hiše, ki je stala na mestu današnje na Zoisovi cesti št. 9, dve leseni hišici št. 3 in 4. Hiša št. 80 je verjetno pogorela in ni bila obnovljena.^* Pritličnih hiš z eno sobo je bilo 27, z eno so- bo in kabinetom 33, z dvema sobama 9 ter z dvema sobama in enim kabinetom pa 2 hiši. Od enonadstropnih hiš jih je pet imelo po tri sobe, od preostalih dveh ena 4 in druga 6 sob. Enonadstropne hiše so bile po današnji oz- načbi Zoisova cesta 9, Emonska cesta 8 in 11, Gradaška uUca 20 in 22 ter Krakovska ulica 21 in 27. V popisu hiš kuhinje niso posebej omenje- ne, vendar ni dvoma, da so jim bili določeni posebni prostori. To nam potrjujejo ohranje- ni načrti iz prvih desetletij prejšnjega stolet- ja, ki prikazujejo še staro stanje. Kakovost stanovanj je bila zaradi vlage slaba. Po navo- dihh iz leta 1777 je magistrat smel nastanje- vati vojaštvo v Krakovem le poleti, ker so bila pozimi stanovanja pre vlažna.^' Velik po- žar 29. aprila 1798 je hudo prizadel 48 hiš, 32 jih je pogorelo, 16 so jih morali odkriti, da so ustavili širjenje ognja.^* V Krakovski uli- ci je bila večina hiš uničena po požaru, dru- ge so bile odkrite, več hiš je pogorelo v Kla- dezni ulici, na Krakovskem naisipu so skoraj vsem hišam odkrili streho. Skupna škoda je bUa ocenjena na 13.076 gld 25 kr; pri pogo- relih hišah se je gibala od 260 do 697 gld, pri odkritih med 30 in 330 gld. Navedni višji zneski so v tistih časih predstavljali vrednost manjših hiš.^^ Višina škode kaže, da so bile mnoge hiše popolnoma upepeljene. Tak ob- seg uničenja po požaru je razvmiljiv, saj so bile hiše po večini lesene. Tudi po tej po- žarni katastrofi obnovljene hiše so bile zgra- jene največ z lesom ter krite s slamo ali skodlami.^" Požarnovarnostne predpise so gradbene oblasti pričele odločneje izvajati v predmestjih šele v začetku prejšnjega stolet- ja. Lesene hiše so bile sčasoma zamenjane z zidanimi, opeka pa je zamenjala slamo in skodle na strehah. VI. Iz prejšnjega stoletja ohranjeni načrti ka- žejo, kako so krakovske hiše prezidavah in dozidavah, da so pridobili nove stanovanjske prostore. Nekaj hiš je büo nadzidanih, dobi- le so prvo ali drugo nadstropje. Pritlične hiše so bile dozidane po dolžini in širini, zazidana talna površina se je včasih več kot podvoji- la." Zlasti po potresu leta 1895 se je spreme- nil zunanji videz krakovskih hiš, skoraj vsem so povečali okna in preuredih vrata, pa tudi druge prezidave so — sodeč po ohranjenih načrtih in gradbenih dovoljenjih — postale pogostejše. Pravzaprav je ostalo le malo hiš, ki niso bile z raznimi prezidavami več ali manj spremenjene, nekatere so celo ponovno prezidah. V zvezi z uvajanjem novih gospo- darskih dejavnosti so posamezni hišni lastni- ki urejevali v hišah poslovne prostore in gra- dui poleg hiš obrtne delavnice.'^ Popis zgradb iz leta 1921 omogoča prika- zati rezultate prezidav, ki se izražajo v števi- lu stanovanjskih in drugih prostorov. Ker za hiše na Zoisovi cesti in v Vrtni ulici niso bili na razpolago podatki iz leta 1921, so uporab- ljeni podatki o stanovanjskih prostorih, ugo- tovljeni ob ljudskem štetju leta 1931. V na- slednjem prikazu je zajeto Krakovo med Zoi- sovo cesto in Gradaško ulico ter med Emon- sko cesto in Krakovskim nasipom; desna stran Emonske ceste, kjer so konec 18. sto- letja stale štiri krakovske hiše, tri pritlične in ena enonadstropna, ni upoštevana. Rezul- tati se nanašajo na 75 hiš, od katerih je bilo 53 pritličnih, 15 enonadstropnih in 7 dvo- nadstropnih.äs Pritlične hiše so bile: 1 na Emonski cesti, 4 v Gradaški ulici, 20 v Kla- dezni ulici, 18 v Krakovski ulici, 4 na Kra- kovskem nasipu, 2 v Rečni ulici in 4 v Vrtni uuci. Za jedro Krakovega so te hiše še ved- no značilne, po številu prostorov jih moremo deliti na naslednje skupine: 1 soba in kabi- net 1, soba in kuhinja 6, 2 sobi in kuhinja 17, 2 sobi in 2 kuhinji 3, 3 sobe in kuhinja 7, 3 sobe in 2 kuhinji 11, 4 sobe in kuhinja 1, 4 sobe in 2 kuhinji 3, 5 sob in 4 kuhinje 2, 6 sob in 2 kuhinji 1, 7 sob in 3 kuhinje 1. Stiri hiše so imele stanovanjske prostore v podstrešju, 13 jih je imelo predsobe, štiri obrtne lokale, tri kabinete. Deset hiš, po pet v Kladezni in Krakovski ulici, je imelo enako aH celo manjše število stanovanjskih prostorov kot ob popisu leta 1798. Ker so tudi nekatere izmed teh bile pre- zidane, enako število stanovanjskih prostorov ne dokazuje, da v gradbenem pogledu niso bile spremenjene. Število pritličnih hiš je od popisa leta 1798 nazadovalo, dve sta bili po- rušeni, v drugih primerih so bile pritlične hiše nadzidane ali pa so na njihovem mestu postavili eno- in dvonadstropnice. Na novo so bUe zgrajene štiri pritlične hiše. Od 15 enonadstropnih hiš so štiri imele eno nadstropje že ob popisu konec 18. stolet- ja, 10 jih je bilo nadzidanih ali pa so bile na mestu nekdanjih pritličnih zgrajene enonad- stropne, ena enonadstropnica na Krakovskem nasipu je bUa zgrajena po potresu na prej nezazidanem vrtu. Od nadzidanih hiš je bilo pet na Krakovskem nasipu, dve v Krakovski ulici ter po ena v Gradaški, Kladezni in Reč- ni ulici. Štiri dvonadstropne hiše, tri ob Kra- kovskem nasipu in ena v Gradaški ulici, sto- jijo na mestu prejšnjih pritličnih hišic, prej enonadstropna hiša na Zoisovi cesti je bila nadzidana za eno nadstropje. Na novo sta bili zgrajeni na prej nezazidanih zemljiščih 86 dve dvonadstropni stavbi, ena hiša v Grada-j ški ulici ter poslopje za nekdanjo mestno j šolo na Grabnu ob Zoisovi cesti na stavbišča lesenega skladišča carinarnice na Bregu ter na delih odkupljenih vrtnih parcel.'* S prezi- davami, nadzidavami in novimi zgradbami sta bila skoraj v celoti spremenjena lice in značaj Krakovskega nasipa, Gradaške ulice, Emonske ter Zoisove ceste, ki jih je zajela urbanizacija; jedro Krakovega je bilo le malo j prizadeto. j Delna urbanizacija Krakovega se je poka- zala v preureditvi nekaterih hiš za razne obrtne dejavnosti. To so bile predvsem neka- tere večje hiše v omenjenih perifernih ulicah. V hišah Gradaške ulice 6 in 8 je bila v letih \ 1822—1839 tovarna za ročno izdelovanje vži-j galic. Zaposleni otroci so delali klinčke v spod- \ njih prostorih hiše št. 8. Tovarno je pokončal ! požar. Pozneje so poslopje obnovili in v nek- = danjih tovarniških prostorih uredüi stano- vanj a.^^ V začetku tega stoletja je lastnik v hiši na Krakovskem nasipu št. 26 izdeloval parkete. Parketama se je kmalu spremenila v tovarno za izdelovanje kvasa, ta pa v to- varno za izdelovanje pločevinastih škatlic. Pozneje je v tem poslopju obratovalo pod- jetje za pokromanje, pomedenje, oksidiranje v raznih barvah ter brušenje jekla in drugili kovin. Obrat je imel turbino, ki jo je gonila iz Gradaščice napeljana voda.'' Leta 1921 je pričela obratovati tovarna »Bakula« v Gra- daški ulici št. 20, izdelovala je trsne obloge za strope.*' V Kladezni ulici št. 19 je bil obrat \ za izdelovanje sodavice.'^ Razen teh obratov \ je bUo v Krakovem še nekaj obrtnih delavnic, j branjarij in gostiln.'" \ Prezidave in gradnje hiš od leta 1921 do ; druge svetovne vojne niso zavzele večjega j obsega, kartoteka gradbenih načrtov ne izka- zuje niti deset primerov. Gradbeno stanje je ostalo v glavnem tako, kot ga je pokazal po- pis iz leta 1921. OPOMBE 1. GZL (Gradivo za zgodovino Ljubljane v sred- njem veku) I. zvezek, Ljubljana 1956, 1271, no- vember 17, Friderik s Falkenberga proda nem- škemu viteškemu redu šest hub v Logu in ob Gradaščici; 1277, september 17, Friderik Falken- berški podari nemškemu viteškemu redu njive med Gradiščem in Gradaščico; 1280, julij 22, Ni- kolaj Porger podari nemškemu viteškemu redu štiri njive pred Gradiščem; Fr. Zwitter, Starejša kranjska mesta in meščanstvo, Ljubljana 1929, 21; A. Melik, Razvoj Ljubljane, GV V-VI/1929— 1930, 134; I. Vrhovnik, Trnovska župnija v Ljub- ljani, Ljubljana 1933, 33 si.; M. Kos, 'Srednjeve- ška Ljubljana, Ljubljana 1955, 41. — 2. GZL XII. zvezek, Ljubljana 1968, 2 si. — 3. Kos, n. o. m. : 49, ima za zgornjo stran Krakovsko ulico, za spod- i njo stran pa zgornjo Kladezno ulico. — 4. A3 ; (Arhiv Slovenije), Bekanntnus-Tabellen, Obei'^ \ krain No. 7, Dorf Crackau und Purgstall. — C. i AS, Rectificirte Dominical Acten, Oberkrain, No. ; 7, priloga št. 5'/2; Bekanntnus-Tabellen kot op.. 4. — 6. Gl. op. 4. — 7. Gl. op. 5. — 8. Gl. op. 4. : 9. V. Valenčič, Gozdovi in preskrba z lesom v stari Ljubljani, Gozdarski vestnik 1954, 178 si.; j V. Valenčič, Agrarno gospodarstvo Ljubljane do | zemljiško odveze, Ljubljana 1958, 22.; Vrhovnik, j n. o. m. 283; Vrhovnikova trditev, da so po- ! zneje v Mestnem logu smeli pasti le Kra- • kovci, ni v skladu z viri. — 10. MALj, Reg. I i fase. 148 in Fase. K 3; Valenčič, Agrarno gospo- j darstvo ... 34; Vrhovnik, n. o. m. 284, postavlja delitev Mestnega loga v čas okrog 1790. — 11. MALj, Reg. I fase. 107 in 148, fase. K 4; Valenčič, Agrarno gospodarstvo... 36. — 12. MALj, God. XVI/90, 1832—1840, Krakovski gozdni deleži. — ] 13. Valenčič, Agrarno gospodarstvo... 39. — AS, j Franciscejski kataster, davčna občina Krakovo, i protokoli. — 15. Vrhovnik, n. o. m. 269 MALj, ' Cod. XIX1/7, Parcelni zapisnik ljubljanskih davč- 1 nih občin 1. 1887, Krakovo. — 16. MALj, Fase. K ; 15, št. 11/3; Reg. I fase. 272, list 1021 si.; Vrhov-j nik, n. o. m. 270; arhivski viri kažejo^ da je ko- j menda že leta 1826 predložila načrt za parcela- ; cijo Mirja. — 17. Vrhovnik, n. o. m. 270. — IS. ^ MALj, Cod. XIX/7, Parcelni zapisnik 1887. — 19. Valenčič, Agrarno gospodarstvo... 57. — 20.1 MALj, Štetje prebivalstva in živine 31. decembra ] 1869, Krakovo. — 21. Štetje prebivalstva in živi- ne 31. decembra 1910, Zoisova cesta, Emonslia cesta, Gradaška ulica, Kladezna ulica. Krakovski nasip. Krakovska ulica. Rečna ulica in Vrtna ulica. — 22. Gl. op. 5. — 23. AS, Rectificirte Do- minical Acten, Oberkrain, No. 7, priloga 49. — ' 24. Gl. op. 23, priloga št. 5 _ 25. MALj, Reg. * I fase. 89, fol. 43 si. — 26. Vrhovnik, n. o. m. 223; ' V. Fabjančič, Knjiga hiš VII. Krakovo, tipkopis i v MALj. — 27. MALj, Reg. I fase. 41, fol. 618 si. : — 28. Gl. op. 23, priloga 50; Vrhovnik n. o. m., 121, vendar je datum nepravilen. — 29. MALi, \ ITeg. I fase. 20, fol. 151 si. z navedbo vrednosti leta 1770 prodanih mestnih hiš. — 30. MALj, Reg. I fase. 188, fol. 688 si. — 31. MALJ, Fase. K 22,15/ \ 10-1820, načrt prezidave hiše Kladezna ulica 19. i — 32. MALj, Kartoteka gradbenih načrtov, Kra- j liovo. — 33. MALj, Popis stanovanj, poslovnih i prostorov in vsega navzočega prebivalsTva po ] stanju z dne 20. decembra 1921. Hišne pole s i popisi stanovanj oz. poslovnih prostorov: Emon- j ska cesta, Gradaška ulica, Kladezna ulica, Kra- j kovski nasip, Krakovska ulica. Rečna ulica; Po-| pis prebivalstva 31. marca 1931, listi za zgradbe ' v mestih: Zoisova cesta in Vrtna ulica. — 31. I Vrhovnik, n. o. m. 225 si. — 35. Vrhovnik, n. o. ! m. 88 in 238. — 38. Vrhovnik, n. o. m. 89 in 237. i — 37. Vrhovnik, n. o. m. 89 in 239. — 38. Vrhov- | nik, n. o. m. 89 — 39. Gl. op. 33. j 87 NEJUGOSLOVANSKI NEMCI V DRAVSKI BANOVINI LETA 1931 TONE ZORN Poskus pregleda o nejugoslovanskih držav- ljanih nemškega jezika v pričetku tridesetih let na območju takratne Slovenije se ustavlja predvsem pri vprašanju o vzroku njihovega bivanja. Pregled sloni na zadevnem gradivu predvojnega oddelka II takratne banske uprave (fond obsega več desetin faisciklov gradiva za čas od prve polovice leta 1927 pa do kapitulacije stare Jugoslavije aprila 1941), ki ga hrani Arhiv Slovenije. Izbor pregleda- nega gradiva pada na čas od ohranjenih pri- četkov tega arhiva leta 1927 (ti se nanašajo skoraj izključno na Kranjsko) pa do konca leta 1931, pri čemer je služila za orientacijsko izhodišče objava jugoslovanskega ljudskega štetja z dne 31. marca 1931 v publikacijah: Splošni pregled dravske banovine, Ljubljana 1939, in interna publikacija nemškega stati- stičnega urada iz leta 1943 Die Gliederung des ehemaligen Jugoslawien nach Mutter- sprache und Konfession, izdelana na podlagi jugoslovanskega popisnega gradiva iz leta 1931. Primerjava podatkov obeh publikacj glede na število ugotovljenega prebivalstva nemškega jezika pokaže za posamezne kraje določene razlike. Tako npr. jugoslovanska publikacija navaja za Celje 648 oseb nemške- ga jezika, medtem ko najdemo v nemški obde- lavi štetja leta 1931 število 561. Razlika je med drugim tudi za Ljubljano, medtem ko so podatki za Maribor v obeh publikacijah isti (2741). Kje so nastale razlike, iz primerjave obeh publikacij ne bi mogli reči. Vsekakor pa jugoslovanska publikacija omogoča delno diferenciacijo podatkov o številu oseb nem- škega jezilca na jugoslovanske in ne jugoslo- vanske državljane v rubriki »nemški jezik«, ki loči naštete osebe nemškega jezika — ju- goslovanske državljane od ostalih oseb nem- škega jezika v rubriki »brez tujih državlja- nov in Židov«, nasprotno pa ima rubrika iz leta 1943 obe števili združeni (seveda z izlo- čitvijo Zidov). Že uvodoma je nakazana rela- tivnost podatkov, povzetih iz fonda oddelka II. banske uprave. Vzrokov za to je več. Tako ta fond zajema samo tiste osebe, ki niso do- bile stalnega, ali pa časovno omejenega biva- nja pri nas za daljše obdobje že pred letom 1927. Prav tako se podatki iz tega časa nana- šajo izključno na Kranjsko in šele v prihod- njih letih zajamejo celotno območje Slovenije v jugoslovanskih mejah. V skladu s takrat obstoječimi zakonskimi določili so v tem gra- divu upoštevane seveda le osebe, ki so prosi- le za podaljšanje bivanja, daljšega od tistega, ki je bU določen za obisk Jugoslavije z red- • Izdelano v okviru odbora za kolonizacijo jugoslo- vanskih pokrajin pri SAZU. nim potnim listom. Med drugimi odprtimi vprašanji pa je treba opozoriti predvsem na češkoslovaške državljane nemškega jezika, ki so večkrat vnašali v zadevne popisnice iz- ključno državljanstvo, ne pa tudi narodne pripadnosti. Zato je tudi očitno, da ugotovlje- no število Nemcev, češkoslovaških državlja- nov, zajema le del takih priseljencev. Vseka- kor pa morejo zajeti Nemci (ob upoštevanju vseh zadržkov, med njimi tudi nepopolnost gradiva banske uprave in določeno izločitev gradiva iz pregledanega fonda že v času stare Jugoslavije) služiti le za eno izmed izhodišč za presojo zastavljenega vprašanja. Večje razli- ke med uradnim popisnim gradivom leta 1931 in med tistim v banovinskem arhivu nastajajo tudi ob dejstvu, da banovinsko gradivo ne za- jema vedno vseh družinskih članov, temveč le prosilca, za stalno ali pa za daljše časovno bi- vanje pri nas. Tako je zajelo pregledano gra- divo le dobro četrtino nejugoslovanskih Nem- cev, bivajočih 31. 3. 1931 pri nas (od 4223 po podatkih ljudskega štetja 1135 ali 28,9«/» in še to v veliki meri za območje Kranjske), vsekakor pa morajo tudi tako okrnjeni po- datki dati določeno vzorčno sliko poklicne sestave in porekla dela nejugoslovanskih Nemcev na območju takratne dravske bano- vine. ŠTAJERSKA V primerjavi z drugimi slovenskimi kraji nastopa 1931. leta Maribor kot območje z naj- močnejšo skupino stalno ali začasno priselje- nih tujih državljanov nemškega jezika. Med 2741 nemškimi Mariborčani je bilo tega leta 667 nejugoslovanskih državljanov (23,3*/»). Zal v pregledanem gradivu oddelka II banske uprave najdemo podatke le za 144 oseb (21,5 odstotka vseh nejugoslovanskih Nemcev). Na prvem mestu so seveda podatki za avstrijske državljane (99), sledijo pa jim državljani Če- škoslovaške, kar je glede na dotok sudet- skega kapitala v času med obema svetovnima vojnama v to mesto popolnoma razumljivo (26 oseb), tem soi sledili rajhovski Nemci (16) ter po en državljan ZDA in Švice. Med 99 avstrijskimi državljani so v pre- gledanem gradivu podatki za 28 oseb, roje- nih v Mariboru ali na širšem področju južne Štajerske, ki pa so imele domovinsko pravico (in s tem avstrijsko državljanstvo) na območ- ju prve avstrijske republike. Med njimi je 16 oseb (skupaj z družinskimi člani) bivalo v Mariboru vse od rojstva, medtem ko se je ostala dvanaj storica vrnila v rodno mesto še- le v desetletju po razpadu avstroogrske mo- 88 narhije (predvsem v letih gospodarske krize, 1929—1931, skupaj 7 oseb). Za posameznike podatki arhiva oddelka 11 banske uprave tudi navajajo, da so slovenskega rodu, vendar vzgojeni v nemški miselnosti. Vsekakor kaže, da so prevladovali med povratniki predvsem zasebniki in pripadniki posameznih poklicev kot služkinje, uradniki, najbrže tudi obrtniki, kvalificirani delavci ter vajenci. Isti poklici nastopajo dalje pri ne jugoslovanskih Maribor- čanih nemškega jezika, ki so prebivali od roj- stva v tem mestu. Najmočnejša skupina avstrijskih Nemcev pa so bili priseljenci iz nemških območij nekdanje monarhije. Med njimi se jih je 20 priselilo v Maribor v času pred razpadom stare habsburške monarhije, medtem ko za več oseb ni ugotovljiv čas priselitve. Med priseljenci pred letom 1918 nastopajo pred- vsem zgomještajerski Nemci, deloma tudi Korošci ter Dunaj cani (iz širšega območja tega mesta); med poklici pa zasledimo osebe, zajxislene v mariborski pivovarni (tri družine z devetimi družinskimi člani), hišne in zem- ljiške posestnike, kvalificirane delavce in obrr- nike, trgovce in upokojence. Značilno za avstrijske priseljence nemškega jezika (tudi za češkoslovaške) je, da so pri- hajali v to mesto predvsem po letu 1927. Med- tem ko je prišlo v Maribor do vključno tega leta vsaj 14 avstrijskih državljanov, to število v pregledanem gradivu v prihodnjih letih hitro narašča. Med rojstnimi mesti teh pri- seljencev nastopata predvsem Dunaj in Gra- dec. Med poklici so nastopili predvsem tek- stilci (tovarna Hutter!), zasebniki, obrtne de- javnosti, gostinstvo (mariborska kavarna!), upokojenci, dijaki, pa tudi brezposelni. Posa- mezniki so se priselili za daljše bivanje tudi k mariborskim sorodnikom. Med češkoslovaškimi državljani nemškega jezika je bila po dostopnih podatkih le ena oseba priseljena v Maribor pred letom 1918, vse pa kaže, da je zaznamoval Maribor naj- večji dotok sudetskih Nemcev v letih 1928 do 1930. Po poklicu so nastopali tekstilci (pred- vsem v Hutter j evi tekstilni tovarni), zasebni- ki, obrtniki, lastniki in solastniki maribor- skih podjetij, kvalificirani delavci in uradni- ki. Med temi priseljenci so bile tudi osebe iz nečeških območij nekdanje monarhije, ki pa so pridobile domovinsko pravico v času staie monarhije na območju bodoče CSR. Tako so biLi posamezniki rojeni celo na območju nem- škega rajha, pa tudi v Mariboru. Podobno kot češkoslovaški državljani nem- škega jezika so se tudi rajhovski Nemci v glavnem priselili v letih 1929—1930 (devet). Med njimi zasledimo kvalificirane delavce, strokovnjake v Hutter j evi tovarni, obrtnike in podobne poklice. PTUJ V gradivu H oddelka banske uprave so najpopolnejši podatki za Ptuj. Zanimivo je, da celo nekoliko presegajo tiste od ljudskega štetja iz leta 1931 (štetje 73, podatki ban- ske uprave 77, vendar gre višje število tudi na posameznike iz ptujske okolice in na tamkajšnje Žide). Kot drugod, so tudi v Ptu- ju prevladovali avstrijski državljani (56), od katerih večina (25) se je priselila na Ptuj v prvem desetletju ljugoslovanske države. V skupini 21 avstrijskih državljanov, živečih na Ptuju pred letom 1918, so bile 4 osebe rojene na Ptuju, večina drugih pa na območju nem- ške Avstrije. Po poklicu so poleg vdov nasto- pali predvsem hišni in zemljiški posestniki ter nekateri ročni poklicL V skupini avstrij- skih državljanov, priseljenih po letu 1918, je bilo pet Nemcev rojenih na Ptuju ali v nje- govi okolici. Številčno najmočnejša skupina pa so bili Nemci, rojeni v Gradcu ali v širšem območju tega mesta (11), sledili so jim Du- najčani in Nižeavstrijoi (8). Dve osebi sta se priselili iz ostalega območja Štajerske. Vse kaže, da je bilo močno središče tujih držav- ljanov nemškega jezika na Ptuju tamkajšnje usnjarsko podjetje Petovia, ki je zaposlovalo sedem tujih državljanov (z 19 družinskimi člani) nemškega jezika. Več avstrijskih dr- žavljanov je imelo dalje na območju Ptuja zemljiško pwsest, več pa jih je bilo na dalj- šem obisku pri sorodnikih. Med priseljenimi rajhovskimi državljani so bile tri osebe priseljene na Ptuj še v času avstroogrske moriarhije; vse pa tudi kaže, da so bili v večini zemljiški posestniki. Tem so se pridruževali državljani ČSR, med njimi dve ptujski Nemki, ki sta dobili domovinsko pra- vico v tej državi. V gradivu banske upra- ve se omenja dalje priseljena Švicarka nem- škega jezika, priseljena k ptujskim sorodni- kom še v času pred letom 1914. i OSTALO OBMOČJE ŠTAJERSKE Po fragmentiranih podatkih za območje okraja Maribor desni hreg (po podatkih ljud- skega štetja leta 1931 je živelo na tem območ- ju 315 nejugoslovanskih Nemcev) kaže, da se je del avstrijskih državljanov, živečih v tem okraju, priselil na to območje šele po letu 1918. Po rojstnem kraju so nastopali med njimi Korošci, Dunajčani (s širšim območ- i jem tega mesta vred), Zgamještajerd, med njimi tudi prebivalci iz obmejnega štajersko- slovenskega prostora; nekateri so bili rojeni tudi pri nas. Med njihovimi poklici zasledimo nekvahficirane in kvalificirane delavce, zem- ; Ijiške posestnike, zasebnike brez nadrobnejše ; označitve p>oklica. Več oseb je živelo piii j svojih starših. Med drugimi nejugoslovanski- j 89 mi državljani nemškega jezika je omeniti predvsem rajhovske Nemce, po poklicu veči- noma visokokvalificirane delavce, zaiposlene v industrijskih podjetjih (tako v Rušah). Po- datki kažejo, da so se vsi ti rajhovski držav- ljani priselili k nam po letu 1923. V nasprotju z okrajem Maribor desni breg so prevladovali v okraju Maribor levi breg med nejugoslovanskimi Nemci (leta 1931 sku- paj 429) agrarni poklici. Skoraj vsi so bili avstrijski državljani ter so se priselili k nam pred letom 1918, med njimi pa so očitno bili tudi kolonisti, ki jih je pred tem letom na slovensko območje Štajerske naseljevalo zna- no nemškonacionahio graško društvo Süd- mark. Med rojstnimi kraji najdemo med dru- gim predvsem Gradec in njegovo okolico ter avstrijski politični okraj Lipnico. Na območju predvojnega dravograjskega okraja kažejo podatki ljudskega štetja iz leta 1931 razporeditev tujih nemških državljanov predvsem po večjih središčih in krajih tega okraja, in to predvsem v Guštanju, Maren- bergu, Muti in na Prevaljah. Od 223 nejugo- slovanskih Nemcev je odpadlo tega leta nate štiri kraje 150. Podatki kažejo, da so prišli avstrijski državljani k nam predvsem z ob- močja Koroške, pa tudi Zgornje Štajerske in Dunaja, deloma tudi v času pred letom 1918. Po pokhcu so bili priseljenci po letu 1918 za- sebniki, živeči pri sorodnikih, dalje zaiposlen- ci v agrarnih poklicih, dve vzgojiteljici ipd. Za avstrijske državljane, živeče pri nas pred letom 1914, podatki banskega arhiva ka- žejo, da so prevladovale med njimi agrarne dejavnosti in delavci, zaposleni v železarni Muta ter v mežiškem rudniku. Za železarno Guštanj v pregledanem gradivu ni podatkov. Avstrijskim priseljencem so se pridruževali rajhovski Nemci, za katere je značilno, da so se očitno priselili k nam šele po letu 1925 (žal se njihovo število ni dalo ugotoviti), za- posleni pa so bili predvsem v guštanjski že- lezarni. Med priseljenci je bil tudi madžarski državljan, ki si je na Prevaljah pridobil zem- ljiško posestvo. V nasprotju z dravograjskim okrajem so očitno prebivali na območju slovenjgraškega okraja izključno avstrijski državljani, žal pa pregledano gradivo ne omogoča nadrobnejših sklepov. Med 648 celjskimi Nemci je bilo leta 1931 165 nejugoslovanskih državljanov ali nekaj več kot četrtina (25,4*/»)! Med njimi so kot v drugih slovenskih krajih prevladovali avstrij- ski državljani, katerih večina je živela pri nas še pred letom 1918. Morda ne bomo daleč od resnice, če zapišemo, da se je blizu polovi- ca avstrijskih državljanov preselüa v Celje šele po ustanovitvi jugoslovanske države in to v drugi polovici dvajsetih let. Med avstrij- skimi državljani, priseljenimi v Celje pred letom 1918, so bili povojni optanti za Avstrijo, po rodu Celjani. Med njimi najdemo zasebni- ke brez nadrobnejše označitve poklica, trgov- ce, intelektualne poklice ter obrtnike. Vidi se, da so bili posamezniki zaposleni v Westnovi cinkarni in železarni Štore. Poleg Nemcev, rojenih v Celju, najdemo med nemškimi pri- seljenci iz časa pred prvo svetovno vojno še Nemce, rojene na drugih področjih Slovenske Štajerske ter priseljence z območja nemškega dela dežele in Dunaja. Priseljeni po letu 1918 pa so bili večinoma z območja Gradca in Du- naja, posamezniki pa tudi iz Koroške. Vidi se, da je bilo več teh priseljencev zaposlenih v celjski zlatarni in v tamkajšnji cinkarni. Po- samezniki so bili tudi na daljšem obisku pri sorodnikih ali pa živeli pri njih. Zanimivo je, da za enega nemškega priseljenca najdemo pri- pombo, da je avstrijski državljan slovenske narodnosti ter da je po prvi svetovni vojni optiral za Avstrijo. Preseneča dejstvo, da so ob avstrijskih državljanih prevladovali med celjskim nem- štvom češkoslovaški državljani, od kate- rih večina je prišla k nam za krajše aU dalj- še časovno obdobje v letih 1926—1930 (za čas pred letom 1918 so v gradivu oddelka II ban- ske uprave podatki le za dva češkoslo- vaška državljana). Del češkoslovaških držav- ljanov nemškega jezika je bil zaposlen v celj- ski tekstUni tovarni Bergman in Co., deloma tudi pri montaži strojev v tem industrijskem podjetju. Vse kaže, da so se posamezniki (ob ostalih poklicih) ukvarjali v Žalcu s trgovino s hmeljem. Tretja celjska skupina nejugoslo- vanskih Nemcev so bUi nemški (rajhovski) državljani. Očitno je, da so vsi rajhovski državljani prišli v Celje šele po nastanku sta- re Jugoslavije (v dostopnem gradivu so po- datki za seklicni strukturi so bili priseljenci predvsem kvalificirani delavci, zastopniki tujih podjetij ip. Več oseb je bilo na daljšem obisku pri sorodnikih (tudi pri starših). Po rodu so bili iz nemških dežel nekdanje monarhije, pri tem pa bolj kot za ostalo slovensko ozemlje pri- hajata v poštev Dunaj in obmejno slovensko- nemško ozemlje (Koroška, Štajerska). Avstrijcem se je v Ljubljani pridružilo vsaj 18 češkoslovaških državljanov nemškega rodu. Po poklicu so bili to predvsem kvalifi- cirani delavci istrojne in grafične stroke, obrt- niki ter več zasebnikov. Tako kot Avstrijci so se tudi oni v večini priselili po letu 1918. Medtem ko so se priseljevali tja do leta 1929 v Ljubljano le posamezni rajhovski Nemci, vse kaže, da se pričenja njihovo pri- seljevanje z letom 1924. Tako kot za češko- slovaške in avstrijske državljane je značilno, da so bUi med priseljenci zlasti kvalificirani delavci, zlasti grafične stroke (litografi). Od drugih državljanov nemškega jezika hrani oddelek II. banovinskega arhiva podatke še za tri italijanske in za dva madžarska držav- ljana. Zima j Ljubljane je v času med obema sve- tovnima vojnama prihajalo v poštev na Kranjskem območje okraja Domžale s širšo okolico (z Mengšem) in s tamkajšnjo slamni- karsko obrtjo. Zanimivo je, da je po letu 1918 večina Nemcev, živečih v Domžalah in Meng- šu, obdržala avstrijsko državljanstvo (od 126 oseb leta 1931 — 89), med njimi tudi tisti, ro- jeni pri nas; nekateri med njimi pa so se celo priznavali k slovenski narodnosti! Po rodu so bili skoraj vsi domžalski Nemci vzhodni Ti- rolci iz krajev St. Veit, St. Jakob in Deffere- gen. Značilno je tudi, da se z letom 1918 ni prekinil dotok Tirolcev na domžalsko območ- je; zanimivo je tudi, da so bili novi doseljenci 91 prav tako zaposleni v slamnikarski stroki. Od ostalih 48 nejugoslovanskih Nemcev na ob- močju kamniškega okraja so v banovinskem arhivu podatki za IS oseb. Med njimi je bilo 13 avstrijskih in 3 rajhovski državljani, kate- rih večina se je priselila k nam po letu 1913 (od tega 14 v letih 1928—1929). Po poklicu so bili predvsem kvalificirani delavci, zaposleni v Bonačevi papirnici na Količevem ter v to- varni upognjenega pohištva Remec in Co. na Duplici pri Kamniku. Med drugimi priseljen- ci je treba omeniti rajhovskega lastnika in- dustrijskega obrata v Jabljah ter neslovensko služinčad na gradu Sv. Križ. Poleg Domžal je za Gorenjsko treba omeniti kot središča z več nemško govorečimi prebi- valci Jesenice (150) ter tržiško (76) in kranj- sko (133) občino. Tako kot drugod so v prvih dveh občinah prevladovali avstrijski držav- ljani (na Jesenicah zaposleni predvsem v KID), medtem ko so v kranjski občini prevla- dovali češkoslovaški državljani nemškega je- zika. Po rodu so bili jeseniški priseljenci zla- sti nemški Korošci (tako iz Zgornje Ziljske doline) ali pa Zgornji Štajerci (npr. iz Bruck/ Mur). Nekateri so bili tudi rojeni pri nas. Posamezni avstrijski državljani nemškega je- zika so dalje živeli v vseh večjih krajih gor- nje Savske doline (Kranjska gora, Lesce, Bled, Kropa, Radovljica). Nekaj posamezni- kov je zap>oslovala tudi tekstilna tovarna v Zapužah. Za tržiško občino zajemajo podatki nekaj manj kot polovico nejugoslovanskih Nemcev (od 67 34). Vse kaže, da se je večina teh pri- seljencev priselila k nam po letu 1926 (ali pa so šele v tem času zaprosili za stalno- bivanje v Jugoslaviji). Zaposleni so bili predvsem v tržiški tekstilni in čevljarski (Peko) indu- striji ter pri veleposestvu barona Borna. Kot njihov rojstni kraj se navaja predvsem Dunaj pa tudi nemška Štajerska. Poleg avstrijskih državljanov so v pregledanem gradivu še po- datki za štiri rajhovske in za dva češkoslo- vaška državljana, zaposlene v tovarni Peko. Z izjemo enega priseljenca so se vsi priseliU v Tržič po letu 1925. Očitno je, da so v Kranju (skupaj s Pred- dvorom) prevladovali neavstrijski Nemci, predvsem tisti iz CSR. Zaposleni so bili v kranjski tekstilni in v puškarski indiistriji, med njmi je bil upravnik veleposestva »Je- zersko«. Več nejugoslovanskih Nemcev, če- škoslovaških državljanov, je bilo zaposlenih še v škofjeloški tovarni klobukov Sešir. V največjem takratnem nemškem jezikov- nem otoku na Slovenskem, v Kočevju s širšo okolico, je živelo leta 1931 268 tujih državlja- nov nemškega jezika. V pregledanem gradivu so podatki za 66 avstrijskih, za 9 iz CSR, za 12 iz ZDA ter po enega madžarskega in polj- skega državljana. Značilno je, da so bili vsi avstrijski državljani domači kočevarski Nem- ci, ki so po razpadu Avstroogrske optirali za Avstrijo, vendar pa so ostali pri nas ( v glav- nem so bili zemljiški posestniki). Podobno velja za dve družini, ki sta se vrnili v Slove- nijo v letih 1918 in 1929. Za državljane ZD.A. velja, da so se vmUi v letih 1928—1930 na krajši ali daljši obisk. Tem domačim Nemcem se je pridruževalo na širšem kočevskem ob- močju vsaj 18 priseljenih avstrijskih držav- ljanov, ki so prišli k nam po letu 1920. Za Litijo kažejo podatki, da so bili neju- goslovanski Nemci zaposleni v tamkajšnjih industrijskih obratih. Vse kaže, da so prišli k nam v letih 1927—1931. Podatki za krško območje (leta 1931 41 ne- jugoslovanskih Nemcev) se v pregledanem gradivu prejkone nanašajo predvsem na kar- tuzijo Pl eter je, kamor so prihajali na krajše (ali daljše) bivanje kartuzijanski redovniki iz drugih evropskih samostanov tega reda. Tako je bilo 29. januarja 1929 med 34 tujci v tem samostanu 15 rajhovskih redovnikov. Nada- lje so v pregledanem gradivu še podatki za 12 posameznikov iz širšega območja, ki so se v glavnem vsi preselili k nam poletu 1918 (izje- ma je ena oseba). 92 PREDZGODOVINA NEKE »ZNANSTVENE« USTANOVE TONE FERENC Ena izmed temeljnihi značilnosti nemške okupacije v Sloveniji v letu 1941 so okupa- torjeva prizadevanja, da bi zasedene pokraji- ne čimprej popolnoma ponemčil.* Za nobeno zasedeno pokrajino v Evropi niso nacistični načrtovalci raznarodovalnega dela predvide- vali za popolno ponemčenje tako kratkega roka kakor ravno v Sloveniji. Prve tedne okupacije so nacisti odkrito razglašali, da da- jejo Slovencem na Štajerskem le tri ali štiri leta časa, da se naučijo nemškega jezika in za- trjevali, da se bo nato tam govorilo samo še nemško. Med temeljnimi ukrepi za dosego tega na- mena je bil množičen izgon Slovencev, zlasti narodno zelo zavednih, množično naseljeva- nje Nemcev in do potankosti obdelan sistem ponemčevanja, ki naj bi zajel slehernega člo- veka. Te ukrepe — tako so sklenili ob zased- bi ali v nekaterih primerih še pred njo — naj bi uresničili na vsem nemškem zasedbenem območju v Sloveniji, ki so ga razdelili v dve enoti: Spodnjo Štajersko (slovenska Štajer- ska, severni del Dolenjske, vzhodni del Go- renjske, severozahodni del Prekmurja) in za- sedena območja Kranjske in Koroške ali Juž- no Koroško (večji del Gorenjske, Mežiška do- lina, dravograjski predel) na čelu z dvema šefoma civilne uprave. Enak temeljni cilj na- cistične zasedbe slovenskega ozemlja aprila 1941 naj bi torej uresničili z enakimi ukrepi. Temeljni cilj nacistične okupacije sloven- skih pokrajin je določil Hitler v svojem ust- nem naročilu vsakemu šefu civilne uprave posebej : «Machen Sie mir dieses Land wieder deutsch!« Temeljne smernice za množično iz- ganjanje Slovencev pa je za vsako zasedbeno območje izdal državni komisar za utrjevanje nemštva in šef nemške policije Heinrich Himmler. Za izganjanje Slovencev iz Gorenj- ske in Mežiške doline jih je izdal prve dni aprila 1941, ko je prispel v Celovec, vendar se nam v pismeni obliki niso ohranile ali pa nam še niso dostopne. Za Spodnjo Štajersko jih je izdal 18. aprila 1941, ko je nepričako- vano in nenapovedano prišel v Maribor. Za obe zasedeni pokrajini so smernice predvide- vale zlasti izgon narodno zelo zavednih Slo- vencev in priseljencev po 1. januarju leta 1914, popolni izgon slovenskega življa iz 20 km širokega pasu ob novi meji z Italijo južno od reke Save in t. i. Nezavisno drža- vo Hrvatsko, zahodno od reke Sotle ter izgon posameznikov, ki ne bi vstopili v raznarodo- valni organizaciji, katerih ustanovitev so tedaj že predvidevali ali ki jih ne bi sprejeli v ti organizaciji. Vse prebivalce naj bi pred tem rasno in ipolitično pregledali in ocenili.^ Za obe zasedeni pokrajini so ustanovili tu- di podobni politični organizaciji, ki naj bi ven- dili raznarodovalno delo. Na slovensikem Šta- jerskem so jo imenovali »Steirischer Heimat- bund« (Štajerska domovinska zveza), na Go- renjskem in v Mežiški dolini pa »Kärntner Volksbund« (Koroška ljudska zveza). Verjet- no bi tudi organizacijo na Gorenjskem ime- novali »Heimatbund« (domovinska zveza) na- mesto »Volksbund« (ljudska zveza), če ne bi nekoč na avstrijskem Koroškem že obstajala organizacijo z imenom »Kärntner Heimat- bund«. Tudi drugi raznarodovalni ukrepi, ki jih je takoj po zasedbi uvedla nacistična nemška ci- vilna uprava, so bili na obeh zasedbenih ob- močjih enaki: odstranitev vsega, kar deželi ni dajalo nemškega videza, tj. predvsem slo- venskih napisov, ponemčenje krajevnih in osebnih imen, ukinitev vsega, kar bi moglo vsaj malo zbujati slovensko narodno zavest, razpust vseh slovenskih političnih, družbenih, kulturnih in celo strokovnih organizacij in društev ter zaplemba njihove imovine, od- stranitev vseh vrst spomenikov slovenske kulture, tj. zlasti knjižnic in knjig, ukinitev slovenskih in odprtje samo nemških šol, otro- ških vrtcev itd. Uresničevanje teh ukrepov je spočetka na obeh zasedenih območjih potekalo enako do- sledno in intenzivno; morda je šef civilne uprave za Gorenjsko izdal kakšen ukrep nekaj dni pozneje kakor šef civUne uprave za Spodnjo Štajersko, vendar ne iz načelnih razlogov, temveč zaradi tega, ker je zaradi italijanske vojaške zasedbe Gorenjske na desnem bregu Save nemška civilna upra- va na Gorenjskem nastopila dva tedna po- zneje. Prvi pomisleki proti enakemu obravnava- nju Gorenjske in Spodnje Štajerske so se za- čeli pojavljati v drugi polovici maja 1941, oziroma jih poznamo iz tega časa. Postavil jih je štabni vodja aprila leta 1941 ustanov- ljenega urada za utrjevanje nemštva na Ble- du dr. Kari Starzacher. Ta je bil tudi pover- jenik za arhive, knjižnice in muzeje pri šefu civilne uprave za Gorenjsko ter vodja pokra- jinskega arhiva NSDAP v Celovcu. Dr. Starzacher je 22. maja 1941 sestavil »spomenico o poteh, da bi zasedena območja Koroške kulturno in narodnostno vključUi v staro pokrajino Koroško in nemški rajh.«^ V prvem delu, ki ima naslov »Stanje zadeve«, govori o tem, da je po razbitju Jugoslavije prišel del dravske banovine in sicer Gorenj- ska h Koroški pokraijini. »Koroška je s tem dobila nalogo, da območje, ki ga naseljuje 93 več kot 180.000 ljudi, izključno Slovencev, in v katerem je le malo za akcijo zmožnih volks- deutscherjev, priključi k stari koroški po- krajini in s tem k rajhu. Nad to nalogo je firerjevo naročilo, da je treba »to deželo na- praviti nemško.« Opozarja na tri možne re- šitve te naloge: »1. rešitev: Popolna izselitev zasedene- ga območja in z njo radikalna rešitev gorenj- skega vprašanja. Ta rešitev pa ni uresničljiva in naslednjih razlogov: Ni tehničnih možnosti za tako veliko izse- htev, ker so možnosti za sprejem izseljencev v Srbiji premajhne in ker je Srbija premalo oddaljena od Gorenjske. Načeloma pa tako radikalno rešitev izključujeta nemški delež krvi pri prebivalstvu Kranjske in velika ras- na vrednost večjega dela prebivalstva. Tudi gospodarska sestava območja, zasnova naselbin in etnografski značaj dežele sploh so takšni, da ni mogoče upoštevati 1. rešitve. 2. rešitev: Da bi območje napravili nemško, naj bi izgnali in tudi presehli v stari rajh vse izobraženstvo, vse po letu 1914 pri- seljene družine, prebivalce 20 km širokega obmejnega pasu in vse rasno manjvredne. Ta rešitev predvideva, da je treba izgnati vse rasno manjvredne elemente, dalje vse ti- ste, ki so nevarni zaradi svoje izobrazbe ali kot obmejni prebivalci. Ce razvoj gledamo v daljši perspektivi, je samo po sebi umevno, da morajo biti rasno manjvredni elementi na vsak način izkoreninjeni. Takih rasno manj- vrednih elementov pa je razmeroma malo. Izgon prebivalstva iz 20 km širokega ob- mejnega pasu bi dejansko pomenil izselitev vsega območja in bi zajel hkrati toliko rasno dobrih elementov, da ga dejansko ni mogoče uresničiti. Radikalna izselitev tako širokega obmejnega pasu bi hkrati razbila mnoge mož- nosti zdrave organske nasehtve, tako da v se- danjih razmerah ni upravičena. Kar se tiče izselitve izobraženstva, bi ta iz- selitev v Srbijo pomenila nevarnost iz slede- čih razlogov: Posebne duševne zmožnosti slovenskega izobraženstva bi v Srbiji čimbolj izkoristili proti rajhu; ker Srbija meji nepo- sredno na italijansko zasedbeno območje, in ima Italija interes, da obzirno podpira nem- štvu sovražna prizadevanja na Gorenjskem, zato ker ima v perspektivi zahteve po narav- ni meji na Karavankah (v primeru s sedanjo poUtično mejo, ki ni naravno izrazita), je go- tovo, da bo od tod v Srbijo izgnano izobra- ženstvo pred mejami raj ha kaj kmalu začelo delati proti rajhu in mu škodovati. Ce gleda- mo daljnovidno, tudi ni mogoče neprodušno zapreti meja rajha. Ce pa bi rasno pretežno dobro izobraženstvo preselili v stari rajh, bi ga bilo mogoče nenehno policijsko nadzoro- vati in ga v krajšem času nevtralizirati, če bi ga seveda gmotno zadovoljili in če bi se vži- velo v novo nemško okolje; hkrati bi pre- skrbeli rajhu dragoceno in pametno delov- no silo, ki mu je zelo primanjkuje. Drugače hi hilo mogoče vprašanje slorjen- skega izobraženstva rešiti tako, da hi ga po- polnoma uničili z ustrelitvijo ali sicer z dru- gačno odstranitvijo, kar pa ne hi hilo ustrez- no zaradi tega, ker aparat tajne državne policije zaradi težkih poizvedovalnih razmer ne hi mogel zajeti pravega izobraženstva in ker na drugi strani njegovo uničenje niti ne hi bilo po volji državnemu vodji SS, niti ne bi bilo znosno v sedanjih razmerah. S tem hi hilo nemško stališče do Jugovzhoda za dalj- ši čas popolnoma razčiščeno in hi ga hilo tudi težko v načelu spreminjati. (Podčrtal T. F.) Ker 2. rešitev v svojem celotnem komplek- su nima nobenih jasnih potez, je glede na po- trebe organskega in razvojno-perspektivnega upravljanja dežele nezadovoljiva. Možnost, da bi na tak način mogli deželo napraviti nemško, je prav tako negotova, ker bi velik del Slovencev na vsak način ostal v deželi; če bi mi tako ravnali z njihovimi so- narodnjaki, ne bi pri tem delu Slovencev ni- kakor krepili volje, da se ponemči, temveč bi ga le odbijali. Razen tega je jasno, da neke- ga naroda ni mogoče spremeniti v letih ali desetletjih, temveč s previdnim in pametnim delom šele skozi generacije. Sprememba na- rodnosti je na gorenjskem območju vsekakor mogoča, saj je treba le pravilno aktivirati nemški delež v krvi in kulturne vezi do nem- štva. 3. rešitev: S smotrnim delom bo novo območje počasi ponemčeno. Izobraženstvo bo razbito tako, da bo sistematično premeščeno v rajh. Poskušali bomo pridobiti in pripeljati v našo državo preprostega človeka, na kate- rega lahko vpliva vodstvo, ki ni njegove na- rodnosti. Nemška šola in nemška kultura bo- sta začeU ponemčevalno delo, ki bo vsekakor uspešno šele skozi generacije. Bližnji cUj je ustanovitev vmesne plasti, ki bo čutUa, da pripada rajhu in k ožji pokrajini Koroški. Ta sloj bo lahko naredil poln korak k nemštvu. V bistvu mora biti zastavljen enak sistemati- čen proces spremenitve narodnosti, ki je v stari Koroški pripeljal do tega, da so se vin- dišarji v svoji lisodni skupnosti bojevali v obrambnih bojih skupaj z Nemci. Tak proces končno danes omogoča Štajercem, da skupno z vindišarji na Spodnjem Štajerskem, ki -s^o v bistvu enako oblikovani glede na izpoved kakor kranjski Slovenci, sodelujejo pri gra- ditvi. Poleg tega bo s to navidezno milo, vendar toliko bolj smotrno rešitvijo prej za- gotovljen uspeh ponemčenja kakor pa z vse- mi drugimi sredstvi, hkrati pa rajh ne bo izgubil vseh možnih ciljev v bližnjem Jugo- 94 vzhodu, ker ne bo povzročal trajnega bojne- ga razpoloženja. Koroška ima zaradi vrste svojih ljudi in izkušenj svojega vodilnega političnega sloja pri usmerjanju ljudi večje asimilacijske mož- nosti kakor pa katerakoli druga pokrajina; lahko bi torej s prepričanjem sprejeli 3. re- šitev in jo najbolje uresničili v interesu raj- ha.« Nalašč sem navedel dobesedno tisti del Starzacher j eve spomenice, ki obravnava tri možne rešitve t. i. gorenjskega vprašanja in tudi nalašč podčrtal razglabljanja o popol- nem iztrebljenju izobraženstva. Čeprav dr. Starzacher navaja dva razloga, ki sta temu nasprotovala, pa je vendarle zanimivo in hkrati značilno, da se je takšno razglabljanje sploh pojavljalo. Treba je tudi poudariti, da nobena od treh rešitev ne predvideva na- daljnjega obstoja Slovencev na Gorenjskem kot eitnične enote, vse tri predvidevajo njiho- vo narodno smrt. Na koncu svoje spomenice dr. Starzacher predlaga »potek razvoja« ali, bolje rečeno, začetek uresničevanja 3. rešitve t. i. gorenj- skega vprašanja. Pravi takole: »Uspeti moramo s tem, da vodstvenim ura- dom predložimo pravUnost treh rešitev, da o njih razpravljajo. Ce bi sprejeli 3. rešitev, bi bilo treba razmisliti o sledečem: Vse ukre- pe je treba ne glede na vse druge pomisleke sprejeti tako, da bi lahko na tem območju namestili tiste ljudi, ki jih je treba razmestiti na njem: mlade koroške kmete, višek koro- škega prebivalstva, ljudi iz Kanalske doline in iz Grödnertala, dalje je za bomo litijsko območje treba upoštevati ljudi iz Fersentala in iz Lužnice, ki so se morali preseliti iz tri- dentinske pokrajine in tam pustiti imetje. Tam so živeli v zelo skronmih razmerah in v posledicah pretirane realne delitve svojih po- sestev (so pa rasno dobri). Smotrna nasaditev teh naseljencev mora na vsak način pripeljati do uspeha, ker bo nujno potrebna izselitev slovenskih ljudi, ki jih bodo nadomestili nemški, dvignila manj prahu, kakor pa izselitev celih območij.« Dr. Starzacher in tisti, ki so stali za njim, so se torej zavzemali za t. i. tretjo rešitev nasproti drugi, ki so jo po Himmlerjevih smernicah iz začetka aprila 1941 že začeli uresničevati. Zavzemal se je torej za nekoli- ko počasnejše ponemčevanje, ki bi ga uresni- čili šele pri prihodnjih generacijah, potem ko bi prej ustvarili potrebno vmesno plast, inte- resno vezano na Koroško in nemški rajh. Za takšno ponemčevanje ne bi izgnali že od za- četka tako velikega števila ljudi, temveč le izobražence in sicer v Nemčijo, ne pa v Srbi- jo. Nujno potrebni pogoj za začetek ponemče- valnega procesa bi bua naselitev ustreznih skupin nemških naseljencev, zlasti tistih iz Italije, za kar je bil dr. Starzacher še posebej zadolžen. Treba je povedati, da ni bil tisti čas dr. Starzacher sam, ki se je zavzemal za to, da bi velikopotezno izganjanje Slovencev omejili na nujno potreben obseg. Od 13. do 18. maja 1941 je slovensko Štajersko in Gorenjsko ob- iskal šef glavnega rasnega in kolonizacij skega urada SS v Berlinu SS-Gruppenführer Otto Hofmann, to je šef tiste ustanove, iz katere so bui t. i. rasni preiskovalci v preselitvenih komisijah v obeh zasedenih slovenskih pokra- jinah. Ogledal si je delo teh ljudi, npr. tudi v Gorjah in Blejski Dobravi, in o izidih ras- nega pregleda razpravljal tudi s šefom civil- ne uprave za Gorenjsko Franzem Kutschero. Bila sta presenečena nad tem, da je rasna podoba gorenjskega prebivalstva tako dobra, saj so rasni preiskovalci ugotavljali, da ima kar 85 odstotkov ljudi dobro rasno oceno in le 15 odstotkov slabo. S Kutschero sita 24. maja predlagala Himmler ju, naj bi nekoliko spremenil kriterije za rasne ocene, tako da bi še več ljudi vključili med rasno dobro oce- njene. Dne 28. maja so v glavnem štabnem uradu državnega komisarja za utrjevanje nemštva v Berlinu pripravili predlog »smer- nic za izselitev tujih elementov iz Južne Ko- roške«, ki jih je nato 7. julija 1941 v Himm- ler j evi odsotnosti podpisal šef tega urada Ulrich Greifelt in so pomenile občutno zmanjšan obseg izgona izobraženstva in pre- bivalstva iz obmejnega pasu ter popoln od- stop od načrta za izgon priseljencev po letu 1914. Še spomladi 1941 so se v krogih, odgo- vornih za gospodarstvo in oborožitev v nem- škem rajhu, začeli krepiti vojnogospodarstve- ni pomisleki proti množičnemu izganjanju Slovencev. Kutschera se je obrnil na Himm- lerja, naj bi ponovno zmanjšali obseg mno- žičnih deportacij na Gorenjskem, a je na re- ševanje te vloge vplivala tudi že vstaja slo- venskega naroda in tudi drugih jugoslovan- skih narodov. Le-ta je prisilila naciste, da so po izgonu več kot 2300 ljudi iz Gorenjske in Mežiške doline v Srbijo, predvsem izobražen- cev in drugih narodno zelo zavednih ljudi, množične deportacij e na Gorenjskem odložili do konca vojne. Potem ko so nacistični raznarodovalci na Koroškem in Gorenjskem začeli polagoma opuščati tisto smer raznarodovanja, ki jo je aprila določil Himmler in ki jo je dr. Starza- cher navajal kot 2. rešitev gorenjskega vpra- šanja, ter se podajati na pot preudarnega, bolj sistematičnega, na daljši rok preračuna- nega in navidezno milejšega raznarodovanja, ki jo je dr. Starzacher navajal kot 3. rešitev, so sklenili, da se mora za uresničevanje tega cilja »zraven meča postaviti še znanost.« Ce bi nova meja nemškega rajha tekla nekje ob Drini ali če bi šlo za narod, ki bi živel nekje 95 v vzhodni Poljski, bi za uresničenje take na- loge, tj. raznaroditve majhnega naroda, zado- stoval samo meč. Tukaj, na vidnem mestu, v bližini Italije in drugih držav, ipa meč m mo- gel sam opraviti tega dela, bila mu je po- trebna »znanost«. Ze spomladi 1941 so nacistični funkcionar- ji v Celovcu in na Bledu sklenili, da je za raznarodovanje Slovencev na Gorenjskem po- trebna »znanost«, da je to delo treba postavi- ti »na znanstvene temelje«. Menili so, da je za proučevanje nekaterih vprašanj raznaro- dovalnega dela na Gorenjskem treba ustano- viti ustrezno znanstveno ustanovo. Iz nekega dokumenta je mogoče razbrati, da naj bi to šefu civilne uprave predlagal njegov referent za šolstvo Dlaska. Verjetno so se o tem naj- prej dogovarjali med seboj v Celovcu in na Bledu in je nato šef civilne uprave za Go- renjsko 17. junija 1941 izročil posebno vlogo ministru za znanost, vzgojo in ljudsko izo- brazbo dr. Bernhardu Rustu.' Osnovni težavi, ki sta ju dr. Starzacher in Kutschera videla pri popolnem ponemčeva- nju Gorenjske, sta bili bližina ljubljanske univerze in kulturna avtonomija, ki jo je italijanski okupator dopuščal v ljubljanski pokrajini. Potem ko je priznal, da je Ijub- Ijansika univerza dosegla zgledne uspehe pri reševanju obmejnih vprašanj in obžaloval, da so za to zaslužni tudi profesorji, ki imajo nemška imena (Nachtigal, Weher, Oswald, Sturm, Ehrlich itd.), je poudaril: »Delo na novem območju stoji daljnosežno pod vplivom dveh dejavnikov: 1. meja pote- ka 10 km pred vrati Ljubljane, 2. južni del Kranjske je dobil popolno avtonomijo. Učin- ke tujih duhovnih žarišč je treba zlomiti. Ta cilj lahko dosežemo le tedaj, če bo poobla- ščena pokrajina imela enako ali podobno ustanovo, ki bo lahko namesto slovenskega duhovnega dela posredovala nemška znan- stvena spoznanja.« Zato naj bi Koroška prav zaradi novih na- log na Gorenjskem dobila »znanstveno- raziskovalno ustanovo«, ki bi bila »enako- vredna svojemu nasprotnemu polu — uni- verzi v Ljubljani.« Po tej utemeljitvi je Kutschera prosil mi- nistra dr. Rusta, naj dovoli, da v Celovcu ustanovijo raziskovalno ustanovo in zanjo namenijo potrebna finančna sredstva. Ta raziskovalna ustanova naj bi po Kutschero- vem predlogu imela po enega etnografa, sla- vista, germanista, geografa in arheologa ter dva zgodovinarja in vsak od teh naj bi imel ob sebi asistenta; skupaj s tremi upravnimi uslužbenci in dvema čuvajema muzejske zbirke naj bi imela ustanova torej 19 ljudi. Kutschera je v svoji vlogi tudi opisal naloge posameznih raziskovalcev: »1. Naloga zgodovinarjev: Raziskava in pri- kaz nemških storitev in ustvaritev na vseh področjih javnega in kulturnega življenja v tem prostoru od karolinške dobe: preveritev in novi prikaz politične zgodovine, temeljita raziskava in nadroben prikaz nemške koloni- zacije, nemškega gospodarskega življenja, so- cialnega razvoja, mestnih in tržnih pravic, pravnega življenja na podeželju, cehov, du- hovnega in umetniškega življenja, kolikor to ne sodi na področje jezikoslovca in umetnost- nega zgodovinarja; raziskava langobardske kolonizacije in lan- gobardskega vpliva v deželi; raziskava sledov germanskega življenja v velikonemški dobi ali v času preseljevanja ljudstev. 2. Naloga arheologa: Raziskava prebival- stvenih, rasnih in kolonizacij skih razmer v prazgodovini s posebnim ozirom na čas pre- seljevanja ljudstev, še posebej na langobard- sko dobo, v nenehni zvezi z zgodovinarjem. 3. Naloga geografa: Nujen primerjalni pri- kaz sodobnih naselitvenih razmer in naselit- venih oblik, prikaz prometnih in gospodar- skih razmer dežele s posebnim upoštevanjem zgodovinskega poteka; raziskava in prikaz rasne sestave prebivalstva in zgodovinsko po- jasnilo k temu. Dela z drugih področij geo- grafije, geologije, morfologije in klimatolo- gije. 4. Naloga etnografa: Raziskava oblik na- selbin in hiš, predmetne ljudske umetnosti, rodovnih življenjskih in letnih šeg in navad, oblik ljudskega izročila. 5. Naloga germanista: Raziskava nemških narečij v Sorici in Kočevju. Ponemčevalno delo v zvezi s slavisti. Raziskava nemškega vpliva na južnoslovansko literaturo. 6. Naloga slavista: Raziskava nemškega vpliva na slovenska narečja. — Pregled juž- noslovanskih hteratur. — Spremljanje vseh novih izdaj. — Bibliografija naj^pomembnej- ših del. — Prevodi. — Ponemčevanje v zvezi z germanistom in zgodovinarjem.« Svojo vlogo je Kutschera zaključil s slede- čim stavkom: »Zagotavljam Vam, gospod mi- nister, da uresničevanje firerjevega naročila: »Napravite mi to deželo nemško!« zahteva, da se znanost kakor povsod tudi tukaj posta- vi zraven meča.« Priložil ji je že omenjeno spomenico dr. Starzacherja z dne 22. maja 1941. Verjetno je Kutschera svojo vlogo osebno izročil ministru dr. Rustu, ko je ta 17. junija 1941 prispel na obisk na Gorenjsko. Ko se je 22. junija odpeljal z Gorenjskega, je časnik ^Kärntner Grenzruf« povedal nekaj več tudi o namenu ministrovega obiska: »Posebej so se dogovorili o ustanovitvi uči- teljišča v Kranju. Poleg nadaljnjih ukrepov, 96 ki so jih sprejeli za vzgojo in znanstveno pro- diranje na novo območje, je tudi ustanovi- tev nacionalnopoUtičnega vzgojnega zavoda* in raziskovalne ustanove za kolonizacijsko zgodovino in narodnostni razvoj Južne Ko- roške.«' Vsi trije ukrepi, o katerih sta se posebej dogovarjala Kutschera in dr. Rust, so bili to- rej namenjeni nacističnemu raznarodovalne- mu delu na Gorenjskem. Nemško učiteljišče v Kranju naj bi vzgajalo nov učni kader za ponemčevanje slovenskih otrok, od katerih jih niti pol odstotka ni razumelo nemško, v nacionalnopolitičnem vzgojnem zavodu v Šentvidu pri Ljubljani naj bi vzgajali in uri- li mlade nacionalistične bojevnike za nem- štvo in raziskovalna ustanova za koloniza- cij sko zgodovino in narodnostni razvoj na Go- renjskem v Celovcu naj bi »znanstveno« do- kazovala razliko med Slovenci na Gorenj- skem na eni iin Slovenci v Ljubljani in na Dolenjskem na drugi strani. Minister dr. Rust je po svoji vrnitvi v Ber- lin izročil Kutscherovo vlogo uradu W(issen- schaft) v svojem ministrstvu v »energično obdelavo.« Iz nekega drugega vira izvemo, da sta se takrat na Bledu ali v Celovcu dve skupini vsaka zase zavzemali za ustanovitev razisko- valne ustanove. Najprej so celo nameravali predlagati ustanovitev univerze v Celovcu, a je minister dr. Rust še pred svojim obiskom Gorenjske zavrnil to rešitev. Dlaska in Kut- schera ter nekateri njuni somišljeniki bi nato radi imeli taksno ustanovo, ki bi bila zveza- na z dunajsko univerzo, nikakor pa ne z gra- ško. Tako imenovani »Maier-Kaibitschev to- variški krog« (Maier-Kaibitsch — Kamera- dehkreis), v katerem je bil tudi dr. Starza- cher, in ki se ni ujemal s Kutschero, pa bi rad imel lasten, od vseh drugih znanstvenih ustanov popolnoma neodvisen raziskovalni inštitut. Sprva so šla prizadevanja obeh sku- pin ločeno drugo mimo drugega, uskladUi so jih šele poleti ali celo jeseni 1941. Vendar skoraj ničesar ne vemo o tem, dokler ni za- deva napredovala tako, da so o njej razprav- ljali že na širši konferenci. Konferenca je bila na Bledu dne 6. oktobra 1941 in so na njej sodelovali novi vodja ura- da državnega komisarja za utrjevanje nem- štva na Bledu major Alois Maier-Kaibitsch, njegov štabni vodja dr. Starzacher, referent za osnovne in meščanske šole pri šefu civilne uprave na Bledu ter hkrati ravnatelj novo ustanovljenega nemškega učiteljišča v Kranju dr.Franz Koschier, referent za srednje šole pri šefu civilne uprave na Bledu in ravnatelj kranjske gimnazije dr. Gatterer ter Himmler- jeva odposlanca SS-Obersturmbannführer Wolfram Sievers in profesor dr. Hans Schwalm iz esesovske »znanstvene« ustanove »Die Ahnenerbe«." Iz obsežnejšega zaupnega zapisnika, ki ga je dva dni zatem na Bledu sestavil dr. Schwalm, izvemo, da je na konferenci naj- prej Maier-Kaibitsch orisal narodnopolitične razmere na Gorenjskem. Krajina in kultura sta tako sorodni Koroški kakor Kanalska do- lina, prebivalstvo pa je popolnoma slovensko, manjka vmesni sloj vindišarjev, ki je znači- len za Spodnjo Štajersko, nemštva ni, rasno je prebivalstvo dobro, delež nemške krvi je zelo znaten, srednjeveško nemštvo se je vse izgubilo v slovenstvu, po omiki, snagi vasi in mest, po vsem načinu življenja sploh kaže Gorenjska vseskozi nemške poteze, kulturne meje — če se izvzame jezik — ni na Kara- vankah. Nato je Maier-Kaibitsch orisal ukrepe nemške civilne uprave, ki so bili enaki ka- kor na Spodnjem Štajerskem, in se ustavil pri načrtu množičnih deportacij Slovencev in ustanovitvi Koroške ljudske zveze ter pou- daril: »Te ukrepe so sprejeli brez zveze z Maier- Kaibitschem in narodnopolitičnim delovnim krogom v Celovcu. Pri izvajanju teh ukre- pov, za katere se je zavzel gauleiter, so se tudi takoj pojavile občutne težave, ki so pri- peljale do močnega vznemirjenja vsega ob- močja.« Zlasti kritično stališče je Maier-Kaibitsch zavzel do množičnih deportacij Slovencev, v katerih so — tako je govoril — organi var- nostne službe nastopali mehanično in izgnaU v glavnem rasno dragocene ljudi. Iz nadalj- njega izvajanja izvemo za neko nadrobnost, ki je doslej ob pomanjkanju ustreznih virov (npr. fonda šefa civilne uprave za Gorenjsko) nismo poznali: »Po vključitvi celovškega kroga, zbranega okrog Maier-Kaibitscha, se je gauleiter dal pregovoriti, da je izprosil spremembo izselit- venih smernic, ki jih je dal Berlin za Južno Koroško (beri: Gorenjsko — op. T. F.). Zal je privolitev iz Berlina prispela že po konča- ni izselitvi prvega vala. (Verjetno nameno- ma, saj je bila koncipirana že 28. V. 1941 — op. T. F.). V poslednjem trenutku smo uspeli izvzeti iz izselitve le nekaj redkih ljudi, ki so jih malo pred tem prijeli, da jih izselijo (poleg tega niso izselili zdravnikov, ker je državna zdravniška zbornica pravočasno ugovarjala izgonu).« Ker so se nekateri Slovenci, izgnani v Srbijo, do tedaj že vmiU v Ljubljano, je Maier-Kaibitsch trdil, da je izgon slovenske- ga izobraženstva iz Gorenjske dejansko pri- pomogel k utrditvi slovenskega vodstva v Ljubljani, ki od tam deluje tudi za Gorenj- sko. 97 Maier-Kaibitsch ni ostal dolgo časa zvest temu gledišču. Dne 10. julija 1942 je namreč na zborovanju pokrajinskega urada za na- rodnostna vprašanja v Celovcu takole govo- ril o množičnih deportaci j ah Slovencev na Gorenjskem: »Glede Gorenjske menim, da smo izselili še premalo izobraženstva. Drugače bi sedaj bilo tam bolj mirno.«' Iz zapisnika konference na Bledu dne G. oktobra 1941 izvemo prvič nekaj več določ- nega tudi o odnosu Maier-Kaibitschevega kroga do ustanovitve Koroške ljudske zveze: »Popolnoma zgrešena je ustanovitev in or- ganizacija Koroške ljudske zveze. Takšna organizacija, kakor Koroška ljudska zveza, bi bila smiselna tam, kjer je treba vodstveno zajeti sicer nemško usmerjeno, vendar še ne nemško vmesno plast, da bi pospešili sicer počasni ponemčevalni proces in imicli organi- zacijsko možnost, da bi iz prebivalstva izko- reninili politično in rasno nezaželene elemen- te. Ker pa na Južnem Koroškem (beri: Go- renjskem — op. T. F.) ni takšnega prebival- stva, je Volksbund dejansko postal nova organizacija Slovencev. V njej je sedaj 95 odstotkov vsega prebivalstva. Nujno potrebno je ukiniti Volksbund. Maier-Kaibitsch je predlagal ustanovitev Koroške ljudske služ- be. Ukinitev Koroške ljudske zveze pa za- časno ni mogoče doseči, ker je to gauleiter- jevo prestižno vprašanje. Z ustanovitvijo takšnega Volksdiensta bi imelo narodnopo- litično vodstvo možnost, ne da bi bilo zvezano na togi aparat neke stranke, da po potrebi, od primera do primera, sodeluje z vsemi obnove voljnimi elementi in si torej zgradi popolnoma ohlapen zbor sodelavcev, ki ne bo opravljal političnih funkcij, kakor jih morajo funkcionarji kakšne strankine organizacije.« Na podlagi nekih drugih virov smo sicer vedeli, da je Maier-Kaibitsch nasprotoval ustanovitvi Koroške ljudske zveze in se zav- zemal za takojšnjo ustanovitev NSDAP na Gorenjskem, nismo pa vedeli, da je namesto Koroške ljudske zveze predlagal neko Ko- roško ljudsko službo. Po umestitvi novega gaulei terja NSDAP dr. Friedricha Rainer j a, ki je postal tudi novi šef civilne uprave za Gorenjsko, so nacisti na Gorenjskem res ustanoviU NSDAP, niso pa ukinili Koroške ljudske zveze in ne ustanovili Koroške ljud- ske službe." Po tej kritiki nekaterih ukrepov nemške civilne uprave na Gorenjskem je Maier-Kai- bitsch na konferenci 6. oktobra 1941 prikazal lastne poglede na pot, po kateri naj bi Slo- vence na Gorenjskem pripeljali v nemštvo. Takole pravi: »Firerjeve zahteve: »Napravite mi to deže- lo nemško!« ne moremo uresničiti in tudi ne bomo uresničili z izselitvijo sedanjega južno- koroškega (beri: gorenjskega — op. T. F.) prebivalstva. Cilj lahko dosežemo le po poti postopnega vnemčenja dežele. Ob visoki ude- ležbi dragocene nordijske rasne dedne zasno- ve ta pot zagotavlja popoln uspeh in je po mnenju Maier-Kaibitscha edina pot, po kate- ri je tukaj mogoče iti. Vnemčenje dežele bo odvisno od pridobitve mladine. Samo njo lahko pridobimo za nemštvo. Po mnenju Maier-Kaibitscha bi bil obsojen na neuspeh vsak poskus ponemčevati starejše rodove. Kar lahko dosežemo in kar tudi moramo do- seči, je strpen odnos starejše generacije do nemške uprave. Hkrati je treba doseči tudi to, da se ne bo upirala nemškim poskusom ponemčenja mladine.« Nasproti aktivnosti slovenstva v Ljubljani je treba — tako je menil Maier-Kaibitsch — »Gorenjcem pojasnjevati, kaj jih dejansko loči od Ljubljančanov. Treba je torej vzbudi- ti in ustvariti gorenjsko zavest. Samo po takšni težavni poti lahko zgradimo duhovno pozicijo proti nacionalnemu slovenstvu v Ljubljani.« Ta pot naj bi bila drugačna od tiste, ki so jo nacisti ubirali dotlej in tudi še v času, ko je Maier-Kaibitsch razpravljal o njej na kon- ferenci. Najprej so si nacisti za Gorenjsko izmislUi pojem »Južna Koroška« (Südkärn- ten) in so nameravali pri gorenjskem prebi- valstvu ustvariti nekakšno zavest ali občutek pripadnosti h Koroški. Šlo jim je predvsem za to, da prikažejo ali poudarijo vse tisto, kar Slovence na Gorenjskem veže na Koro- ško. Na konferenci pa je Maier-Kaibitsch že govoril o vzbujanju in ustvarjanju gorenjske zavesti in mu je šlo za to, da bi prikazali ali poudarili vse tisto, kar Slovence na Gorenj- skem loči od Ljubljane. Tu naj bi nacistični nemški civilni upravi priskočila na pomoč »znanost«. »Očitno je, da se Gorenjci rasno in etnografsko razlikujejo od Dolenjcev in da se je na Gorenjskem obdržalo mnogo ger- mansko-nemške krvi, da, da gre tukaj v mno- gih potezah za deželo, ki živi na nemški na- čin. Toda za narodno delo potrebujemo znan- stveno gradivo, ki ga morajo ob popolnem pomanjkanju nemških znanstvenih del o de- želi izdelati na novo vsi ustrezni krogi.« Za ustvaritev takšnega gradiva je Maier-Kaibit- schev krog videl pred seboj dve nalogi in sicer pridobitev čimveč arhivskega in muzej- skega gradiva iz Ljubljane ter ustanovitev raziskovalne ustanove. Gorenjska je del Kranjske — tako je me- nil — in arhivsko ter muzejsko gradivo je bilo v Ljubljani, kjer so tisti čas tekle pri- prave na preselitev ljubljanskih Nemcev v rajh oziroma na Gorenjsko in Koroško. Po- godba o preselitvi kočevskih in ljubljanskih Nemcev, sklenjena med nemško in italijan- sko vlado, je sicer nemški strani omogočala 98 preslikavo vsega gradiva, ki se nanaša na nemštvo na obeh preselitvenih območjih, ni pa govorila o preslikavi drugega gradiva ali o izročitvi izvirnega gradiva. Zato je Maier- Kaibitsch upravičeno pričakoval »le malo izgledov na uspeh«, »kljub temu je treba poskusiti.« Za ustvaritev raziskovalne usta- nove je bU Maier-Kaibitsch bolj odločen. Na sestanku je orisal zgodovino prizadevanj za takšno ustanovo. Obžaloval je, da nima Ko- roška lastnega vseučilišča, kakor ga ima npr. Štajerska. »V Gradcu so lahko velik del znanstvenega dela za ponovno osvojitev Spodnje Štajerske opravili že prej. Na Ko- roškem pa manjka ustrezna znanstvena usta- nova ... Opisane težavne narodnopolitične razmere na Južnem Koroškem (beri: Gorenj- skem — op. T. F.) nujno zahtevajo, da mo- ra biti tudi znanstveno delo podrejeno istemu narodnopolitičnemu vodstvu. Vpliv ustanov s tujega območja ali tistih ustanov, ki ne poznajo težavnih problemov Južne Koroške (beri: Gorenjske — op. T. F.), bi lahko imelo za posledico neizmerno škodo.« S tem je za- vračal Rustov predlog, da bi ustanovUi v Ce- lovcu izpostavo ali oddelek dunajske univer- ze ali da bi nova raziskovalna ustanova bila inštitut, odvisen od dunajske univerze. Kakor bi se na eni strani odvisnost raziskovalne ustanove od univerze pokazala prednostna za izobrazbo znanstvenega kadra, tako bi imela na drugi strani neugodne posledice za odlo- čilno pravico soodločanja koroških vodstve- nih ustanov. »To soodločanje bi büo odločil- nega pomena tam, kjer bi šlo za pritegovanje slovenskih moči, vsekakor ne do takrat, dokler ne bo zrastla mlada nemško usmerje- na generacija. Maier-Kaibitsch opozarja z vsem poudarkom na to, da bo nujno treba najti ljudi Slovenske krvi, ki bi bUi kot znan- stveniki pripravljeni svojim gorenjskim so- narodnjakom pojasnjevati zgoraj navedene razlike med Gorenjsko in Dolenjsko. Najbrž bi se v sedanji Južni Koroški (beri: Gorenj- ski, op. T. F.) in tudi v Ljubljani našli ljud- je, ki bi bUi pripravljeni sodelovati. Priteg- nitev takšnih sodelavcev (morda kot asisten- tov na raziskovalni ustanovi), njihovo neneh- no nadzorovanje itd. pa bi lahko vodile in usmerjale koroške narodnopolitične vodstve- ne ustanove.« Na konferenci so tudi že razpravljali o sedežu zamišljene raziskovalne ustanove. Trdili so, da je lahko le v Celovcu, nikakor pa ne nekje na Gorenjskem. Prej so predvi- devali, da bi bil začasno v Kiesselsteinovem gradu v Kranju, dokler ne bi našli zanj ustreznejših prostorov v Celovcu. Predlagali so, da bi bila nova raziskovalna ustanova zvezana z muzejem in arhivom. »Z združitvi- jo muzeja in arhiva ter sistemizacijo potreb- nih mest za znanstvene delavce, z izgraditvi-, jo raziskovalne skupnosti, v katero bi pokli- cali tudi nekoroške znanstvenike, bi omogočili zvezo z močmi, ki so že na Koroškem, in predvsem bi bilo zagotovljeno potrebno vod- stvo iz Korošcev.« Maier-Kaibitschev »tovariški krog« je za vodjo te ustanove predlagal docenta dr. Eberharda Kranzmayer j a iz Münchna, za zgodovinarja dr. Günther j a Glauerta iz Ce- lovca in dr. Viktorja Paschingerja iz Inns- brucka, za etnografa dr. Oskarja Moser j a iz Celovca, za slavista dr. Paulsena z Dunaja. Menili so, da bi vprašanja iz germanistike lahko obravnaval dr. Kranzmayer sam, ne bi pa potrebovali tudi posebnega geografa, ker bi ta vprašanja lahko obravnaval dr. Paschin- ger. Arheologa naj bi predlagal dr. Egger z Dunaja. O vprašanjih, ki so jih obravnavali na kon- ferenci v Celovcu, in o predlogih, ki so jih tam sprejeli, je vodja tim. »ministrovega urada« v državnem ministrstvu za znanost, vzgojo in ljudsko izobrazbo v Berlinu profe- sor dr. Harmjanz 10. oktobra 1941 poročal ministru dr. Rustu. V svoji beležki je dr. Harmjanz omenil, da je bilo njegovo poročilo zelo kratko, »ker je sedaj zaradi zavoženih narodnopolitičnih razmer na Koroškem g'lede Slovencev treba zadevo obravnavati z izred- no previdnostjo. Zadevni referat se je že av- gusta povezal z ustreznimi prešel j evalnimi ustanovami na Koroškem in Štajerskem, da bi bil nenehno na tekočem o razvoju te zade- ve. Bilo je več tozadevnih razgovorov z dr- žavnim komisarjem za utrjevanje nemštva, ki sta ga zastopala SS-Obersturmbannführer Sievers in prof. dr. Schwalm.« Minister dr. Rust je prosil dr. Harmjanza za pregledno pismeno poročilo o vsej zadevi. Dr. Harmjanz je v svojem tri strani dol- gem preglednem poročilu prikazal nam že znana vprašanja okrog narodnopolitičnih razmer na Gorenjskem in prizadevanj za ustanovitev znanstvene ustanove. Nova je le njegova zamisel o samostojnosti ali odvisno- sti ter financiranju: »Ta inštitut v Celovcu mora kljub svoji naslonitvi na neko univerzo načeloma delati samostojno in imeti takšno ime, ki bo navzven nevtralno. Ni nobenega dvoma, da takšnega inštituta, ki bi bil le v ohlapni zvezi z univerzo v Gradcu, ne bo moglo financirati ministrstvo za znanost, vzgojo in ljudsko izobrazbo. To bi lahko, ka- kor v drugih primerih, storilo državno mini- strstvo za notranje zadeve, ki že oskrbuje podobne inštitute na drugih obmejnih ob- močjih.« Dr. Harmjanz si je torej postavu vprašanje, zakaj ne bi takšnega inštituta, ki bi bil le ohlapno ali formalno zvezan z univerzo, fi- nanciral kdo drug in ne njegovo ministrstvo. 99 Saj je tudi tim. Südostdeutsches Institut v Gradcu, ki se je pod vodstvom dr. Helmuta Carstanjena ukvarjal predvsem z nacional- nopolitičnimi vprašanji Slovenske Štajerske, financiralo notranje ministrstvo. Ne vemo še, zakaj se za takšno rešitev niso mogli ogreti tudi koroški nacisti. Toda dr. Harmjanz ni povezoval vprašanja financiranja inštituta samo z vprašanjem njegovo večje ali manjše odvisnosti od te ali one ustanove. Videl je namreč še neko drugo, bolj načelno razliko, ki jo je na koncu svoje- ga poročila prikazal takole: »Znanstveni :iinštitut, ki bi bil podrejen ministrstvu za znanost, vzgojo in ljudsko izo- brazbo, bi moral v prvi vrsti nemško-sloven- sko vprašanje obdelovati zgodovinsko in jezi- kovno-zgodovinsko. S tem pa ne bi našli no- bene praktične aktualne rešitve vprašanja Koroška—Slovenija. Inštitut, o katerem go- vorimo, naj bi vprašanje vnemčenja Sloven- cev reševal praktično. Takšna rešitev pa ni zgolj naloga znanstvenega inštituta, podreje- nega ministrstvu za znanost, vzgojo in ljud- sko izobrazbo.« Zato je dr. Harmjanz ministru odsvetoval, da bi ministrstvo pošiljalo še kakšne uradne zastopnike na Koroško, da bi se z eno (gau- leiter Kutschera) ali drugo stranjo (Maier- Kaibitsch) pogajali ali posvetovali o inštitutu, ki po »svojih nalogah in ciljih ne sodi na področje znanstvenih nalog ministrsUva za znanost, vzgojo in ljudsko izobrazbo.« Bila pa je še ena okolnost, ki je dr. Harmjanza krepila v njegovem odklonilnem stališču. To so bile novice o razmerah na Gorenjskem oziroma Koroškem, ki jih je sporočil tudi svojemu ministru: »•Referent je dobil zaupna sporočila iz Ko- roške in Štajerske, da naj bi bil položaj gau- leiterja in šefa civilne uprave zaradi njego- vih nacionalnopdlitičnih napak zelo omajan; krožijo že trdovratne govorice, da bo kmalu odpoklican, in da so že v teku obravnave o tem, kdo bo njegov naslednik. Stari gaulei- terjevi sodelavci pri nacionalnopolitičnih vprašanjih so se ravno zaradi tega spornega slovenskega inštituta popolnoma odvrnih od njega. GaUleiterjevi napačni nacionalnoipoli- tični ukrepi so tudi vzrok za močne napeto- sti med državnim organizacijskim vodjem Leyem in gauleiterjem Kutschero, ki je za- vrnil sprejem Koroške ljudske zveze v okvir Nemške delovne fronte, samo da bi onemo- gočil ukinitev te zveze.« Ne vemo še natančno, zaradi katerih vpra- šanj je moral Kutschera zapustiti Koroško in Gorenjsko, vendar drži, da so bila po sredi tudi ta vprašanja. Kajti tudi v neko drugo nemško ministrstvo, tj. propagandno, so tisti čas prihajale podobne novice. Salzburški gauleiter dr. Friedrich Rainer je tudi že 15. septembra 1941 pisal vodji strankine pisarne Martinu Bormannu, da je pripravljen spreje- ti funkcijo gauleiterja za Koroško. Je pa predlagal, naj bi začasno, najdlje do konca vojne, združili pokrajini Koroško in Salzbur- ško, da bi za ureditev razmer na Gorenjskem dobili »širše frontno zaledje« kakor ga npr. za Spodnjo Štajersko pomeni Zgornja Štajer- ska. »Za nacionalnopoilitično delo v Spodnji Štajerski je na razpolago dosedanja pokraji- na Štajerska z 1,1 milijona prebivalcev. Pri pokrajini Koroški ne smemo upoštevati za delo plebiscitne cone, ker je tudi to območje treba prej še ponemčiti. Ostane torej nemško prebivalstvo z okrog 300.000 do 350.000 Ko- rošci.« Natančno čez mesec dni je podobno predlagal Himmlerju tedanji višji vodja SS in policije v XVIII. vojnem okrožju dr. Au- gust Wilhelm Scheel, a mu je Himmler čez teden dni odgovoril: »Po večkratnih vpraša- njih in po večkratnih predlogih sta firerjev izrazito odločni ukaz in njegova jasna volja takšna, da mala pokrajina Salzburška ostane. NahruUte vsakogar, ki bi izražal kakšne dru- ge poglede! Firer je odločil in s tem se neha vsaka razprava.« Hitler je 18. novembra 1941 res imenoval dr. Rainer j a za koroškega in dr. Scheela za salzburškega gauleiterja, Kut- schero pa so poslali najprej v Berlin in nato v Varšavo.^ Verjetno so odklonilno stališče ministrstva za znanost, vzgojo in ljudsko izobrazbo do ustanovitve raziskovalne ustanove v Celovcu v njegovem okviru, vedno večje napetosti med Kutschero in Maier-Kaibiitschevim kro- gom, nekajkratna in nato dokončna odložitev priključitve Gorenjske in Spodnje Štajerske k nemškemu rajhu ter zamenjava koroškega gauleiterja in šefa civilne uprave za Gorenj- sko bih tisti razlogi, ki so odložili tudi na- daljnja razpravljanja o ustanovitvi omenje- nega celovškega raziskovalnega inštituta. Toda po prihodu novega gauleiterja in šefa civilne uprave, ki je bil doma iz Koroške (iz št. Vida ob Glini) in ki je imel pri Hitlerju in osrednjih državnih ustanovah v Berlinu trdnejši položaj kakor pa njegov predhodnik Kutschera, so nastale drugačne razmere. Do- ber opazovalec razmer na Gorenjskem in tudi na Koroškem, vodja blejske podružnice državnega propagandnega urada NSDAP za Koroško Lothar Weber, jih je U. decembra 1941 opisal takole: »Trenutno se v Celovcu bije priskutna bojna igra za naklonjenost no- vega gospoda. Tega tekmovanja se na Koro- škem udeležujejo vsi, ki imajo položaj in ime.«'« Dr. Rainer se je kot novi gauleiter za Ko- roško in šef civilne uprave za Gorenjsko zelo zavzel za ustanovitev že omenjene razisko- valne ustanove v Celovcu. Ne vemo sicer, kdaj in kako je Maier-Kaibitschev krog raz- 100 pravljal z njim o tem vprašanju, vemo pa, da je dr. Rainer januarja 1942, potem ko se je dodobra seznanil z razmerami na Gorenj- skem (ta ga je sprejela z barikadami na ce- stah in z vseljudskim odporom), o ustanovitvi raziskovalne ustanove govoril osebno s Hit- lerjem. Sodim, da je bU ta pogovor 22. janu- arja 1942 v Hitlerjevem glavnem stanu v Vzhodni Prusiji. Znani so nam že trije akti, ki so jih izdale osrednje nemške državne ustanove nekaj dni po tem pogovoru. Dne 29. januarja 1942 je državni minister in šef državne pisarne dr. Heinrich Lammers s posebnim dopisom seznanil vrhovne držav- ne ustanove, da je Hitler ukazal, naj v pri- hodnje tisto zasedeno ozemlje, ki ga upravlja dr. Rainer kot šef civilne uprave, označujejo za »Gorenjsko« (Oberkrain). To je bUo vseka- kor pomanjkljivo sporočilo, saj ga je moral 22. februarja 1942 dopolniti tako, da tisti del za- sedenega ozemlja, ki spada h Koroški, ozna- čujejo za »Mežiško dolino«, in da se zato v naslovu šefa civune uprave nič ne spremeni. Le-ta je v svojem naslovu uporabljal naziv »zasedena ozemlja Koroške in Kranjske.« Po teh dveh sporočilih so nacisti v Celovcu in na Bledu nehali za Gorenjsko uporabljati ime »Južna Koroška«. Konec januarja ali prve dni februarja 1942 je dr. Lammers poslal notranjemu ministr- stvu sporočilo, ki ga je to dne 5. februarja 1942 poslalo vrhovnim državnim ustanovam, da je po »firerjevem naročilu« priključitev Gorenjske in Spodnje Štajerske k nemškemu rajhu «še za naprej odložena.«" In končno je znano še tretje Lammersovo sporočilo, poslano 30. januarja 1942 samo državnemu ministru za znanost, vzgojo in ljudsko izobrazbo dr. Rustu. To sporočilo se glasi: »Ob priliki svojega poročanja pri firerju je gauleiter dr. Rainer prosil firerja, naj bi dal soglasje za ustanovitev državnega inšti- tuta za raziskovanje koroške dežele. Firer ni imel proti temu nobenih pomislekov, je pa istočasno dr. Rainerja napotil na Vas kot na pristojnega državnega ministra.«'^ Ker je sedaj šla zadeva po obratni poti, tj. od vrha navzdol, seveda ni imel nihče več kakšnih glasnih pomislekov. Zadevo je po- novno reševal dr. Harmjanz. Ta je že 10. februarja 1942 sporočil ministru dr. Rustu, da je inštitut, ki naj bi se imenoval »Institut für Kärntner Landesforschung«, istoveten s »Forschungsinstitut für die deutsch-sloweni- schen Kulturbeziehungen, Klagenfurt«, za katerega so z dopisom WE 355/42 NW po- slali državnemu ministru za finance ustrezen predlog za dodelitev proračunskih sredstev. Iz tega bi lahko sklepali, da se je moral dr. Rainer še pred svojim pogovorom s Hitler- jem načelno sporazumeti z ministrom dr. Ru- stom za financiranje novega inštituta, za ka- terega pa je uporabljal še prvotno ime in da je do spremembe imena prišlo šele v posled- njem času. Prav gotovo se komu izraz »nem- ško-slovenski kulturni odnosi« ni zdel ustre- zen. Čez mesec dni, tj. 17. marca 1942, je imel dr. Rainer v Hotelu Vierjahreszeiten v Mün- chnu konferenco, ki so se je udeležih njegov referent za znanost dr. Medweth iz Celovca, SS-Standartenführer dr. Wüst kot rektor münchenske univerze, SS-Obersturmbannfü- hrer Wolfram Sievers kot predstojnik Himm- lerjeve ustanove »Die Ahnenerbe« in profe- sor dr. Eberhard Kranzmayer z münchenske univerze. O tem, kaj so razpravljali na tej konferenci, zvemo iz zapisnika, ki ga je še tisti dan sestavil Sievers in ga poslal mini- strstvu za znanost, vzgojo in ljudsko izobraz- bo.iä Najprej je dr. Rainer orisal predzgodovino raziskovalnega inštituta. »On je pred krat- kim o tem v firerjevem glavnem stanu poro- čal državnemu vodji SS, ki je pozdravil za- mišljeno ustanovitev in izrazil pripravljenost za tesnejše sodelovanje z ustanovo »Die Ahnenerbe«. Ko je dr. Rainer poročal firerju, je ta dal svoje dovoljenje, da se inštitut usta- novi 1. 4. 1942.« Dr. Rainer je nato povedal, da se je dago- voril z ministrom dr. Rustom, da bo ta prev- zel inštitut v finančni proračun, ne da bi ga vezali na kakšno univerzo (podobno kakor so to storili z državnim inštitutom za zgodovino nove Nemčije). Toda ponovno se je zadeva zapletla pri dr. Harmjanzu, ki je povedal, da dovoljenje za ustanovitev inštituta še ne po- meni odobritev sredstev, o čemer mora odlo- čiti državni minister za finance. »Gauleiter Rainer je v tem videl birokratsko oviro, ki je ne more razumeti, ker so mu profesorja Harmjanza opisali kot zelo aktivnega in vse- mu formalizmu nenaklonjenega človeka.« Po- novno so na konferenci zavrnili predlog o po- vezavi inštituta z graško ali dunajsko univer- zo, češ »da bi od tam samo poskušali biti varuhi dela na Koroškem, če ga že ne bi kar oteževali.« Zato so razpravljali o svarilu dr. Harmjanza, naj ne ustanavljajo »državnega« inštituta (Reichsinstitut), ker bi ta nato pri- šel v pristojnost notranjega ministrstva. Ugo- tovih so, da jim ne preostane nič drugega, kakor da ustanovijo »pokrajinski« inštitut (Gauinstitut). Dr. Rainer je obljubil, da se bo na sestanku z ministrom dr. Rustom v Salz- burgu 18. marca zavzel za to, da bo razisko- valna ustanova v Celovcu pokrajinski inštitut in popolnoma neodvisen od dunajske ali gra- ške univerze. Končno so razpravljali še o namestitvi raz- iskovalnega kadra. Dr. Rainer je za vodjo inštituta predlagal profesorja dr. Kranzma- 101 yerja, za glavne sodelavce pa dr. Klebla za srednjeveško zgodovino, dr. Günther j a Glau- erta za geografijo, dr. Georga Graberja za etnografi j o, dr. Paulsena za slavistiko in. še profesorja Gienharta. Skupno naj bi sistemi- zirali deset delovnih mest za raziskovalce. Za poslovodjo so predvideli Ungerja. Ob tej razpravi je rektor munchenske univerze dr. Wüst predlagal, naj bi se inštitut zvezal z münchensko univerzo, ker ta drugače ne bi pustila dr. Kranzmayer ja, da bi jo zapustil, saj ima on edino stolico za slovenski jezik. Inštitut naj bi vodil iz Münchna in naj bi en semester delal tam, drugi pa v Celovcu. Dr. Wüst je še svetoval, naj bi predvidene sode- lavce zaposlili le kot zunanje sodelavce za določene raziskovalne naloge. Na tej konferenci se je dr. Rainer dogo- voril s predstojnikom Himmlerjeve ustanove »Die Ahnenerbe« Sieversom, da bo sprejela vodjo in sodelavce inštituta v svojo sestavo. Kakor vidimo, ohranjeni ali nam dostopni dokumenti od januarja 1942, tj. približno od takrat, ko je šef civilne uprave za Gorenjsko dr. Rainer nasledil Kutschero, omenjajo no- vo ime za predvideno raziskovalno ustanovo v Celovcu. Namesto da bi ga imenovali inšti- tut za preučevanje »nemško-slovenskih kul- turnih odnosov«, so mu dali novo ime »inšti- tut za preučevanje koroške dežele«. Verjetno so ime spremenili iz dveh razlogov, prvič, da ne bi navzven preveč očitno poudarjali nje- govega protislovenskega cilja, in drugič, ker so raziskovalno področje inštituta razširili z Gorenjske na tisti del Koroške, kjer živijo Slovenci. Dr. Rainer in Maier-Kaibitsch sta bila namreč soglasna, da ni mogoče »rešiti« gorenjskega vprašanja, če prej ne rešijo ko- roškega. Kaže, da se je na Koroškem ravno v letu 1942 začela nova nacistična protislovenska ofenziva, ki so jo pripravljali že v letu 1941. Ob preseljevanju Nemcev iz Kanalske doline na Koroško je Maier-Kaibitsch kot vodja po- krajinskega mejnega urada (Gaugrenzland- amt) v Celovcu aprila 1941 dal pobudo, da bi dali posestva zavednih Slovencev na Koro- škem nemškim priseljencem iz Kanalske do- line. Po izjavi samega Maier-Kaibitscha na sodnem procesu leta 1947, naj bi Himmler aprila 1941, ko je v Celovcu izdal že omenje- ne smernice za množičen izgon Slovencev iz Gorenjske in Mežiške doline, govoril tudi o potrebi po izgonu »50.000 Slovencev« iz Ko- roške.'* Cez nekaj mesecev, tj. 25. avgusta 1941, sta Maier-Kaibitscheva pobuda in to Himmler j evo staHšče našla izraz v Himmler- jevi odredbi o preselitvi kanalskih Nemcev v južni del Koroške, Gorenjsko in Mežiško do- lino ter o nasUnem izgonu in zaplembi imetja kakih 200 narodno zelo zavednih in protifa- šistično usmerjenih slovenskih družin iz Ko- roške. Sredi aprila 1942 so zbrali v taborišču Žrelec pri Celovcu in odpeljali v nemška pre- seljevalna taborišča okoli tisoč koroških Slo- vencev. In Maier-Kaibitsch je na zborovanju pokrajinskega urada za narodnostna vpraša- nja v Celovcu 10. julija 1942 poudarjal: »Dogodki na Balkanu v preteklem letu so nam dali priložnost, da na območju severno od Karavank napravimo konec s taiko imeno- vano slovensko manjšino. Od tistega časa na Koroškem ni več nobenega slovenskega manjšinskega vprašanja... Treba je enkrat za vselej storiti konec z vindišarskim obče- valnim jezikom in sicer tudi v zasebnem živ- ljenju. Na ozemlju severno od Karavank je treba govoriti nemško; to je treba doseči z vsemi sredstvi... Naša prva in najpomemb- nejša naloga v prihodnosti je torej iztreb- ljanje slovenskega jezika iz javnega in za- sebnega življenja.«'" Razumljivo je torej, da so koroški nacisti v raziskovalno območje predvidenega inštituta vključili tudi s Slovenci naseljeni del Koro- ške in za ta inštitut tudi določili novo ime. Za sedaj še nimamo podatkov o nadaljnjih pripravah na ustanovitev inštituta. Ne vemo še tudi, kdaj so se odločili, da bodo njegovo ustanovitev časovno povezali s proslavo ob- letnice koroškega plebiscita. Nekaj dni pred to proslavo, tj. 3. oktobra 1942, je dopisnik ali časnikar B. Petrei v časniku »Karawan- ken Bote« na podlagi razgovora z vodjo pod- oddelka II d v uradu državnega namestnika za Koroško dr. Medwethom objavil članek »Zavod za raziskovanje kärntnerske dežele«. Bralec je že po podnaslovu članka »Nemška znanost zoper panslavistično propagando« lahko slutil, kakšen znanstveni inštitut snuje- jo v Celovcu, še bolj odkrita sta v članku sa- mem: »Po vrnitvi Oberkraina ima naš Gau nalo- go, da to deželo organično zopet popolnoma uvede v državno zvezo. Da se je moralo to nalogo rešiti tudi na znanstvenem polju, je bilo od vsega početka jasno. Zaradi tega je bila ustanovitev zavoda, ki se je izvršila na pobudo Gauleiterja, brezpogojna nujnost. Vseučilišče v Ljubljani je smatralo svoj čas kot svojo izredno nalogo, da da Nemčiji ukradenim ozemljem z intenzivnim propa- gandnim duševnim delom »znanstveno pod- lago«. Da, šlo je tako daleč, da je »utemelje- valo« upravičenost na srednji Kärnten. Temu ljubljanskemu propagandnemu du- ševnemu delu od takrat naj bodo sedaj na- sproti postavljena temeljita nemška znanstve- na raziskovanja. Jasno in odločno bodo kaza- la, da so od prve zasedbe dežele germansko- nemški naseljenci do danes dali deželi rasični in kulturni obraz. Ta razmotrivanja je Gau- leiter predočil Führerju v glavnem stanu in 102 Führer je pritrdil, da se takoj ustanovi inšti- tut kot za vojno odločujoča naprava.« Dalje je članek napovedal, da bo ravnatelj novega inštituta, ki bo zvezan z graškim vse- učiliščem, univerzitetni profesor dr. Eberhard Kranzmayer. Inštitut bo imel lastne in zuna- nje sodelavce in je med prvimi omenil le etnografa dr. Georga Graberja in arheologa dr. Karla Dinklageja, med slednjimi pa zgo- dovinarja dr. Martina Wutteja, umetnostnega zgodovinarja dr. Grimschitza, nacističnega funkcionarja Kraussa in profesorja Karla Ginharda. Napovedal je še, da bo zaradi po- membnosti dogodka ob ustanovitvi inštituta govoril sam minister dr. Rust in sklenil: »Institut bo znanstveno politično orodje v rokah političnega vodstva, da s primerjajoče preiskavo korenin in življenjskih zakonov tudi stvarno neovrgljivo utemelji ideologijo nemške zahteve do prastare germanske na- selbine dežele Oberkraina.«'" (Podčrtal T. F.) Inštitut za raziskovanje koroške dežele so ustanovili na obletnico koroškega plebiscita 10. oktobra 1942, vendar kaže, da minister dr. Rusta ni büo na slavnosti. Isti dan so ustano- vili še t. i. Koroško znanstveno družbo (Kärntner Forschungsgesellschaft), ki je zaje- la raziskovalce, ne glede na katerem razisko- valnem področju so delaU. Tudi ta organizaci- ja je imela predvsem politične naloge, saj je bilo že vnaprej določeno, da ji bo dajal naloge pokrajinski vodja NSDAP za Koroško." Dosežke svojega dela je inštitut ugotavljal prvič na slavnostnem delovnem zborovanju 11. oktobra 1943 na obletnico svoje ustanovit- ve. Iz članka »Ein Jahr Institut für Kärnt- ner Landesforschung«, objavljenega 12. oktobra 1943 v Kärntner Zeitung,*^ izvemo, da je imel inštitut v prvem letu svojega ob- stoja za glavno nalogo »raziskavo o german- ski ljudski dediščini na Koroškem«. Ravnatelj inštituta dr. Kranzmayer je najprej objavil v reviji »Carinthia« članek o ostankih german- skega življenja v koroških krajevnih imenih, nato pa si je prizadeval prikazati »velik vpliv nemškega jezika in nemške materialne kultu- re na slovensko« ter je v ta namen pripravil dva krajša članka »o nemških izposojenkah v slovenščini« in »o nemški predstavi o svetu v slovenskem ljudskem jeziku«. Nadaljeval in dokončal je delo Primusa Lessiaka »o jezi- kovnem otoku Sorica na Gorenjskem«. Kranzmayerjevo delo se je zelo ujemalo z delom vodje oddelka za predzgodovino in za zgodnjo zgodovino dr. Karla Dinklageja in njegovega asistenta Hermanna MüUer-Karpa, ki sta si prizadevala prikazati, da so Germani živeli na Koroškem nepretrgoma že od začet- ka 6. stoletja n. št. Ta oddelek je po gaulei- terjevem prizadevanju in s pomočjo sodelav- ca nemškega arheološkega inštituta v Rimu dr. Siegfrieda Puchsa zelo vneto izkopaval na Bregu pri Rožeku in na Bledu. Vodja oddelka za etnografijo profesor dr. Georg Graber se je ukvarjal z raziskovanjem pripovedništva in narodnih noš, zlasti pa o langobardskem izročilu na Koroškem. Njego- vemu asistentu dr. Oskarju Moiserju pa je raziskovanje oblike gradnje hiš na Koroškem pretrgal vpoklic v vojsko. V zemljepisnem oddelku je profesor dr. Viktor Paschinger nadaljeval pripravo pokra- jinskega atlasa, je pa napisal tudi brošuro o krajiini in gospodarstvu Gorenjske. Dr. Gün- ther Glauert, ki se je vmU iz vojske, je ob- javil knjigo o naselitveni geografiji na Go- renjskem. Asistentka dr. Annemarie Richter je sestavila uvod k delu o jezikovnem otoku Sorica na Gorenjskem in raziskovala planin- sko gospodarstvo v Krških Alpah. Inštitut je začel pripravljati tudi dve se- riji del svojih sodelavcev, t. i. malo in veliko. Za prvo so v prvem letu njegovega obstoja in dela pripravili deli dr. Kranzmayerja in dr. Glauerta, za drugo pa je dr. Martin Wutte pripravljal novo izdajo svojega dela »o koro- škem osvobodilnem boju.« Ze iz tega članka lahko ugotovimo, da so se sodelavci novega inštituta za raziskovanje koroške dežele ukvarjali skoraj samo z vpra- šanji Gorenjske in slovenskega dela Koroške. Izpolnjevali so predvsem politično nalogo in je zato lahko šef civilne uprave za Gorenjsko dr. Friedrich Rainer na nekem zborovanju 2'ö. septembra 1943 izjavil: »Inštitut za razisko- vanje koroške dežele se je izkazal.« OPOMBE 1. Nadrobneje o nacistični raznarodovalni poli- tiki v Sloveniji v letih 1941—1945 glej mojo raz- pravo s tem naslovom. — 2. Denkschrift über die Wege, die besetzten Gebiete Kärntens kulturell und völkisch in den Altgau Kärnten und das Reach einzugliedern. Deutsches Zentralarchiv Potsdam (krajšam: DZA Potsdam), fond Reichsministerium für Wissenschaft, Erziehung und Volkbildung (krajšam: RMWEV), Bd. WE 2939/41. Kopije te spomenice in tudi drugih doliumentov iz fonda nacističnega ministrstva za znanost, vzgojo in ljudsko izobrazbo, ki jih navajam v tem članku, hrani arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gi- banja v Ljubljani. Posredoval mu jih je doku- mentacijski arhiv avstrijskega odporniškega gi- banja na Dunaju leta 1967. V svoji razpravi, omenjeni v opombi št. 1 tega članka, tega gra- diva še nisem mogel upoštevati. — 3. DZA Pots- dam, fond RMWEV, Bd. WE 2939/41. — 4. V takšne »nacionalnopolitične vzgojne zavode« (Na- tional politische Erziehungsanstalt, skrajšano: NAPOLA), ki jih je vodil esesovski polkovnik Heissmeier, so pošiljali mlade Nemce, da bi jih na polvojaški način izšolali in izurili za mlade bojevnike za nemštvo. V Sloveniji so takšna za- 103 Voda uredili v Šlcofovih zavodili v Šenitvidu pri Ljubljani in na gradu Mokrice pri Brežicah. Za- i nimivo je, da so oba zavoda uredili v bližini no- ; ve meje nemškega rajha, prvega ob novi meji z , Italijo, drugega pa ob novi meji s Hrvaško. — ; 5. Kärntner Grenzruf 21./22. 6. 1941. — 6. ¦ »Die Ahnenerbe« je bila esesovska »znanstvena« ; družba, ki je imela nalogo raziskovati germansko predzgodovino, v vojnem času pa se je ukvarjala ] tudi z vojaškimi raziskavami. Vodil jo je esesov- ¦ ski major dr. Wolfram Sievers. Spadala je med • tiste esesovske ustanove, ki so še posebej pri- tegovale Himmlerjevo osebno zanimanje. (Hans Buchheim: Die SS — Das Herrschaftsinstrument. ' Befehl und Gehoirsam. Ölten u. Freiburg i. B. 1965. Str. 243. — 7. Glej op. 15. — 8. Glej op. 1. — 9. Scheelovo pismo Himmlerju 15.10. 1941, Himm- lerjevo pismo dr. Scheelu 22. 10. 1941, Scheelovo . pismo Himmlerju 9. 11. 1941, National Archives Washington, navitek T-175; 122; prepis Hitlerje- vega odloka o imenovanju dr. Rainer ja za karo- ! škega gaulajterja in šefa civilne uprave za Go- ! renjsko 23. 11. 1941. DZA Potsdam, fond Rech- i nungshof des Deutschen Reiches, Bd. 1969 (krajšam: RHDR). — 10. Webrovo poročilo dr. Kriegu 11. 12. 1941, arhiv IZDG, f. 1003 n. — 11. ] Lammersovi sporočili z dne 29. 1. in 22. 2. 1942, ZDA Potsdam fond RHDR, Bd. 1969, str. 34, 36. — 12. Stuckartovo sporočilo 5. 2. 1942, DZA Pots;- dam, fond RHDR, Bd. 1969. — 13. Sieversov za- pisnik 17. 3. 1942, DZA Potsdam, fond RMWEV, Bd. WE 1032/42. — 14. T. Zorn: Poizkusi izselitve koroških Slovencev med drugo svetovno vojno. Kronika, 1966, št. 2, str. 80. — 15. Auszug aus dem Vortrage des SS-Standartenführers Maier- Kaibitsch in Anwesenheit des Gauleiters., des stellv. Gauleiters, des Regierungspräsidenten, der Kreisleiter und von über 100 führenden Perso- nen der Partei und des Staates anlässlich der Tagung des Gauamtes für Volkstumsfragen am 10. 7. 1942 in Klagenfurt. — Izvirnik v arhivu Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, fond urada za utrjevanje nemštva na Bledu. — 16. Karawanken Bote 3. 10. 1942. — 17. B. Petrei: j Kämtnerska znanstvena družba. Karawanketn i Bote 7. 10. 1942. — 18. Ein Jahr Institut für ! Kärntner Landesforschung. Kärntner Zeitung \ 12. 10. 1943. Na ta članek me je opozoril in ml preskrbel prepis dr. T. Zorn, za kar se mu lju- : beznivo zahvaljujem. \ 104 KNJIGARNE IN PAPIRNICE V POMURJU NIKI BRUMEN Pri zbiranju raznega gradiva se mi je na- bralo tudi nekaj drobcev o knjigarnah in pa- pirnicah pri nas. Skoda bi bilO', če ne bi pri- kazala, katere so bile v Pomurju, isaj je pot knjige tesno povezana s piscem od tiskarja in zaloižnika do potrošnika prek prodajalca. Preden bom predstavila posamezne papir- nice in knjigarne, želim navesti imena tiistih razširjevalcev slovenske, domače prekmurske in prleške besede, katerih priimikov najbrž ne bomo našli v Slovenskem biografskem leksikonu in ki so ponujali morda bolj iz tr- govskega nagiba in več ali manj z idejnega vi- dika slovensko knjigo, največ z nabožno vse- bino. In ker so jo prodajali, so prispevali svoj delež k širjenju in ohranjevanju slovenske besede pri nas. Bili so to manjši trgovci, mor- da samo knjigovezi ali tiskarji, založniki, prodajalci in mogoče vse v isti osebi. Poda- jam nekaj imen iz Pomurja: knjigovezar v Lendavi Endre Balogh ok. 1870; knjigar v Radgoni Alojz Weitzinger = Vajcinger ok. 1850; Žid trgovec Arvai B. (Ascher B. i Szi- novi v Muraszombati) ok. 1888; knjigovezar v Lendavi Arpäd Balogh ok. 1892; knjigovezar in tiskar v Lendavi in v Soboti Ernest Bal- kanyi ok. 1900; knjigovezar, založnik in ti- skar v Monoštru Bela Wellisch ok. 1900, čigar dejavnost bi bilo zanimivo raziskati, koliko in kaj je tiskal za porabske Slovence in za Slovence sploh;* tiskar in založnik, prodaja- lec Franc Žemljic = Semlitsch, po njegovi smrti pa vdova po njem; knjigovezar v So- boti Miksa Üjhäzi ok. 1877, kasnejši tiskar N. Hirschl, Ferencz Udvary, ki je dal natisniti nekaj slovenskih nabožnih knjižic na svoje stroške kot knjigovezar v Körmendini^ in drugi. Na knjižicah je običajno pisalo: Najde se pri tem in tem. Od tod vidimo, da so bili pogostokrat knjigovezi tudi založniki in pro- dajalci knjig obenem. In te male ljudi more- mo šteti za neke vrste predhodnike knjigar- narjev, če že niso bili izpisani kot poklicni jknigari'. 1. V Murski Soboti je znana najstarejša papirnica oziroma prodajalna knjig in časni- ka Muraszombat es Vidéke, prav Grünbaumo- va. Avgusta 1891 je namreč prvi soboški ti- skar Marko Grünbaum sporočil v svojem li- stu Murska Sobota in okolica = MéV, da bo s 1. septembrom 1891 odprl na Glavni ulici (danes Titova 21) tudi ,prodajalno' poleg na- meščene tiskarne.' Gondas Mark Grünbaum r. 1852 je umrl 8. junija 1914 v Budimpeštt'^ Razpečeval je predvsem knjižice, ki jih je sam Grünbaum tiskal, npr.: Predgo iz 1884, Mali katekizmus iz 1888, Predgo iz 1888, Mali katekiamus iz 1891, Zgrüntävanye Düsnevej- szti iz 1896,"* Arjegyzék Felsölendvai urada- lom gyümölcsfa-, rózsa-és diszfa-iskolai ter- mekeiröl iz 1890 in isto v nemščini Früh- jahrs- Verzeichniss... in seveda časnik MéV, koledarje, madžarske knjige in časopisje. Grünbaumovo tiskarno in papirnico s knji- garno je 1898 prevzel Nikolaj Hirschl, tiskar v M. Soboti, ki se je imenoval tudi Miksa Üjhäzi, vendar ni imel sam več papirnice v smislu knjigarne, temveč je na svojih tiskih navajal samo Najde se pri Miksi Üjhäziju v Soboti.'' Tudi iz časopisja ni razvidno, da bi imela tedaj Sobota kako javno papirnico. Leta 1906 je prišel v Soboto Ernest Balkä- nyi, tiskar iz Lendave, ki je imel tiskarnice v Soboti, Lendavi in Cakovcu, povsod tod pa tudi svoje papirnice oziroma prodajalne knjig in časnikov. Balkänyijeva knjigarna v So- boti je bua manjša papirnica, ki je prodajala poleg pisarniških potrebščin tudi časopisje, koledarje in poleg molitvenikov in knjižic z nabožno vsebino še kake druge knjige, slo- venske in madžarske. Leta 1909 je Balkänyi prenovil in uredil svojo papirnico." Obdržal jo je do avgusta 1924, oziroma jo je dal v na- jem, jo zalagal s svojim kapitalom, prodajalec pa je bil Barnabas Erdössy, ki se ga starejši Sobočanci še spominjajo kot prijetnega moža- ka, prodajalca v ,trgovini z igračami in papir- jem', preseljeni na Cerkveno ulico št. 180 poleg katoliške cerkve in pošte (danes Keren- čičeva ulica). B. Erdössy je prišel v Prekmur- je z Erdeljskega in je znal samo madžarsko, zato mu je pomagala v trgovini vse do njego- ve smrti 30. novembra 1934 Aranka Plohi iz M. Sobote. Umrl je star ok. 80 let v M. So- boti. Trgovino z igračami in papirnico je lik- vidiral lastnik E. Balkänyi.'^ Trgovina B. Erdössyja je pobirala naročnino za časopisje, razpečevala je predvsem Novine, koledarje in kakšne molitvenike.ä Dne 6. septembra 1923 so odprli v Soboti t. i. Slovensko knjigarno, ki je imela svoje prostore na Radgonski cesti v hiši g. Reicha (danes je na tem mestu sezidano novo poštno poslopje). Naznanilo v časniku je bilo name- njeno vsem občinskim župnim uradom, šol- skim vodstvom, državnim in občinskim ura- dom, trgovcem na deželi, trafikantom in vse- mu občinstvu. Slovenska knjigarna je bila trgovina s knjigami, papirjem, šolskimi in pi- sarniškimi potrebščinami. ,Z naj odličnejšim spoštuvanjem' se je priporočila Slovenska knjigarna za c. naročila in obiske: ,ar je naše podjetje edino te vrste v našem kraji i v oko- lici domačih ludi'.' Zanimivo je, da je mora- la biti knjigama res naprednejša, ker se je pisalo že leto 1925, da bi se... ,zaenkrat bilo 105 treba znebiti prodajalke Goršičeve, da bi podjetje zgubilo tisto liberalno lice, ki ga ima sedaj zaradi prodajalke'.'" Nežika Goršič, r. U. januarja 1891 v Svetinjah, se je poročila s Francem Benčecem 1930 v Soboti, že konec leta 1927 ipa mu je prodala svojo knjigarno, sicer bi šla v celotni konkurz. Potem jo je skupaj z možem vodila še skozi okupacijo, seveda pod firmo Franc Benčec, knjigarna, na sedanji Titovi cesti (tam je sedaj bife), kamor se je preselila sredi 1927 še Slovenska knji- knjigarna v t. i. Borger j evo hišo, Aleksandro- va cesta." Franc Benčec, knjigarnar in trafi- kant, r. 14. septembra 1889 v Murski Soboti, je umrl 27. decembra 1945 istotam.'^ Spočetka je prodajala knjigarna predvsem papir, šolske potrebščine, galanterijo, knjige, muzikalij e in umetnine, kasnej e pa tudi šolske knjige in ko- ledarje.'^ Po moževi smrti je N. Benčec sama imela trafiko in papirnico do likvidacije 1946 istoitam. Umrla je v Mariboru 18. maja 1967.'* Še 17. novembra 1929 je poslovala Sloven- ska knjigarna v M. Soboti tudi pod tem ime- nom, v lasti Franca Benčeca, poleg Prekmur- ske knjigarne.'" Pod imenom Prekmurska knjigarna je mišljena knjigarna Izidorja Hahna. Spomladi leta 1924, ko je imel tiskar- no že dve leti v najemu, je odprl svojo knji- garno in papirnico Izidor Hahn, r. 4. aprila 1893 v BodoncUi; u. na transportu iz Au- schwitza 1944. Knjigama je razpečevala pred- vsem revijo Mladi Prekmurec in list Murska krajina, od knjig pa je največ prodajala šol- ske priročnike, koledarje in mohtvenike. Še med okupacijo 1941 in 1942 je prodajala mo- litvenike v ,staroslovenskom jeziki'." S tem so najbrž mišljene Molitvene knige, ki jih je založil in prodajal tudi Ivan Zver, so- boški knjigarnar, (kar mu je okupator proti koncu vojne zelo zameril), in prekmurske knjižice, ki jih je založil sam Izidor Hahn, tiskala pa Prekmurska tiskarna v M. Soboti: Starišinstvo i zvačinstvo v več izdajah, Mrtvečne pesmi idr. Do aprUa 1944 je bila odprta Hahnova knjigama in papirnica do aretacije Žida lastnika. Nato je prevzel vso zalogo že maja 1944 trgovec v M. Soboti Franc Kuhar." V tej dobi, 1928—1931, in morda tudi nekaj let kasneje sta v Prekmurju imela prodajal- no knjig in papirja še: v Murski soboti Emi- lija Studnička, trgovina s papirjem in šolski- mi potrebščinami, gl. Seznam trgovcev v srezu M. Sobota z dne 20. februarja 1928 in X. red- ni občni zbor z dne 1. maja 1931, Gremija trgovcev za srez M. Sobota 1931 (str. 22 ozi- roma 17) in na Cankovi Franc Sadi, trgovec z usnjem, trgovina s šolskimi knjigami (str. 12 oziroma 19). Dne 15. decembra 1929 je prišel v M. Sobo- to knjigovez Ivan Zver, r. 26. oktobra 1900 v Brezovici, obč. Lendava; u. 26. maja 1945 v Vrapčah pri Zagrebu. Lastno knjigoveznico je odprl na Glavnem trgu št. 4 poleg Fürsto- ve trgovine, danes je tam pošta, kjer je naj- brž prevzel prostore bivše Slovenske knji- garne. Še istega leta je zaprosil za dovoljenje, da bi odprl papirnico in knjigarno v Soboti. Zver je imel nato... ,založbo knjig v našem domačem jeziku, veliko izbiro slovenskih in vogrskih moUtvenikov, .. . zalogo pripoved- nih in zgodovinskih knjig'.'" Leta 1930 se je preselUa Zverova knjigarna na Lendavsko c. 12, v hišo Janeza Rehna, 6. septembra 1931 pa na Lendavsko 11, kjer si je Zver preuredil prostore za svojo knjigoveško obrt in knjigar- no. 1936 govori oglas, da prodaja šolske po- trebščine najceneje knjigarna in knjigoveznica I. Zver v M. Soboti.^^ Ivan Zver je vodil svojo knjigoveznico in knjigamo do prihoda Rdeče armade v Soboto 1945, vendar po osvoboditvi sam ni več odprl trgovine, ker je zbolel in umrl. Po njegovi smrti jo je vodila njegova žena Marjeta Zver, in sicer od 4. septembra 1945 do 1. maja 1948, ko jo je morala zapre- ti zaradi premajhne dobave blaga, sicer pa je bila uradno ukinjena junija 1948, ko sta jo prevzeli takratni knjigami v M. Soboti Slovenski knjižni zavod kupaj z Drž. založbo Slovenije, predhodnica Dobre knjige v M. So- boti. Marjeta Zver r. Györfi, r. 17. julija 1903 v M. Soboti, je bila tako ljubezniva, da mi je odstopila moževe dokumente.^" Za Ivana Zve- ra je značilno, da je bil poleg uradnega knji- gamarja tudi založnik več slovenskih knjižic: Molite bratje!, Slava Bogu in Molitvene knige. Ze 1929 je v Brezovici založu molitve- nik Molite, bratje!, ki jo je v »prekmurščino prepisav Jožef Radoha«, tiskala Prekmurska tiskarna v M. Soboti.^' Zanimivo je, da je J. Sakovič, župnik v Spodnjem Seniku v Po- rabju, prav I. Zvem dal koncesijo ali pravi- co za izdajanje Molitvene knige, čeprav v pismu z dne 7. novembra 1929 I. Zvem pravi: »Hvala vam za knjigo.^^ Vezava je dobra, ah knjiga sama je malo vredna. Gospod Radoha nevejo našega jezika. Ci se je što v Nedelici narodo, s tem ešče neve v našem jeziki knji- ge sestaviti, nego mora te prie dobro naučiti jezik. ..« Potem pravi J. Sakovič, kakšne izraze bi morala imeti knjižica. Čeprav je omenjeno pismo pisano v lepem jeziku in v slovenskem črkopisu, v naslednjem in to v zadnjem pismu Zvem piše J. Sakovič v ma- džarskem črkopisu in v bolj popačenem jezi- ku, ko mu daje dovoljenje za natisk nadalj- njih prekmurskih slovenskih knjižic: »Vszaki dén znam vmreti, zato poszkrbim za Molitve- no knigo i za Szvéti Evangelium. Kak tu od- znotra podcsrtano vidite, szam vsze pravice i duuzsnoszti na Molitveno knigo gledocs prek dao Vam. Ravno tak Vam prekdam moj ro- kopisz Szvéti Evangeliumi za vogrszke szlo- vene. Vi mate pravico zalagati tevi dve 106 knigi.. .«^^ O Jožefu Sakoviču gl. Slovenski biografski leksikon, 3. knjiga str. 186—187. Molitvenik Molite, bratje je dal I. Zver pona- tisniti še v 3. izd. pri E. Balkänyiju leta 1936, ko je dobil dovoljenje od lavantinskega škofa iz Maribora, dopis z dne 14. maja 1936. Nato je Zver objavil oglas: Staroslovenske molit- vena knige odavam «po 12 dinarjev. Zver Ivan, knjigovezec v Mursko j SobotL^"* Zvero- va izdaja Molitvene knige iz 1940 je pravza- prav pwnatis M. Kiizmičeve iz leta 1783 s pre- delavo J. Sakoviča iz leta 1904 oziroma 1931, tiskal pa jo je J. Steinbrenner, Winterberg. Leta 1941/42 je naročil Zver ponatis Molitve- ne knige v 4000 izv. na Madžarskem pri Stephaneum nyomda — tiskarni v Budapest, dovoljenje za natisk je dobil pri szombathely- skem škofu. Tako je I. Zver še med okupa- cijo prodajal Molitvene knige in Molite, brat- je v ,staromslovenslcom jeziki', saj se razen nabožnih slovenskih knjižic ni dalo rešiti v knjigarnah pred madžarskim okupatorjem nobenih drugih slovenskih knjig.^s Dne 28. marca 1939 je dobila Murska So- bota Mohorjevo knjigarno. Prostore je imela v današnji trgovini Merkur, v Štivanovi hiši, Trg zmage 4. Poslovodkinja je postala v knji- garni in papirnici Nežika Pevec, por. ori, v. 1911 v Kompolju (Celje). 1940 se je knjigar- na imenovala Mohorjeva tiskarna in knjigar- na, podružnica v M. Soboti. Tako rekoč je imela M. Sobota od 1939 dalje štiri knjigarne, med katerimi je bUa večja Mohorjeva, Hah- nova manjša in knjigami oziroma papimici I. Zvera in F. Benčeca. Mohorjeva knjigama je prodajala pisarniške potrebščine, šolske knji- ge, knjige vseh slovenskih založb in predvsem knjige Mohorjeve. Drobna zanimivost se mi zdi pomembnejša za Mohorjevo knjigarno tale, kako je ukrenila N. ori s slovenskimi knjigami med okupacijo. V času od aprila do maja 1941 je dobila poslovodkinja pooblasti- lo od vodij Mohorjeve družbe dr. Fr. Kotni- ka in pisatelja F. S. Finžgarja, da ukrepa s knjigarno, kakor ve in zna. Ker okupator tudi v Prekmurju ni prizanašal slovenskim knji- gam, je bila bojazen N. Ori upravičena, da bodo zaplenili slovenske knjige tudi v knji- garnah, ker so imičili ali zažgali vse sloven- ske knjige iz šolskih in ljudskih knjižnic v Prekmurju, rešena je bila le zbirka prekmu- rian, ki jo je zaščitil dr. Avgust Pavel iz Szombathelya.-" N. Ori je bila pravočasno ob- veščena od J. Zrima, ki je tedaj delal na ob- čini, da bodo prišli po knjige tudi v Mohor- jevo knjigarno. Ponoči je zato znosila knjige v cekarjih iz trgovine in jih dala zazidati na podstrešju v hiši bivše Kleklove tiskarne. Ker so jo opazovali, so ji grozili z aretacijo, če ne bo zaprla cele knjigarne. Sama pravi, da so ji nagajala predvsem soboška konku- renčna podjetja. Dobila je celo odlok o izgo- nu in bi se morala izseliti iz Sobote v 48 urah. Poročila se je z Örijem, ki ji je s tem zago- tovil madžarsko državljanstvo in jo tudi za- ščitil. Tedaj je bila ustanovljena v Soboti t. i. Cerkvena knjigarna — Egyhäzi könyvkere- skedés in je N. Ori prevzela knjigarno pod svojim imenom. Ves čas okupacije je skrbno vodila in hranila račune in obračune, in je 1946 predala ves arhiv in skrite slovenske knjige Mohorjevi družbi v Celju in zato do- bila priznanje in nagrado.-" Mohorjeva oz. Cerkvena knjigama v M. Soboti je iz dela svojega dobička pomagala nekaterim Sloven- cem, ki v Prekmurju niso bili v službi med okupacij o.^ä Takoj po 1946 je ustanovil svojo knjigarno in papirnico v M. Soboti Slovenski knjižni zavod iz Ljubljane, ki jo je vodil sprva Areh, kasneje S. Kager, prostore je imela v stavbi današnje občinske skupščine na Titovi cesti. Leta 1949 sta se združili knjigarni Drž. založbe in Slovenskega knjižnega zavoda v eno podjetje, vodja je postala Nežika Ori do 31. julija 1953, ko je prevzel knjigarno v So- boti »Naš tisk«, kasnejši Pomurski tisk. Naito so se preselUi s knjigarno v nove prostore nasproti ekonomske srednje šole na Titovi cesti. Knjigarna in papirnica »Dobra knjiga« v M. Soboti je bila registrirana 12. maja 1955 s poslovodkinjo Nežiko Ori do 27. januarja 1970, za njo je prevzel posle Franc Skodnik, r. 1921 v Gornji Slaveči, ki je prišel v sobo- ško knjigamo iz lendavske.^' 2. Najbrž bo najstarejša knjigarna in pa- pimica v Lendavi tesno povezana z imenom Balkänyi. Ernest Balkänyi, r. 1890 v Berkih, u. 1939 v Lendavi,^« je imel sprva v Lendavi samo tiskarno, a je tudi sicer prodajal v svo- ji tiskarni oziroma uradu razglednice, kole- darje, molitvenike, knjige ipd., vendar zasle- dimo njegovo trgovino s papirjem šele 10. junija 1899.'* Podpis Ernest Balkänyi könyv- nyomda es papirkereskedés Alsó-Lendva = tiskarna in trgovina s papirjem. 10. sept. 1899, ko je preselil E. Balkänyi svojo ti- skarno, je obenem obvestil odjemalce, kaj vse prodaja: šolske in pisarniške potrebščine, risalne pripomočke, vse knjige za meščansko šolo, kartice, zamlj evide, albume, molitveni- ke, koledarje idr.^^ Po njegovi smrti je vodUa knjigarno in papirnico njegova žena, vdova Elizabeta Balkänyi oz. njegov sin Elek, r. 1902, ustreljen 31. III. 1945 od nyilasev. Vdova Bal- känyi je vodila knjigarno še po osvoboditvi do 1948, ko je bUa knjigama likvidirana in prevzeta v Lendavi. Elizabeta Balkänyi, r. Nines, r. 1909 v Renteholnosu. Balkanyieva knjigama v Lendavi je prodajala predvsem madžarske knjige. Med obema vojnama je razpečavala Ljudsko pravico. Mladega Prek- murca, Novine, Slovensko krajino, moUtve- 107 nike in druge prekmurske knjižice, nabožne in posvetne vsebine. Od Balkanyija je prešla lendavska knjigar- na in papirnica pod ime »Naš tisk«, knjigar- na in papirnica Lendava, nato po letu 1949 v poslovalnico Drž. založbe Slovenije iz Ljub- ljane, potem po 31. 7. 1953. v Časopisno in založniško podjetje Naš tisk. Murska Sobota, knjigarna in papirnica Lendava. Do leta 1955 je bila VESNA knjigarna in papirnica Len- dava, nato po 12. 5. 1955 Časopisno založni- ško podjetje Pomurski tisk, knjigarna in pa- pirnica Vesna Lendava. Poslovodja je bU vsa leta Franc Skodnik do 27. 1. 1970, za njim Veronika Kiraly, r. Matjašec, r. 1940 v Hos- szaifaluhegyju.'ä 3. Knjigarna in papirnica Beltinci je bila odprta konec leta 1969, registrirana pa 27. 1. 1970, vodja Elvira Veren do 11. 2. 1970, nato Franc Kerec.^* 4. V Radkershurgu — nemški Radgoni — je bila najstarejša knjigarna Weitzingerjev; potomci imajo papirnico in knjigamo še da- nes istotam. Pomembni so zato, ker so izda- jali in prodajali slovenske knjižice dolgo vrsto let. Tudi Franc Žemljic in njegovi so prodajali, založili in celo natisnUi slovenske knjižice od molitvenikov do drugih manjših, predvsem pa nabožnih knjižic. Obe knjigami sta dolgo časa polnili Gomjo Radgono in šir- šo okolico v Pomurju s slovenskimi knjiži- cami. Tiskarna Panonija F. Jerebic in tov. komanditna družba. Gornja Radgona je usta,- novila istotam 16. januarja 1920, ko je začela delati tiskama, tudi svojo Papirnico Panoni- jo.35 Prostore je imela v bivši Kirbusovi hiši (sedaj slaščičarna). Prodajalka je bila Marica Baller, por. Borko. Poleg papirja in pisarni- ških potrebščin je prodajala tudi knjige. M. Baller je kasneje priučila k delu tudi Anico Sert, ki je hodUa v G. Radgono v šolo. Ko je faktor Janko Sušeč, r. 1886 v Zen- kovcih; u. 1946 v Tišini (takoj odpeljan v G. Radgono), prevzel 19. januarja 1922 tiskamo Fanoni j o, je postal tudi lastnik papirnice oz. knjigarne; imenovala se je Tiskama Panoni- ja J. Sušeč s tov. kom. družba. Medtem je A. Sertova napravila pomočniški izpit in odšla v Ljutomer, v G. Radgoni je v Suščevi knjigar- ni delala njegova hči Greta. J. Sušeč je vodü svojo knjigamo in papirnico oz. trgovino do svoje smrti. Med vojno so Suščeve hoteli od- peljati v Srbijo in so bili že v živinskih va- gonih, vendar so jih izpustili.^" Toda vzeli so jim dovoljenje za opravljanje tiskarske obrti, pustili so jim le trgovino in papirnico s tra- fiko.'* Po J. Suščevi smrti je bila odklonjena izdaja potrdila o obstoju obrtne pravice pri- javitelja ... ('tov. Sušeč Janka za obrt trgo- vine s knjigami, muzikalijami, papirjem, z igračami, parfumi in galanterijskim blagom na drobno, ki bi jo hotel kdorkoh izvrševati na podlagi pooblastila, izdanega od bv. sres- kega načelstva v Ljutomeru z dne 9. 5. 1935 št. No 42/10/1, se v smislu čl. 4 tč. 2 uredbe ministrstva za trgovino in preskrbo o regi- straciji obratov z dne 29. 1. 1946 odkloni'.-') Suščevo knjigamo je prevzela s papirnico vred Drž. založba Slovenije iz Ljubljane, ki je imela svojo prodajalno v G. Radgoni do 1952. Nato je prešla knjigarna pod ime Pano- nija Ljutomer, njen ravnatelj je bil tedaj Tomšič.'" Po 1953 jo je prevzel sohoški Naš tisk, 6. 12. 1955 pa je bila registrirana kot Knjigarna in papirnica Gornja Radgona v ČZP Pomurski tisk.'« Poslovodkinja je bila Nada Irgolič, r. Nežič, r. 1931, v Pincah. Danes je 'moda' več ali manj v večjih in celo manjših krajih, da prodajajo papir, šol- ske ipotrebščine in celo leposlovne knjige z revialnim tiskom tudi v trafikah in v raznih samopostrežnih trgovinah in blagovnicah. V G. Radgoni prodajajo obe trafiki in samopo- strežna trgovina poleg knjigarne omenjeno blago. 5. Janko Sušeč iz G. Radgone je ves čas nagovarjal Anico Sert, ko je bUa še pri njem v službi, da sestavita pogodbo o ustanovitvi knjigarne tudi v Ljutomeru. Do te družabni- ške pogodbe je prišlo 1. julija 1927 med J. Sušcem iz G. Radgone in Anico Sert, trgovko v Ljutomem. Sklenila sta pogodbo, očitno trgovsko družbo z namenom, da pride do obratovanja 'knjigarne, trgovine s papirjem in muzikalijami, devocionalijami ter parfu- merijo v Ljutomeru pod imenom: Knjigarna Panonija J. Sušeč in A. Sert Ljutomer.*" Vlo- žila sta vsak po 15.000 din. Zguba in dobiček pripada družabnikoma do polovice, je pisalo v pogodbi. Knjigarna Panonija J. Sušeč & A. Sert Ljutomer, trgovina s knjigami, in muzi- kalijami je bila registrirana pod št. 776 s se- dežem v Ljutomem 30. septembra 1927.*' Prostore je imela na Glavnem trgu 12 (Lju- tomer 65/66). Za obrtni hst je zaprosila A. Sertova pa že 11. junija 1926 za trgovino s papirjem, igračami in parfumi.*^ Koncesijsko listino je dobila O. br. 1773/1 iz Maribora 24. septembra 1926 od vehkega župana mrb. obla- sti.*' V ljutomersko knjigarno Panonijo J. Sušeč & A. Sert je vložila končno večji kapi- tal Anica Sert, por. Zupé, r. 1902 v Sratovcih. To ime knjigarne je ostalo do 1935. Medtem so sestavili novo kom. pogodbo: A. Sertova, J. Sušeč in oče A. Sertove Franc Sert, ter ustanoviU tiskamo v Ljutomeru, reg. šele 1929." Prostore a je uredila poleg knjigame. In ker je prišlo med Sušcem in Sertovo do razdmžitve 31. decembra 1931, sta sestavila pogodbo, po kateri se mora podjetje likvidi- rati do 31. decembra 1932. Šele 1933 je J. Sušeč odpeljal tiskamo nazaj v G. Radgono. A. Sert, por. Zupé pa je vpisala v register 6. junija 1935 novo podjetje: Knjigarna Pa- 108 nonija A. Sert-Zupé.*-' Tudi ur. list z dne 26/6-1935 pod št. 512 je prinesel dan vpisa 6. 6. 1935 Knjigarna Panonija, A. Sert — Zupé, trgovina s knjigami in muzikalijami. Lokacija knjigarne je ostala v Ljutomeru 65/6ß do 1. januarja 1938, nato se je Zupéje- va preselila v hišo J. Berdenova ul. 1. Danes je tu prodajalna časopisja, v njem dela A. Zuipé."" Knjigarna Panonija A. Sertove je po- slovala vso okupacijo na istem mestu (Supé) do splošne likvidacije privatnih knjigam 1946." Prevzela jo je potem Drž. založba Slo- venije iz Ljubljane do 1952. Nato je bila Pa- nonija Ljutomer z ravnateljem Tomšičem. Po letu 1953 jo je prevzel soboški Naš tisk, 6. 12. 1955 pa je bila registrirana z današnjim Po- murskim tiskom v Knjigarno in papirnico v Ljutomeru. Poslovodkinja je bila do 23. 11. 1964 Julijana Beg, r. 1906, r. Perger v Bra- slovčah, za njo pa Marta Perčič, r. Skrlec, r. 1940 na Pristavi.''^ Ko sta se s Sertovo raz- šla, je J. Sušeč odprl tudi svojo knjigarno v Ljutomeru z imenom Knjigarna J. Sušeč G. Radgona, podružnica v Ljutomeru,''^ in sicer 1935. Prostore je imela v lokalu, kjer je da- nes prodajalna Peko (prej Grossmannova hi- ša, sedaj Pušenjakova) vse do 1939, ko se je preselila na št. 65/66 v Ljutomeru. Knjigarna je bila pravzaprav manjša, bolj papirnica. Odprta je bila do 1941, vodila jo je pod vod- stvom očeta Greta Sušeč, ki je prišla iz G. Radgone. Po letu 1941 je postala lastnica Anica Ros do likvidacije 1946. Papirnica je nato prešla v last Obrtne zadruge v Ljuto- meru, kjer je postala A. Ros prodajalka.^* OPOMBE 1. Zelo zanimiv je njegov oglas v Dobrem paj- dašu kalendäriumu ... na 1902 navadno leto...: Ki knige ali skér za piszanye nuca, on sze naj k Wellisch Béla feompaktori v Szent — Gotthar- di obrné, ino sze eti vsze lehko notriszpravi, ka nyemi trbéj. — 2. Kardoševa Mala historia bib- liszka iz leta 1840 je: 'Naidena v Körmendini pri Udvary Ferencz knigovezari.' (Krsztsanszke/Mrt- vecsne/Peszmi/... V Körmendini Na sztroski Udvary Ferencza/1848), Ur. J. Kardoš, 168 str. M8«. (Sztäroga i Nouvoga/Testamentoma/Szvete historie/kratka summa/na sztari szlovenszki jezik obrnyena/po/Pustüvanom Goszpoudi/Küzmics Mi- klosi/ ... V-Körmendini/Na sztroski Udvary Fe- rencza)... b. 1. najbrž med 1840 in 1852. (Szveti/ Evangyéliomi/pouleg/Réda Rimszkoga/ ... na szlo- venszki jezik obrnyeni V. P. Goszpoudi/Küzmics Miklosi/ ... V-Körmendini, Na Udvary Ferencza lasztivnom stroški v-leti 1852.) M8". — 3. Mura- szombat es Vidéke = Mév 1891, št, 34, str. 4. — 3a. MéV 1914, št. 24. str. 3. — 4. Brumen N.: Ti- skarne v Pomurju, Kronika IX/1961, str. 82—92. — 5. Gl. op. 4 — 6. Novine 1909, št. 26, str. 4. — 7. Izjava A. Plohi iz M. Sobote. — 8. Trgovina s papirjem in igračami... Novine 1924, št. 34, str. 3 oglas še do dec. 1928. — 9. Novine 1923, št. 36, str. 4. — 10. Pismo F. Jerebica — J. Kleklu, st. 20. 11. 1925 (Arh. ŠK M. Sobota). — 11. Lipovšek G.: Lovski in ribiški zakon ... V G. Radgoni (1927). V8''. (inserat na ščitnem ovitku). — 12. Podatki od sestre F. Benčeca iz M. Sobote. — 13. Mla^ü Prekmurec 11-1937/38 št. 1—2, ščitni ovitek. — 14. Podatki od sorodnice Z. Gorjan iz M. So.bo- te. — 15. Novine 1929, št. 46, str. 4. — 16. Mév 1941, št. 30 str. 3; 1941, št. 31, št. 4.; 1941', št. 32, št. 4; in 1942, šlt. 36 str. 6; 1942, št. 38, str. 8; 1942, št. 39, str. 6; 1942, št. 44, str. 5; — 17. Opozoirilo M. Ferjan, bivše uslužbenke pri Hahnu iz M. Sobote. — 18. Novine 1929, št. 51, str. 3. — 19. Mladi Prekmurec 1-1936/37, št. okt. in 11-1937/38, št. 3—4, ščitni ovitek. — 20. Shranje- no v Studijski knjižnici v M. Soboti. — 21. Knji- go hrani Studijska knjižnica v M. Soboti. — 22. Molite, bratje, zaiožo I. Zver v Brezovici, v prek- murščino prepisav J. Radoha. — 23. Pismo Jo- žefa Sakoviča — Ivanu Zveru Alsoszölnök 8. 8. 1930, gl. ponatis pisem! — 24. Novine 1936, št 51, str. 3 — 25. MéV 1942, št. 2 str. 4 — 26. Bru- men N.: Knjižnice v Pomurju, Knjižnica VIII/1964, str. 152—165. — 27. Pisma žal N. ori ni mogla najti. — 28. Podatki N. ori iz M. Sobote. — 29. Podatek iz pisarne CZP Pomurski tisk junija 1970. — 30. Gl. op. 2! — 3L Alsó-Lendvai Hiradó 1899, št. 27, str. (4). — 32. Könyv — es papirke- reskedés, Alsó-Lendvai Hiradó 1899, št. 35, str. (4). — 33. Gl. op. 29! — 34. Gl. op. 29! — 35. Izjava A. Sert — Zupéjeve iz Ljutomera, fci je delala v tej papirnici. — 36. Izjava sina tiskarja Sušca Janka Sušca, zato tu popravljam netočen podatek v članku Tiskarne v Pomurju, Kronika 1961, str. 90 pod op. 72, da so Sušceve hoteli od- peljali v Srbijo, ne pa da so jih izselili! — 37; Dokument hrani sin Janko Sušeč, sedaj doma v M. Soboti. — 38. Podatki iz sedanje knjigarne G. Radgona. — 39. Gl. op. 29! — 40. Družabniško pogodbo hrani A. Sert Zupéjeva v Ljutomeru. — 41. Ur. list Maribor 30. sept. 1927. — 42. Obrtni hst hrani A. Sert Zupéjeva, Ljutomer. — 43. Koncesijsko listino hrani A. Sert Zupéjeva v Ljutomeru in se ji za vso ljubeznivost o virih in podatkih na tem mestu lepo zahvaljujem. — 43. Gl. op. 4! — 45. Fi 16/35 Rg A III 274/1 prav tako Ur. Ust 26/6-1935 — 46. Obisk v trafiki oz. prodajalni časopisja. — 47. Gl. ostale knjigarne v Pomurju. — 48. Podatki Jul. Beg iz Ljutomera. — 49. Izjava A. Sert Zupejéve in oglas v brošuri Prlekija Vas vabi (1935). — 50. Izjava A. Sert- Zupéjeve iz Ljutomera. 109 DONESKI K ZGODOVINI MESTNE UMETNIŠKE GALERIJE V LJUBLJANI ; FRANCE STUKL ^ V Mestnem arhivu v Ljubljani sta v regi- straturi (Reg. I) dva svežnja spisov, iz kate- rih izvemo marsikaj o umetnostnih razmerah v prvih dvajsetih letih 20. stoletja. Fascikel 1550, XIX/907, nosi naslov: Umetniška gale- rija. Spisi so folirani od št. 629—829. Za do- polnilo temu spisu lahko štejemo tudi gradi- vo v fasciklu 1591, V/4, št. 14118/18. Ta spis je foliran od št. 397—413. V prvem svežnju gre za spise od leta 1907—1921, v drugem pa za spise od leta 1918—1923. V obeh svežnjih je približno 3 tem gradiva. Prvotno sem domneval, da se spisi nana- šajo na začetke Narodne galerije. Res je si- cer, da se te zadeve prepletajo. Vendar je bi- la akcija, ki jo je začel ljubljanski mestni svet po nasvetu župana Hribarja leta 1907, mišljena kot akcija za ljubljansko mestno galerijo, zato je danes fundus tu omenjenih slik v ljubljanskem Mestnem muzeju. Pri pregledovanju gradiva je bil problem, kako najti primerno obliko, da se posamezni spisi razporedijo bralcu v dovzetno branje. Včasih sem dodal kakšno pomembnejšo oceno magistralnega veščaka za te zadeve, dr. Mi- lutina Zarnika, ki bi lahko služila za zgled tudi današnjim likovnim kritikom. Nalašč sem včasih bolj gostobeseden, da se lahko iz spisov posnamejo takratne umetnostne raz- mere. Kot je iz spisov razvidno, je bil duša nastajajoče galerije župan Ivan Hribar, nje- gova desna roka pa dr. Zamik kot veščak za področje umetnosti. Kadar je magistrat ukre- pal v širšem merilu, so pritegnih ravnatelja in magistratnega svetovalca I. Šubica. Leta 1907 je izdal Hribar naslednje uradno poročilo: »Za bodočo mestno galerijo nakupi- lo se je nekaj slik ter se utegnejo nakupovati še nadalje. Te slike razobešene so po raznih uradih. — Da se ohranijo v evidenci, treba je torej posebnega inventarnega seznama. Naro- čam torej, da se vmish posebna — ne preve- lika knjiga, v katero naj se upisuje takole: 1. ime umetnika, 2. slika ali kip, 3. nakupna cena, 4. kje se umetnina hrani. Prve upise naj preskrbi mestno knjigovodstvo; kasnejše pa opravlja gospod mestni arhivar, ki bode to inventamo knjigo hranjeval. 10 XI. 1907 župan Iv. Hribar«' O tem poročilu so bili obveščeni ravnatelj Ivan Vončina, arhivar Anton Aškerc in knji- govodja Fran Trdina. Še na istem spisu je pripisano, da so knjigo kupili in da je v var- stvu mestnega arhivarja gospoda Aškerca (dat. 14. IV. 1908). Tudi pozneje so postopali tako pri vsakem nakupu. Ko je Aškerc umrl, so obveščali njegovega naslednika Otona Zu- pančiča. Ta knjiga podolgovate oblike, vezana v trdo usnje, nosi naslov Katalog umotvorov ljub- ljanske mestne umetniške gaderije in je še da- nes v rabi kot prva inventama knjiga slik Mestnega muzeja v Ljubljani. Kustos Marija Zeleznik mi je ljubeznivo dala na vpogled to knjigo. Splošna ugotovitev je, da se vpisi v knjigi v glavnem ujemajo s spisi, iz katerih je sestavljen pričujoči prispevek. Ob vsakem vpisu v knjigo so naredili nekak akcesijski, oziroma inventami spis, ki služi še danes in iz katerega izvemo več kot pa iz knjige same. Pozneje so dali narediti slikam še tablice z napisom: »Last mestnega magistrata«. Mede- ninaste tablice so izdelali v Budjejevicah na Češkem,^ potrebne pa so bile zato, ker so sli- ke visele po raznih uradih in celo v župano- vem stanovanju. Iz spisov je razvidno, da si je Hribar razen slik zbiral tudi razne predmete za mestni muzej, ki si ga je prav tako za- mislil. Daroval je stare puške,' pohištvo"' in druge predmete, kar nas pa na tem mestu ne zanima. Iz poznejšega spisa" je razvidno, da so imeU namen postaviti galerijsko zbirko na gradu. Vendar do te realizacije ni prišlo. Le- ta 1917, ko je bilo po uradih že preveč shk, je Ivan Franke postavil galerijsko zbirko v prvem nadstropju Kresije. Pri odkupih se opazi denarno pomanjka- nje na obeh straneh. Vsakoletno vsoto 2000 K so lahko kaj hitro izčrpali. Vedno pa najdeta magistrat in umetnik skupen jezik: oba ne- koliko popustita v ceni. Včasih odkupi magi- strat dražjo umetnino tudi na obroke. Glede denarja so nekateri umetniki precej nestrpni. Vendar bomo take detajle in zanimivosti na- vajaU sproti. Kot prvi odkup je ponudil ško- fjeloški notar Niko Lenček leta 1907 zaboje s slikami slikarja Ažbeta in njegovih učen- cev.« Lenček je vljudno prosil, »da ne boste pri ponudbi preveč tesnosrči, kajti lastnik po- dob, rajncega brat Anton Ažbe, ni baš v nar- boljših premoženjskih razmerah in ima zelo veliko rodbino«.« Hribar je vzel vso zadevo resno in je dal sklicati komisijo, v katero je povabil Jakopi- ča, Groharja, svetnika Šubica in dr. Zarnika.' Zbrali so se v mestni dvorani in odkupili Až- betovo sliko Pevska vaja in študijo Moška glava. Ostalo zapuščino, »ki obstoji skoro iz- ključno le iz študij in aktov raznih več ali manj nadarjenih učencev Ažbetovui...«, so vrnili.' Za obe sliki je magistrat ponudil 600 K, s čimer se je notar Lenček strinjal." Kmalu zatem je Hribar 17. julija 1907 ku- pil Groharjevo pokrajinsko sliko za 1000 K. ^ 110 Pismo je datirano na Dunaju, slilco pa so obe- sili v mestni dvorani.' Na prvo slovensko umetniško razstavo v Trstu 1907 se je odpeljala cela delegacija: župan, dr. Zamik in svetnik Ivan Šubic.'" Iz počečkanega kataloga razstave, ki je dodan spisom, pravzaprav ni razvidno, koliko slik so odkupili. Zato je Subic sam napisal seznam odkupljenih slik:" 1. Ivan Grohar: Iz loškega kota (kat. št. 6) 500 K; 2. Matija Jama: Mlin (kat. št. 21) 500 K; 3. Matej Siemen: Krajina (jutro) (kat. št. 27) 200 K; 4. Anton Gvaiz: Angelika (kat. št. 48) 150 K; 5. Henrietta Santel: Portret (kat. št. 78) 300 K; 6. Saša Šan- tel: Ex libris (kat. št. 89) 60 K; 7. Saša San- tel: Mlin na solmah (kat. št. 100) 100 K; 8. Hugo Viktor: Čarovnica 50 K. Katalogne šte- vilke so sicer nekoliko zamešali (S. Santel!), izločih so tudi sliko Huga Viktorja, ki je bila ves čas rezervirana za magistrat. Ko so slike prispele v Ljubljano, je manjkala Jamova slika Mlin. Na urgenco je tajnik razstave H. V. Gerbič iz Trsta odgovoril: »Gospod Matija Jama je izjavil na vprašanje odbora, ali da si. magistratu sliko »Mlin« za 500 K, odgo- voril, da principielno neprepusti si. magistratu nobene slike toliko časa, dokler se isti pri na- kupu slik nebode ravnal po umetniških na- čehh'.«'^ Jama je pokazal vso solidarnost do Viktorja Hugoja, čigar slika je bUa ves čas razstave rezervirana za magistrat, ki pa je ni odkupu..'' Magistrat je poslal pojasnilo v Trst, da kupuje le slike slovenskih umetni- kov." Slike je magistrat plačal tajniku raz- stave Gerbiču v Trstu. Se enkrat so se stvari komplicirale, ko H. Santel ni dobila plačanih svojih slik in je njen oče urgiral na magi- stratu.'^ Z večkratnim dopisovanjem so ure- dUi tudi to zadevo. Januarja 1908 je ponudil Ludvik Grilc šti- ri slike: Vintgar, vodopad (30 f); Ponte ss. Apostoli v Benetkah (70 f); Ribič pod mostom v Benetkah (50 f); Nabiralke koral v Benet- kah (40 f).'« Odkupili so le sliko Ponte ss. Apostoli v Benetkah za 140 K." Iz Gorice je knjigotržec in lastnik tiskarne Gabršček magistratu ponudil neko Sm,rekar- jevo sliko. »SHkar g. Smrekar je napravu le- po ,študijo'; predstavlja nekega zaslužnega Slovenca. Lastniku iz nekega posebnega raz- loga ni ugajala, — in prepušča jo galeriji slik v Ljubljani. ..«.'" Slika je predstavljala go- spoda Miha Vošnjaka." Maja leta 1908 so iz stranskega oltarja v Cerkljah odstranili sliko sv. Cirila in Meto- da. Shko je naročil pred leti Hribar sam pri Juriju Subicu. Ko je Hribar zvedel za usodo slike, jo je vzel nazaj in jo poklonil bodoči galeriji.2» V uradnem poročilu je Hribar tudi zapisal, »da je na njej v sv. Cirilu portreto- val Jurij Subic samega sebe, v sv. Metodu pa odvetnika dr. Mencingerja.«^" — V juniju je odvetnik dr. Pavletič iz Gorice sporočil ma- gistratu, da je kot izvršitelj oporoke pokojne- ga administracijskega svetnika Emila Gutt- mana dolžan dati mestu 11 oljnatih slik. »Svojih 11 (enajst) oljnatih slik volim mestni občini ljubljanski za galerijo slik, ki jo ista namerava otvoriti na Grado v Ljubljani. V slučaju, da bi mestna občina ljubljanska ne mogla ali ne hotela sprejeti tega volila, naj navedene slike pripadejo kranjskemu dežel- nemu muzeju ,Rudolfinum'.«-' Obenem z za- hvalo za prejete slike je magistrat prosil, naj bi Pavletič navedel, čigave so slike, način nakupa, skratka provenienco slik.-^ Sele ob letu je dr. Pavletič odgovoril, da je »v spisih pokojnika mogel dobiti samo sledeči zapisek, ki ga prepišem doslovno: meine Ölgemälde (eilf Stück) darunter 4 von Prof. Ivan Fran- ke in Laibach zwei von Johann Subic (t) eines von Anton Karinger, eines von Paul Küel (t) (t to zadnje ime ni razločno pisano, in ne vem ali sem ga pogodil) — und drei von unbekannten Meistern (zwei Dryaden, Aus- schnitt aus einem grösseren Bilde einen Kna- ben in Pagentracht darstellend und heil. Sebastian). . .«-¦' Na priporočilo občinskega svetnika Ivana Subica so kupUi 5. marca 1909 Smrekarjevo Karikaturo slovenskih umetnikov in pisate- ljev za 240 K.2' Sliko so plačali knjigotržcu Lavoslavu Schwentnerju. — Aprila so kupili Zajčevega Kazaka na konju za 120 K. Razen knjigovodstva in A. Aškerca so obvestUi o nakupu tudi stavbnega svetnika Ivana Du- ffeta, da bo oskrbel stekleno pokrivalo za kip.25 Avgusta 1909 je umetnik Sever izdelal za 300 K Prešernovo plaketo v bronu.^" Na prvi umetniški razstavi v Jakopičevem paviljonu se je zdel dr. Zarniku in Subicu najboljši in najlepši Bemekerjev kip Žrtve. Ker je Bemeker postavil ceno na 3000 K, so se pogodUi, da bodo kip plačali v treh letih.-' Za plačilo je bil Bemeker vsa tri leta silno nestrpen, ker je bil »v najhujših gmotnih zadregah (čeprav zelo soliden in marljiv mož)... «, kot je zapisal dr. Zarnik.'^' Kip je ostal v Jakopičevem pavUjonu, magistrat pa ga je zazncunoval.-* Novembra 1909 je Hribar sam daroval več slik za bodočo galerijo. Groharjevi sliki ,Pust- ni torek' in ,V kmetski hiši' ter Smrekarjevo .Karikaturo' je izročU magistratu takoj. Dru- ge slike: Siemen, Pogled na Grintovec in Koč- no iz Cerkljan; Jurija Subica, Portret mladega dečka s psom; I. Vavpotiča, Portret mlade dame (polakt); Ljud. Grilca, Blejsko jezero in Klanski jezeri pa sta ostaH v njegovem sta- novanju do smrti, magistrat naj jih takoj zaznamuje, da so last mestne občine. Hribar je tudi želel, naj bo na slikah zaznamovano, da jih je daroval.-" 111 Oktobra 1909 je ministrstvo za uk in bo- gočastje odkupilo v Jakopičevem paviljonu štiri slike: 1. kat. št. 10 — M. Jama, Zimsko sonce — 1000 K; št. 27 — I. Grohar, Jesensko sonce — 500 K; št. 58 — Rihard Jakopič, Kri- žanska cerkev — 700 K; št. 59 — Matej Ster- nen, Golobi — 300 K.'* Magistrat je zgoraj omenjene slike prejel v svojo oskrbo, čeprav so ostale državna last.'* Slike so vidno ozna- čili kot državno lastnino in jih tudi zavaro- vali.'2 Obenem je R. Jakopič dobil tudi sub- vencijo 2000 K za stroške svojega paviljona.'' Novembra je Hribar kupil na javni dražbi iz zapuščine dr. Ivana MUana Hribarja Zmitko- vo kopijo Grešnice pred Kristusom po origi- nalu ruskega slikarja Rjepina. Cena je znesla 400 K.'^ Objave vredno je uradno poročilo dr. Zamika, datirano z 18. januarjem 1910: »Po naročilu g. mestnega župana dovoljujem .si poročati o umetninah, ki so na II. iimetniški razstavi (hrv. umetn. društvo ,Medulič'), in katere bi bile vredne, da se jih nakupi za kako javno zbirko. — Pravim ,za kako javno zbirko', ker na to, da bi jih mestna občina kupila za svojo galerijo, je pač težko misliti radi premajhnih sredstev. Letni znesek 2000 K je premajhen, če se hoče redno raz- širjati fundus za galerijo. In ker je stvar lepa in največje hvale vredna, bi pač kazalo odslej to postavko povišati. Ce ne, se bomo vrteli v krogu in vedno ostali le v položaju, da si na- bavljamo proizvode enih in istih umetnikov. Za galerijo je pa treba imeti tudi kaj bleste- čega, kar se ne vidi med vsakdanjo, dobro srednjo mero, temveč kar to mero nadkrilju- je in kar gre človek zares rad pogledat in od česar se vrača z navdušenjem za umetnost v srcu. Po mojem okusu je najboljše delo sploh »Pes« od Branislava Deškoviča (št. 27 kata- loga). To je lovski pes v naravni velikosti, ki se za ušesom praska. Kip je iz mavca, zato menim, da je cena 3000 K mišljena za proizvod v bronu. Dmgače bi tudi nihče ne kupil kaj takega. Mavec od starosti sam za- čenja razpadati, ne glede na skrajno občutlji- vost pri kakem sunku. — Skoro enako vre- den (a ne tako originalen) je kip istega moj- stra št. 30: ,Pod bremenom', dva zgarana ko- nja, ki po klancu naporno vlečeta. Tudi vsa druga Deškovičeva dela so ,di primo rango'. Enakovreden po umetniški kakovosti je idejal- nonadahnjeni, ljubki Meštrovičev ženski kip ,Spomini' (št. 72, cena 4000 K), sklonjena se- deča ženska figura (torzo brez rok in nog), ki ima zlasti v profilu neizmerno mikavno in blagodejno linijo, izpričujočo rafiniran okus in ,nober čut za lepoto. Baje je to le posne- tek po mramomem izvirniku ,in kot torzo bi bil tudi le upravičen, če je izklesan iz skale. Očividno je figura bila — kakor Maks Klin- ger rad dela — v obliki surovega kosa mra- morja in potem iz tega po njegovih dimenzi- jah izklesana, tako rekoč iz njega ,ven po- iskana'. Od hrbtne strani kip ne dela tako ugodnega utiša, kar pa ni morda posledica slabe anatomije, ampak tega, ker je poza gornjega života taka. Kip je najljubkejše in najelegantneje delo razstave. — Občudova- nje vreden kipar je tudi Tomo Rosandič. Nje- gova glava iz granita ,Mlad človek' (št. 149, cena 2000 K) ima nekaj monumentalno deko- rativnega in bi bila pravi biser za nakit pri- merne arhitekture, bodisi da bi stala na pri- memi konzoli v kotu kakega parka, bodisi v klasično odmerjenem vestibulu. Tudi za pri- vatno stanovanje bi bila, le pretežka najbrže, ker je iz granita in vsaj dvakrat nadnaravna. — Ce bi občina imela denarja: Ta tri dela naj bi kar pograbila! — Slikarji so deloma prav dobri, deloma vsaj srednje dobri. Slabih stvari je sploh komaj najti. Neka noblesa nam veje iz cele izložbe nasproti. — Vlaho Bukovac je sicer zelo znan, ker je bil po ča- su eden prvih na Hrvaškem, ki so kaj znali. Vendar so njegove ženske figure in glave ze- lo sladke, tehnično dokaj mrzla dela, prav nič posebnega. Tudi jim škoduje neka efektna rumena osvetljava, ker je teatralična in ne- potrebna. Izdelane so vse z neprimerno ruti- no, to se mora priznati. Ali takih aktov, ka- kor sta ,Nedolžnost' in ,Vroča kopelj' (št. 17 in 16, cena ä 3000 K) se dokaj vidi po izlož- bah trgovcev z umetninami in na razstavah velikih mest zgineva j o, ker jih je preveč. — Tudi dobro znani Ivan Tišov ni srečno za- stopan. Razstavil je sicer marljivo slikano velikansko platno ,Pod javorjem' (št. 153, ce- na 2000 K), hrvaška dekleta ob studencu, a sliki manjka jednote in je dolgočasna do skrajnosti, v barvah sila navadna. Tudi nje- gova druga slika ni nič posebnega. — Krasne so pa nekatere marine od Emanvela Vidovica; V prvi vrsti ,0b zori' (št. 157, cena 1000 K — ni drago!), mesto Split z morske strani ob prvem jutranjem svitanju. Neprecenljiva fi- nesa v tonu dici to lepo, poetično delo. Ena- kih ima Vidovič še nekaj, na pr. št. 164, ,Ri- biči na povratku' (500 K) in druge. Same le- pe, dobre stvari. — Tomislav Krizman ima nekaj prav lepih radirb ,Bosanski motivi' (št. 43—48, a 70 K), ki bi jih kazalo skupno kupi- ti; zelo čedna njegova radirba je tudi št. 52 (v katalogu pomotoma pod št. 50, cena 90 K) ,Z dalmatinskega zagorja'. — Naposled je še v Ljubljani živečega Marka Rašice posebej omeniti. Ima dokaj čednih stvari, žalibog da so ravno 3 daleko najboljše že privatna last, namreč g. dr. Krisperjeva, kateremu sem jih sam pomagal lani izbrati. Ce bi se katero od teh dobilo in bi g. dr. Krisper prevzel zato od g. Rašice kaj dmgega, bi prišli v posest prav lepe umetnine, Rašica pa bi tudi nekaj za- služil. Najlepša je ,Iz Hercegovine' (št. 143) 112 in ,Dubrovnilc z visočine' (št. 144), ki ima tako fino zračno perspektivo, da človek kar čuti morski vzduh, in je tudi sicer tehnično ele- gantno delo. —¦ Ostali umetniki niso (vsaj po večini) nikakor slabi; z navedenimi se jih pa le ne da primerjati.«'' Odkupih so Vidovičevo sliko Ob zori, za 800 K in Ribiči na povratku za 400 K in šest radirank T. Krizmana za 420 K.'« Iz tretje umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu istega leta so odkupih Jakopičevo Jesen II (št. 29) za 450 K; Jamovo Mlado drevje (št. 46) za 600 K; in Petra Zmitka V svojem kotičku (št. 141) za 450 K." V urad- nem poročilu je dr. Zarnik navedel: »Vpošte- vati bi bilo pred vsemi drugimi tri znane slovenske umetnike, od katerih občina doslej še nič kupila ni...« Cene so bile prvotno višje, vendar se je Zarnik sporazumel z Ja- kopičem in drugimi umetniki za zgornjo ce- no. Tudi na magistratu so bili zadovoljni." Avgusta 1910 je ministrstvo za uk in bogo- častje odkupilo na III. slovenski razstavi v Jakopičevem paviljonu štiri slike: I. Grohar, Pod Triglavom (št. 1) za 800 K; R. Jakopič, Ikona (št. 30) za 800 K; M. Jama, Most (št. 41) za 800 K in P. Zmiték, Po sončnem zatonu (št. 177) za 150 K.«8 Te slike so odposlaU Mo- demi galeriji na Dunaj." Na jubilejni razstavi pred božičem leta 1910 so kupili v Jakopičevem paviljonu Vav- potičev Sejem v Idriji (št. 78) za 600 K in Ja- move Mline (št. 250) za 450 K.« Septembra 1911 je avstrijsko ministrstvo zo- pet odkupovalo slike slovenskih umetnikov. Iz 6. umetniške razstave v Jakopičevem pa- viljonu so odkupili: Ivan Grohar, Pri delu (št. 12) za 600 K; Matija Jama, Cvettice na oknu (št. 50) za 500 K; Ivan Vavpotič, V zgodnji pomladi (št. 129) za 300 K. Z blejske razstave so odkupUi Groharjevega Sejalca, (št. 23) za 1200 K; Groharjev Hribček, (št. 25) za 800 K; R. Jakopiča Poletje, (št. 50) za 450 K in njegove Breze (št. 44) za 250 K." Magistrat je smel odkupljene umetnine shra- niti sam, niso pa bile vse njegova last.*^ Po Aškerčevi smrti je M. Gaspari ponudil v odkup risbo Aškerca na mrtvaškem odru. Delo so odkupili za 40 K." Avgusta 1912 so odkupili lesorezni portret Anastazija Grüna, Kdo je delal to sliko, ni razvidno: kupili so jo v Berlinu pri Alfredu Schlesingerju." Istega meseca je za 300 K ponudil v nakup Lojze Dolinar doprsni kip Antona Aškerca. V vlogi pravi Dolinar, da bi denar potreboval v študijske namene. »Port- ret omenjenega pesnika sta si ogledala gospod dr. Zarnik in gospod Fran Govekar ter drugi merodajni kritiki, ter izrekli o delu najbolj- šo sodbo.«*" Portret so odkupili. — Oktobra so kupili risbo slikarja Jožeta Kopača iz Pra- ge O Božiču za 50 K.*" — Od kiparja Antona Štefica so kupili 2 plaketi za 400 K. Predstav- ljali sta Tolažbo in Hrvat in zmagovalec.*' Decembra 1912 sta si župan in dr. Zamik ogledala razstavo v Jakopičevem paviljonu. Ker sta imela na razpolago le še nekaj čez 900 K, sta izbrala cenejše umetnine, pred- vsem risbe: Ivan Napotnik, (št. 82) Egipčan- ka, 455 K; Hinko Smrekar, (št. 189) Pravljica, akvarel za 150 K; Ferdo Vesel, Kmečki sta- rec, tuširana perorisba za 230 K (je ni v ka- talogu) in Maksim Gaspari, (št. 16) Stara šola, akvarelni motiv s Koroškega za 60 K. Račun so plačali Jakopiču, ki je zastopal vse umet- nike. Za Egipčanko pa so se pogodili, da jo plačajo, ko bo Napotnik dostavil figuro ulito v bronu na magistrat.*^ Enajstega januarja 1913 je dr. Zarnik da- tiral tole uradno poročilo: »Slikar Peter Zmi- tek leži v Leonišču na smrt bolan in je brez vseh sredstev. Ker ima mestna občina od nje- ga šele eno samo sliko v lasu, naročil mi je g. mestni župan, naj izberem eno izmed nje- govih del. Izbral sem v Jakopičevem paviljo- nu izmed kakih 8 del oljnato sliko »V parku« za ceno 300 K. Predlagam torej nakup te sli- ke za to ceno. Denar bi bilo iz zadevnega kre- dita takoj po poštni nakaznici odposlali umetniku.. .«.*" Sliko so kupili in Zmitku poslali denar.*' Februarja 1913 so kupili Gasparijevo kari- katuro Slovensko gledahšče 1913 za 200 K.'" Aprila je Ministrstvo za uk in bogočastje od- kupilo nekaj slik: R. Jakopič — Zima, 600 K in Jesen, 1000 K; Ivan Zajec — Kip mlade deklice, 300 K; Matej Sternen — Vas ob mor- ju, 700 K in Počivajoča, 800 K; Ivan Vavpotič —Tihe stopinje, 600 K. Slike so morali do- bro zamotane izročiti deželni vladi, da jih ta odpošlje v državno galerijo na Dunaj Velikokrat so si umetniki izposojali svoja pa tudi dela dmgih, ki jih je hranil magi- strat. Na prvem mestu je bU seveda Jakopič. Za jesensko jubilejno razstavo 1910 si je iz- posodil 16 slik. Zanimivo je, kje vse so visele: v tajnikovi, županovi pisarni, v arhivu, v knjigovodstvu, v dekliškem liceju, v mestni dvorani, v županovem stanovanju.'^ Septembra 1913 so odkupili: R. Jakopič, Za rdečim zastorom — 800 K; M. Gaspari, Bera- či — 200 K; F. Klemenčič, Pri Kosezah — 200 K; I. Vavpotič, Otroška glava (Punčka) — 200 K.M Aprila 1914 je kipar Anton Štefic daroval magistratu dve deli, Magdaleno in portret Moško glavo. Dar je motiviral s tem, da na- merava potovati v tujino, pa se mu zde umet- nine bolje shranjene na magistratu kot pa v Jakopičevem paviljonu, kjer bi kipa polago- ma razpadla ali pa se razbila. Magistrat je dar rad sprejel."* Takratne razmere ob začetku vojne nam predočuje tole Zarnikovo uradno poročilo. 113 datirano 17. XL 1914: »Slikar Ivan Vavpotič ponuja v nakup svoje delo »Regulacija Ljub- ljanice«, večjo oljnato sliko z okvirjem za 1000 K. — Povabljena je bila komisija za na- kupovanje umetnin, da se izjavi. G. Dostal ni prišel, gg. Šubic in Pammer ter podpisanec pa se strinjajo z nakupom in s ceno. Predla- ga se torej nakuip. Občina ima v take namene letos še okrog 1700 K kredita, torej pravza- prav ni potreba odobritve občinskega sveta. Pripominja pa se, da reflektira g. slikar Ja- kopič še vedno na 1000 K, ki so se mu ob- ljubile iz tega kredita, seveda v namen, da napravi jesensko razstavo. Razstave ni bilo, a Jakopič pravi, da temu ni sam kriv, temveč vis major v obliki vojnih razmer. Jakopič tudi raditega teži (menda) za to subvencijo, ker dolguje občini ca 500 K vodarine, gosta- ščine, itd.«'-^ — Magistrat mu je subvencijo dal, vendar mu je odbil vse dolgove, tako da je Jakopič prejel le okrog 240 K.''" Novembra 1914 je Lojze Dolinar ponudil mrtvaško masko Davorina Jenka za 140 K. Magistrat je ponudbo odklonil, ker so bila sredstva za tisto leto že izčrpana.^' Januarja 1915 se je zglasila na magistratu deputacija umetnikov s prošnjo, naj magi- strat kaj odkupi iz takratne razstave. Dr. Zarnik je sklical komisijo (Dostal, Pammer, Subic in Zarnik) in iz razstave v Jakopiče- vem paviljonu so odkupili: R. Jakopič, Go- renjska jesen in Pri klavirju, obe za 1000 K; M. Jama, Donava pri Dürnsteinu, 750 K; M. Sternen, Pri toaleti, 750 K.^s Januarja 1915 je Ciril Globočnik ponudü v odkup sliko Cesarska družina, ki jo je na- slikal njegov oče leta 1885 za cesarsko slav- noat v čitalnici. Slike niso vzeli.^^' — Febru- arja je ponudil F. Tratnik svojo risbo Delo na polju za 600 K. Zamik pravi v uradnem poročilu, »da razstavlja že mnogo let tudi v Ljubljani, a da ni občina doslej od njega ku- pila še nič, dasi je imel o svojih umotvorih še povsod najlaskavejše kritike. Zato je sedaj zagotovo pričakoval, da se bo to sliko kupi- lo, na čemer bi mu bilo ležeče še temveč, ker je vsled vojske s svojo rodbino v najmučnej- šem položaju in niti dolžnega stanovanja ne more plačati, tako da bo deložiran, če se mu ne posreči to sliko prodati.. .-x."" Komisija se je z nakupom strinjala, 600 K so izplačali Tratnikovi ženi."" Junija so odkupili več del Hinka Smrekar- ja. Štiri bakroreze. Straši, Rajska ptica. Moč- virje in Coprnica je prodal po 25 K za kos. Obe veliki kolorirani risbi z motivom Zakla- da, pa je magistrat hotel odkupiti po 150 K za kos."* Taka cena pa se je zdela Smrekarju prenizka. Magistratu je pisal šaljivo pismo. Med drugim piše:... »Ceno 200 K za 1 ko- mad sem stavil, (imenoval sem jo izrecno ,kompromisno — vojno' ceno): 1. da mestne- ga gospodarstva preveč ne obremenim; 2. da izključim pogajanja za ceno. Želim torej, da me si. gremij za mojo obzirnost napram me- stnim financam ne kaznuje z občutno globo, — tj. z odbitkom vsote 100 K od stavljene cene. To željo okrepim še s tem-le pristav- kom. Računi mestnega knjigovodstva pričajo, da nisem pogosten in požrešen »škodljivec«, — ne prikažem se niti vsako »kebrovo leto«, —poglojem nekaj malih listov (i. e. bankov- cev) pa se spet zabubam. Ut exempla docent! —Doceant!. ..«"- Magistrat je ipopustil in za sliki plačal 400 K. Avgusta je Lojze Dolinar ponudil za 300 K v nakup bronasti relief Magdalene."' Magi- strat je delo, za katerega je rekel dr. Zarnik, da bi se bolje nazivalo »Mater Dolorosa«, od- kupil."'' Oktobra so kupili za 600 K Gasparijevo sliko Motiv z Ljubljanskega gradu,"' Dolinar- jeve plastike generala Borojevica pa niso od- kupili zaradi izčrpanosti fonda."" Aleksander Toman je decembra ponudil magistratu slike s prizori zapornikov na ljub- ljanskem gradu. Zarnik poroča: »Predlagam, da občina kupi od g. Aleks. Tomana, ki je bil na Gradu interniran, ponudene, z oljem sli- kane prizore in tipe iz grajskega poslopja. Umetniške vrednosti sicer nimajo niti naj- manje, pač pa so zadostno dobre, da jih bo čez leta vsak lokalni zgodovinar študiral z največjim zanimanjem. Predlagam ceno 120 K, ker je ponudnik star in velik revež.«"' Slik je bilo devet in so prikazovale najraz- ličnejše prizore, ki jih je Toman ipopisal v svojem pismu. Ni pa razvidno, ali so kupili vse prizore."« Toman je bil ameriški Slovenec in ameriški državljan in je s kupnino potoval nazaj v Ameriko. Marca 1916 so na Tratnikovo vljudno proš- njo odkupili njegovo risbo Starca za 150 K.'" Aprila 1917 je dr. Tavčar izbral pri Fran- ketu sUko Ljubljanice pri Fužinah in jo pla- čal 500 K."i Tako smo prišli h kraju zbiralne aktivnosti magistrata v tem prvem obdobju. Slik je bilo že precej, raztresene so bile po raznih pro- storih, zato je prišel čas, da se zbirka nekje postavi. To nalogo je župan zaupal Ivanu Franketu."- Kot kaže iz Franketovega pisma direktorju magistrata, so ga takoj po posta- vitvi razstave prijemali, češ, zakaj je obesil vse slike in ni izbral le najboljših: »Gospod župan mi je dal nalogo slike obesiti; slike izbrati ni nikdo kaj omenil... Sedaj so obe- šene izven štirih prav malih iz zapuščine po- kojnega Emila Gutmanna vse. Sestavljal sem jih predvsem po načelu barvene stike (har- monije in uspešnega kontrasta). Oziral sem se tudi na način prednašanja, ki se izraža v časovni produkciji. Ozirati sem se pa moral 114 tudi na umetnišlto vrednost (zato so neliatere slike v senci). Sestavljene so torej po kom- promisu predstoječih momentov.« V nadalje- vanju pisma navaja razne težave zaradi ne- pravilnih okvirov, nevarnosti sten in druge objektivne težave. »Zbirka, kakoršna je, se- veda ni elitna; o tem tudi nisem od nobene strani niti besedice čul; predstavlja pa prav dobro, kakor je bilo dejansko stanje sloven- skega slikarstva in obče naziranje o njem, izraženo v sodobni literaturi o umetnosti. To- rej je po moji misli dokument časovnih umetniških razmer, ki naj ostane toliko ča- sa, da bo mogoče spremeniti polagoma s do- bavo nadaljnjih umetnin sedanji stan galeri- je v elitni, z drugimi besedami je izrazil g. župan isto misel.« V Ljubljani, 11/5. 17. Z odličnim spoštovanjem Ivan Franke, prof. v. P- Še zanimivejše je drugo pismo, ki ga je Franke pisal županu Tavčarju.'' Namerava- nega seznama umetnikov z njihovimi rojst- nimi in smrtnimi letnicami ni utegnil kon- čati, ker ni dobil vseh podatkov (manjkali so podatki za S. Šantla in Ažbeta). Strossmayer- jevo sliko je osvežU, Ažbetove Pevske vaje pa ni dokončno očistil. Očistil je še »Silfido« iz Gutmannove zapuščine in tudi sliko Jurija Šubica. Vse te slike so bile prevlečene z jaj- čnim beljakom, sedaj pa jih je prevlekel z balzamom, ki mu ga je pri Šubičevi podobi zmanjkalo in jo je začasno zopet lakiral z beljakom. »Omenjam tole tehnično stvar za- radi tega, če bi jaz ne učakal, da bo drugi za menoj se vedel ravnati in, da ne bo prišel morda kdo na nesrečno misel podobe z oljem mazati. Obenem priložim svoj račun za delo pri mestni galeriji, pri katerem sem okušal neprijetne lastnosti nekaterih obrtnikov. N. pr. je gospod Götzl zahteval od mene plačila kot naročnika takoj, sicer ne bo šel okvir iz njegove delavnice, da on ne mara čakati me- sece ali celo pol leta na plačilo od magistra- ta ..Sledi detajliran račun, ki je znašal skupaj s tapetarji 369 K.'* Enostaven popis slik je dodal pri obračunu:'' Katalog mestne galerije v Kresiji, šolski dre- vored št. 2, I. stopnjice, I. nadstropje. Umotvori brez opazke so mestna lastnina. I. SOBA 1. Jakopič Rihard, Gorenjska jesen. — 2'. Gro- har Ivan, Ob Ljubljanici. — 3. Jama Matija, Do- nava pri Diirensteinu. — 4. Jama Matija, Ob Donavi. — 5. Grohar Ivan, Jesensko solnce, dr- žavna lastnina. — 6. Jama Matija, Cvetlice na oknu, državna lastnina. — 7. Sternen Matevž, Pri toaleti. — 8. Jama Matija, Mlado drevje. — 9. Sternen Matevž, Jutro. — 10. Jama Matija, Zimsko solnce, državna lastnina. — 11. Sternen Matevž, Golobi..., državna lastnina. — 12. Ber- neker Franc, Žrtve. — 13. Zaje Ivan, Kozakove sanje. — 14. Grohar Ivan, V kopeli sredi gozda. — 15. Grohar Ivan, Ob potoku. — 16. Santel Henrieta, Ženski portret. — 17. Jakopič Rihard, Jesen. — 18. Jakopič Rihard, Pri klavirju. — 19. Jakopič Rihard, Za rdečim zastorom. — 20. Jakopič Rihard, Cerkev nemškega viteškega re- da, državna lastnina. — 21. Grohar Ivan, Sta- rološka cerkev. — 22. Grohar Ivan, Mlini. — 23. Grohar Ivan, Cvetoča jablana, motiv iz Starelo- ke. — 24. Grohar Ivan, Sv. Jakob v Ljubljani. n. SOBA 25. Ažbe Anton, Pevska vaja. — 26. Stefic An- ton, Hrvaški seljak. — 27. Stefic Anton, Magda- lena. — 28. Subic Jur, Sv. Ciril in Metod (darilo Ivana Hribarja). — 29. Kobilica Ivana, Stross- mayer (darilo Ivana Hribarja). — 30. Grohar Ivan, Sv. rodbina. — 31. Grohar Ivan, Njegova mati. — 32'. Vidovič Emanuel, Ob zori. — 33. Vidovič Emanuel, Ribiči se vračajo. — 34. Gro- har Ivan, Brna na svatbi. — 35. Grohar Ivan, Hiša na vrtu. — 36. Gvajc Anton, Angelika. — 37. Žmitek Peter, V parku. — 38. Ažbe Anton, Ženski akt. — 39. Grilc Simen, Most degli apo- stoli v Benetkah. — 40. Ažbe Anton, Portret sta- rega Gorenjca. — 41. Žmitek Peter, V svojem kotu. ra. SOBA 42. Grohar Ivan, Študija moža. — 43. Subic Janez, Pri mrliču. — 44. Subic Janez, V rim- skem parku. — 45. Vavpotič Ivan, Sejem v Idri- ji. — 46. Santel Saša, Mlin na Solinah. — 47. Grohar Ivan, Deklica s šalom. — 48. Kuni Pa- vel, Ljubljana s Kamniškimi Planinami. — 49. Grohar Ivan, Planinske koče. — Iz cerkvenega altarja, v Cerkljah, darilo Ivana Hribarja, bivšega župana v Ljubljani. 50. Grohar Ivan, Devinski grad. — 51. Grohar Ivan, Čolnar na Barju. — 52. Grohar Ivan, Ob košnji. — 53. Grohar Ivan, Pri Devinu. — 54. Grohar Ivan, Na Koprivniku. — 55. Grohar Ivan, Rožnik. — 56. Franke Ivan, Ljubljanica na Fu- žinah pod Ljubljano. — 57. Vavpotič Ivan, Ob urejanju Ljubljanice. —• 58. Klemenčič Franc, Znamenje pri Kosezah. — 59. Vavpotič Ivan, V zgodnji pomladi. — 60. Grohar Ivan, Gorska va- sica, — 61. Karinger, V južnih Alpah. — 62. Iz 17. stoletja, Sv. Sebastljan. — 63. Iz srede 19. stoletja. Silfide v romantični krajini. — 64. Žmi- tek Peter, Zakonolomnica pred Kristusom. — 65. Sternen Matevž, Kočna in Grintavec. — 66. Gro- har Ivan, Ob mlatvi. — 67. Grohar Ivan, Brv v Skofji Loki. IV. SOBA 68. Grohar Ivan, Pomlad. — 69. Tavtscher G. (?), Alpinska krajina. RISBE, PERORISBE, PASTELNE SLIKE IN AKVARELI 70. Gaspari Maksim, Motiv iz Ljubljane. — 71. Tratnik Franc, Starec. — 72. Tratnik Franc, Na polju. — 73. Smrekar Hinko, Cmošolec. — 115 75. Krizman Tomislav, Motiv iz Bosne. — 76. Smrekar Hinko, Rajska ptica. — Kopija po originalu, V. Polj anova. — 77. Smrekar Hinko, Močvirje. — 78. Gaspari Maksim, Siromaki pri znamenju. — 79. Vesel Ferdinand, Ded Tropi- nar. — 80. Santel Saša, Knjigobrsk. — 81. Smre- kar Hinko, Pri znamenju straši. — 83. Smrekar Hinko, Zaklad. — 84. Grohar Ivan, Na sadnem trgu v Ljubljani. — 85, 86, 87. Krizman Tomi- slav, Moitivi iz Bosne. — 88. Gaspari Maksim, Iz Dravske doline na Koroškem. — 89, 90. Kriz- man Tomislav, Motivi iz Bosne. — 91. Stefic An- ton, Hrvat. — 92. Stefic Anton, Zmagalec. — 93. Napotnik Franc, Egipčanka. — 95—99 in 101—107. Smrekar Hinko, osebne karikature. — 100. Gas- pari Maksim, Slov. gledališko osobje leta 1912 in 1913. — 108. Santel Saša, Staro mesto. — 109. Gaspari Maksim, Aškerc na mrtvaškem odru. — 110. Smrekar Hinko, Miha Vošnjak. — 111. Franke Ivan, Študija. — 112. Dolinar Alojzij, pla- keta — Magdalena, državna lastnina. i v. SOBA 113. Berneker Franc, osnutek za Trubarjev spomenik. — 114. Sever Anton, plaketa — Pre- šeren. PRIVATNA LASTNINA UMETNIKOV 1. Franke Ivan, Pri Podrečem — 200 K. — 2. Franke Ivan, Madona — 200 K. — 3. Franke Ivan, Savski mlin — 200 K. — 4. Franke Ivan, Družica — 150 K. — 5. Franke Ivan, Pri Smled- niku — 2'OOK. — 6. Franke Ivan, Savlje — 150 K. — 7. Sternen Matevž, V salonu — 2000 K. — i 8. Sternen Matevž, Magdalena — 3000 K. — 9. Sternen Matevž, Motiv iz Devina — 800 K. — j 10. Gospa Sternen Roza, Dom v Sibeniku — 250 j K. — 11. Franke Ivan, Dolenjska pokrajina — j 100 K. — 12. Sternen Matevž, Ob Ljubljanici — i 300 K. — 13. Gospa Sternen Roza, Študija — 100 j K. — 14. Sternen Matevž, Kolodvor na Krasu — i 500 K. — 15. Gospa Sternen Roza, Trogir — 200 K. — 16. Franke Ivan, V mestnem logu — 200 K. — 17. Franke Ivan, Pri Kranju — 200 K. — ; 18. Franke Ivan, Ljubljana leta 1877 — 100 K. — 19. Franke Ivan, Luna vzhaja — 200 K. — 1. Dolinar: Aškerc (doprsni kip). Najbolj nemogoče postavljena se je zdela i zbirka dr. Zamiku. V uradnem poročilu je 12/7. 1917 zapisal celo vrsto energičnih pri- pomb in opazk...:'» »Kup slik razobesiti zna : tudi obrtnik.« Groharjeve skice po njegovem : niso sodile v izbor. »Daruje se jih (skice nam- j reč o. p.) temu ali onemu prijatelju, da se jih i spravi proč. Občina je Groharjeve skice do- \ bila od Umetnostnega društva, ko je pogini- \ lo, v last — toda le v last, brez vseh name- ! nov, naj bodo za galerijo.« V galerijo ipo nje- govem tudi ne sodijo slike iz Gutmanove za- puščine, ki niso slovenske provenience. »Sli- ke je Gutmann bil kupil nekoč v Parizu; naj- ' brže je kopija starejše francoske »salonske«] slike, kakor jih je vsako leto v Parizu po raz- stavah na stotine in ki gredo pri bogatih tr- govcih dobro v denar, ker predstavljajo nage ženske (navadno se pri kupu izve tudi adresa modela). Kaj naj poreče javnost, če bo v slo- venski umetnostni zbirki visel tak neslan »kič« tujega proizvoda? (in čigavega?).« Slik se mu je zdelo preveč razstavljenih, zato je predlagal, naj bi nekatere razobesili nazaj po sobah magistrata. »Od vsakega umetnika bi bilo javno razstaviti le najboljše, najre- prezentativnejše njegove stvari, kar jih kima- mo, seveda od boljših ljudij več, nego od skromnejših talentov. — Niti trgovec z umet- ninami ne obeša dobrega, prav dobrega in srednjega tako skupaj, marveč enake kvali- tete loči, da se stvari ne bijejo. To je zlasti v prilog slabejšim. — Vsekakor ne gre, da bi se sedanjo razporedbo predalo javnosti brez korekture.« Iz nadaljnjih spisov ni razvidno, koliko so postavitev galerije predrugačili. Verjetno pa ne dosti, saj je bila ustanovitev Narodne ga- lerije tako rekoč že pred vrati. Sledili so le še nekateri nakupi. Decembra 1917 so od Da- nila Cerarja kupili oljno sliko Franca Jožefa iz mladeniške dobe za 350 K'' za mestno ju- bilejno ubožnico. Sliko naj bi obesili v vesti- bulu ali pa v oskrbnikovi pisami. Junija 1918 so odkupili zadnjo sliko za na- stajajočo galerijo, Tratnikove Slepce na son- cu, ki so zbudili posebno pozomost na raz- stavi Hagenbunda na Dunaj u.'« Spisu je do- dan tudi oglas za Slovenski narod, Slovenca, Naprej in Domovino. Občina je želela, »da bi tudi naši premožnejši privatniki nekoliko podpirali vpodablajočo umetnost ter bodisi zase, ali pa za mestno galerijo od časa do ča- sa kupovali kaj umetniških del. Seveda bi kazalo, pri nakupih za javno galerijo ne dali voditi zgolj po zasebnem okusu, tem- več si dali svetovati od umetniško izobra- ženih ljudi, ker v javno zbirko spadajo le de- la, ki umetnike dobro in karakteristično re- prezen tirajo. Cu jem o, da se je započela akci- ja, da se sploh ipoloži temelj Narodni galeriji, ki naj bi zdmževala najboljše stvari naše umetnosti. Cas bi bil, da se narod kot tak vzdrami tudi v tem oziru!« Jeseni 1918 je odbor Narodne galerije že deloval. Seje je imel v mali posvetovalnici na magistratu."* Kranjski deželni odbor je že oktobra 1918 obljubil društvu Narodna gale- rija dela slovenskih umetnikov, ki jih je hra- nil Deželni muzej. Zato je društvo Narodna galerija prosilo občinski svet, da bi mu pre- pustil svojo galerijo —• prostore in slike — kjer bi združili obe zbirki.s« Reševanje spisa ni razvidno. Vendar je Narodna galerija že leta 1919 v petih stanovanjskih sobah drugega nadstrop- j 116 ja Kresije odprla prvo javno galerijsko zbir- ko. Vse kaže, da je Magistrat nekatere slike odstopil za to razstavo, oziroma jih celo daro- val Narodni galeriji. Narodna galerija je tudi prosila magistrat, naj denar, namenjen za odkup umetnin, nakažejo odslej kar njej.*' Leta 1921 je nastopilo še enkrat vprašanje o lastnini umetnin. Narodna galerija je želela prodati manj pomembne umetnine, da bi pri- šla do denarja. Na magistrat so naslovili za- pored kar dve prošnji podobne vsebine. Pro- dajo so podprli Viktor Steska, Izidor Cankar in Ivan Zorman v imenu Društva Narodne galerije.82 Magistrat se je z akcijo strinjal, saj se je problem manj ipomembnih umetnin po- kazal že pri Franketovi postavitvi. Modifici- rali so še nekatere točke dogovora. Izkupiček pa so morali odvesti mestni občini, ki bo za ta denar zopet kupila slike; te pa bodo ostale last občine, ker iso se takrat še bali privatiziranja Narodne galerije.^ »Ako po- stane ,Narodna galerija' kdaj javna last (dr- žavna, pokrajinska), bo občina rada stopila v pogajanja o načinu prepustitve svojega umetniškega inventarja tej uradni narodni umetnostni zbirki.«^ OPOMBE 1. Reg I. fase. 1550, f. 642. — 2. f. 693. — 3. f. 682. — 4. f. 683, 695, 702. — 5. f. 660. — 6. f. 629. — 7. f. 630. — 8. 632. — 9. f. 633. — 10. f. 636—639. — 11. f. 641. — 12. f. 643. — 13. f. 652, 653. — 14. f. 653. — 15. f. 655 — 16. f. 644. — 17. f. 646. — IS. f. 645. — 19. f. 650. — 20. f. 659. — 21. i. 660. — 22. f. 660. — 23. t. 663. — 24. f. 664. — 25. f. 665. — 26. f. 666. — 27. f. 668. — 28. f. 678. — 29. f. 673. — 30. f. 675. — 31. f. 679, 680. — 32. f. 681. — 33. f. 690. — 34. f. 686. — 35. f. 696, 697. — 36. f. 699. — 37. f. 700, 701. — 38. f. 705. — 39. f. 708. — 40. f. 709. — 41. f. 727. — 42. f. 743. — 43. i. 742. — 44. f. 746. — 45. f. 747. — 46. f. 750. — 47. f. 751. — 48. f. 757. — 49. f. 764. — 50. f. 765. — 51. f. 767, 768, 769. — 52. f. 773, 780. — 53. f. 776. — 54. f. 781. — 55. f. 782. — 56. f. 783. — 57. f. 784. — 58. f. 787, 788. — 59. f. 790. — 60. f. 791. — 61. f. 794. — 62. f. 796. — 63. f. 800. — 64. f. 802. — 65. f. 804. — 66. f. 808. — 67. f. 810. — 68. f. 811. — 69. f. 816. — 70. f. 814. — 71. f. 819. — 72. XIX/7, št 10361/1917, naknadno preneseno iz Reg. I fase. 1566, kjer je büo vloženo pod XX/7, spis je nadalje foiiran. — 72. f. 820. — 73. f. 821a. — 74. f. 821b. — 75. f. 821c. — 76. f. 821h. — 77. f. 822. — 78. f. 824. — 79. — Reg. I, fase. 1591, Vy4, št. 14118/1918. f. 397. — 80. f. 389. — 81. f. 400. — 82. f. 405, 406. — 83. t. 412. 117 IZ DELA NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV Slovenščina v dokumentih skozi stoletja Raz- stava Arhiva Slovenije ob 25-letnici njegove- ga samostojnega delovanja. Ocenjevalec razstave Slovenščina v doku- mentih skozi stoletja je zapisal, da je bila ta postavljena veliko prepozno.' Prepozno zato, ker so časi, ko se je vprašanje jezika potiska- lo ob stran, že minili in torej ni mogla imeti več tistega pomena, kot bi ga utegnila imeti kdaj prej. V sedanjem času, ko se narodno- stna in jezikovna vprašanja rešujejo z odpr- tostjo, širokosrčnostjo ter občutljivostjo, je bila postavljena brez kakih razburljivih po- sledic. A vendar smemo trditi, čeprav je no- čemo s tem povzdigovati, da je pri obiskoval- cih zbudila zanimanje, jezikoslovce in druge zainteresirane strokovnjake pa je opomnila na potrebo po sistematičnem zbiranju, obde- lovanju in objavljanju slovenskih dokumen- tov. Razstava je namreč pokazala, da bi bilo mogoče s široko zastavljenim zbiranjem po- iskati po domačih in tujih arhivih še veliko starejših slovenskih dokumentov, ki hi prav gotovo pomagali izpopolniti sliko o razvoju slovenščine in njenega uveljavljanja v cerk- vi, šoli, uradu, sodniji, poslovnem življenju in sploh v javnem življenju, kar bi moglo razložiti tudi nekatere pojave v razvoju knjiž- nega jezika. Z objavami slovenskih doku- mentov bi obogatUi tudi slovar besed, ki nam manjkajo za označevanje pojavov in stvari, ki dandanes niso več prisotne v našem živ- ljenju in za katere mora zgodovinar mnogo- kdaj skovati besedo po svoji presoji ah pa po tujem vzoru. Doslej so bili deležni poseb- ne pozornosti in obdelav le najstarejši slo- venski teksti (brižinski spomeniki, celovški ali rateški rokopis, stiski rokopis). Drugi so bili objavljeni po raznih listih in strokovnih časopisih, vendar brez kakšne širše zasnove. Večji del teh objav je za današnje potrebe malo poraben. Potrebna bi bila torej kar naj- bolj obsežna in kritična izdaja slovenike v arhivskem gradivu skupaj z najstarejšimi le- poslovnimi deU, ki so ostala v rokopisih. Večina gradiva na razstavi je bUa taka, da je deloma znana, a še neobjavljena, mnogo gradiva pa sploh ni bilo mogoče uvrstiti v razstavo. Za primer povejmo, da je moč sa- mo v blejskih sodnih zapisnikih od srede 17. stoletja dalje najti več desetin slovenskih pričevanj pod prisego. Slovenska besedila v dokumentih se množe od 17. stoletja dalje. Najdemo jih v dokumentih, ki so nastali pri delovanju raznih uradov, sodnij, v zasebni korespondenci in v cerkvenem življenju, slo- venščino najdemo v prisežnih obrazcih šta- jerskih plemičev v Gradcu, loški mestni sod- nik je poslal kranjskemu vicedomu račun svojega mesta ali »samerkuanie« v slovenšči- ni. Opazno je, da so se svetna besedila stalno nmožila. Znanje slovenščine in pisanje v slo- venščini je bilo dokaj bolj razširjeno, kot si navadno mislimo. Leta 1599 je ljubljanski škof Hren pyorocal papežu, da so vse pridige ob nedeljah in praznikih v ljubljanski stolni- ci slovenske in da jih ima on sam ali kdo od kanonikov,- slovenjegraški vikar je moral na gornjegrajskem cerkvenem zboru leta 1653 opraviti izpit iz slovenščine, da je smel obdr- žati svoje mesto, tudi mnogo let kasneje, le- ta 1827, so pri kresijskih komisarjih in kon- ceptnih praktikantih preverjali znanje slo- venščine, v drugi polovici 16. stoletja se je začela vrsta uradnih razglasov v slovenščini, na razširjeno znanje slovenščine in njeno pisanje pa končno kaže tudi zelo razširjena raba bohoričice od 18. stoletja dalje za pi- sanje osebnih in krajevnih imen na primer v matičnih knjigah in davčnih operatih. Boj za rabo slovenščine v uradih in sploh v javnem življenju oživi z marčno revolucijo leta 1848, ko se pojavijo zahteve po uvedbi slovenščine v šole, Eodnije in urade. Zlasti intenzivno se je boj za slovenščino v uradni rabi nadalje- val od konca 60. let prejšnjega stoletja. Raz- stava je pokazala tudi nekaj dokumentov te- ga boja. Pot slovenščini v sodnije in urade je zagotavljalo več zakonskih odlokov, ven- dar jih takratne oblasti niso nikoli popolno- ma izpolnile. 2e sodnij ski red iz leta 1780 je določal, da se mora pri sodiščih uporabljati jezik, ki je v deželi navaden v govoru ljud- stva,' torej tudi v slovenščini. Sedemdeset let kasneje, leta 1850, je notranje ministrstvo ukazalo, da »praviloma ima na Kranjskem kakor tudi v slovenskih okrajih Koroškega ne samo nemški, ampak tudi slovenski jezik kot sodnijski jezik veljati«.*' Leta 1867 je pra- vosodno ministrstvo dopolnilo svojo uredbo iz leta 1862 glede rabe slovenščine na sodi- ščih ter ukazalo, da se naj slovenski jezik uporablja ustno in pismeno v tožnih in ne- tožnih civilnih zadevah pri zasliševanju sa- mo slovenskega jezika veščih prič.* Ustavno pismo avstrijskega cesarstva iz leta 1848 je v 4. paragrafu določalo: »Vsakimu narodu je čisto ohranjenje njegove narodnosti in njego- viga jezika zagotovljeno«, 19. člen zakona o splošnih državljanskih pravicah iz leta 1867 pa je določal enakopravnost jezikov v šoli, uradu in javnem življenju. Rabo slovenščine v političnih in finančnih uradih na Kranj- skem so urejali ukazi deželnega predsedstva in predsedstva finančnega vodstva iz let 1869, 1870 in 1878." Objavljanje uradnih razglasov v slovenščini, ki se je začelo, kot smo že ome- nili, v drugi polovici 16. stoletja, je dobUo 118 svojo zakonsko podlago z določiloi.i iz leta 1849, s katerim je bilo odrejeno, da se mora- jo državni in deželni zakoni izdajati v vseh »deželnih navadnih jezikih«, ter da so teksti v različnih deželnih jezikih »vsi enako ver- jetni«.' Zahteve za uveljavitev slovenščine v urade in sodnije ter sploh v vsem javnem življenju so prihajale z vseh strani. Zlasti za- nimivo je pri njih slediti tiste zahteve, ki so prihajale, rečemo naj, od spodaj. Omenimo jih nekaj. Gornjegrajčani so leta 1868 zahte- vali slovenske učitelje v celjske šole in pisa- nje zapisnikov pri okrajnih uradih v sloven- ščini. Prav posebej značilno je pismo župan- stva v Rateževem brdu, ki pravi: »Ce na slovenski zemlji prebivamo, tedaj se tudi mo- ramo Slovenci imenovati, če se pa slovenci imenujemo, zakaj pa nas z nemškim jezikam kličejo? Ali je mar Bog nemški jezik za go- spodarja, vse druge pa le njemu za hlapca dal? In clo u svetim pismu se bere: Usi narodi bodo Boga hvalili. Ka pa tadaj naš ne bo Boga hvalil, ki se ga še clo zametu j e.. .-« Potem ko se župan sklicuje na zakonsko ena- kopravnost jezikov, nadaljuje: »Tadaj od da- našnjiga dneva naprej, če bo kaj pisanja od ura(d)nije prišlo v nemškem jeziku, bom vse- lej nazaj poslal. Zakaj nemško pisana pisma veliko več stroškov županiji delajo.« Podob- no je pismo horjulskega županstva: »Gospo- ske še zmirom delajo tako, kakor da bi biU mi na Nemškem, in res le bela vrana je kako slovensko pisanje. .. Tako ravnanje je veliko martra za nas, nam dela pota in naklada verh drugih obilnih davkov še nov davek za pla- čevanje človeka, ki nam prestavlja nemško pisanje. V teh nadlogah obernemo se zauplji- vo do slavnega deželnega zbora, naj nam po- maga, da ne ostanejo naše prošnje za pravico našega jezika v kanclijah do sodnega dne neuslišane, ampak da se nam da, kar nam po Božji volji gre, ki nas ni za Nemce vstva- ril(a), in pa po postavi cesarjevi, ki nam za- gotavlja enakopravnost.« Leta 1875 je enajst županstev na Vipavskem prav tako hotelo uradovanje v slovenščini. Deželnemu zboru so poslali pismo, v katerem so med drugim zapisali: »Po vsej Vipavskej dolini se ne ču- je v drugem nego le v slovenskim jeziku go- voriti, a vender od c. kr. vradov se večidelj le v nemščini našemu ljudstvu dopisava; kar prizadeva velike sitnosti, ker jih zelo malo je, ki bi bili zmožni nemškiga jezika.« Tudi občine v župniji sv. Barbare v Halozah 5;o le- ta 1881 zahtevale, naj okrajno glavarstvo in okrajno sodišče poslujeta v slovenščini. Vseh zahtev za slovensko uradovanje ne mo- remo navajati, omenimo le še nekatere, naj- prej interpelacijo na deželnega predsednika v Ljubljani, ki so jo leta 1880 poslali sloven- ski prvaki z dr. Bleiweisom na čelu. Z njo so ugotovili, da se naredbe in ukazi glede rabe slovenščino v uradih niso spoštovale in da je tako ravnanje v nasprotju »zakonu in vsake- mu narodu prirojenim pravicam«. Leta 1884 je kranjski deželni zbor sklenil, da naj posta- ne s 1. januarjem 1885 slovenščina uradni je- zik v njemu podrejenih uradih. Sest let po- zneje (1890) je kranjski deželni zbor, v kate- rem 90 že dolgo tekle razprave v slovenščini, z resolucijo zahteval poslovanje vseh uradov v krajih s slovenskim prebivalstvom izključ- no v slovenščini. Mnoge podeželske občine so svoje spise sestavljale v slovenščini, naj- starejšega zasledimo pri občini Gorevnica (1819). Mestne občine so začele uradovati v dovenščini kasneje, tako je na primer Ljub- ljanski magistrat sklenil uradovati v sloven- ščini leta 1882.** V cerkvi so začeli pisati ma- tične knjige v slovenščini v glavnem med leti 1892 in 1895 (v Celju, Mariboru in Ptuju pa šele po letu 1918). Ponekod so jih pisali v slovenščini že prej, prvi pa jih je začel leta 1850 pisati župnik v Poljanah nad Skofjo Lo- ko." Tudi sostrski župnik je začel pisati ma- tično knjigo v slovenščini, a mu je to škof ob vizitaciji leta 1876 prepovedal. Zato je vpise prevedel, »da bo nemška knjiga original«, slovensko knjigo pa odložil na ugodnejši čas.'" Od osrednjih organov je pred letom 1918 uradoval v slovenščini samo kranjski deželni odbor, vsi drugi pa izjemoma. Sele narodna vlada je na svoji prvi seji 1. novembra 1918 na predlog dr. Janka Brejca sklenila: »No- trajni uradni jezik je slovenski; slovenske in nemške vloge se sprejemajo, reševati jih je slovensko.« S tem sklepom si je slovenščina dokončno zagotovila svoje mesto v šoli, ura- du, sodniji in v vsem javnem življenju. Na razstavi je bilo 114 dokumentov. Od njih jih je bUo 25 takih, ki govore o rabi slo- venskega jezika. Razstavljeni so bili origina- li in manjše število reprodukcij vseh najsta- rejših znanih slovenskih dokumentov do kon- ca 16. stoletja, mlajši dokumenti pa so bili za razstavo zbrani glede na svoj vizualni učinek, svojo redkost in specifičnost. Postavljeni so bili po vsebinskih oziroma provenienčnih skupinah. Največ razstavljenih dokumentov je bUo iz fondov Arhiva Slovenije, ljubeznivo- pa so jih posodih Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, Pokrajinski arhiv v Kopru, Zgodovinski arhiv v Ptuju, Arhivski oddelek v Idriji in zlasti velilto zelo pomemb- nega gradiva Nadškofijski arhiv v Ljubljani. Za razstavo je bil pripravljen kronološko urejen katalog s kratkimi vsebinskimi ozna- ka ni dokumentov, s podatki hraniteljev in morebitnih objav. V njegovem dodatku je ob- javljenih tudi 22 doslej neznanih slovenskih dokumentov, ki so nastali med leti 1573 ir. 1819. Razstava je bila odprta 8. februarja 1971 na slovenski kulturni praznik in bila tako po- 119 vezana s Prešernom, ki je slovensko besedo postavil v vrsto z drugimi jeziki, in zaprta 17. februarja. Pripravljena je bila v počasti- tev petindvajsetletnice samostojnega delova- nja Arhiva Slovenije. Bila je dobro obiskana. OPOMBE Viri za podatke, ki jih na tem mestu ne nava- jamo, so navedeni v razstavnem katalogu Sloven- ščina v dokumentih skozi stoletja. Razstava ob 25-letnici samostojnega delovanja Arhiva Slove- nije, Ljubljana 1971. 1. Breda Pogorelec, Slovenščina v dokumen- tih skozi stoletja, Naši razgledi, XX, 1971, št 4, str. 109. — 2. Nadškofijski arhiv Ljublja- na, Kapitefljski arhiv, Ljubljana 41. — 3. Arhiv Slovenije, Deželno predsedstvo za Kranj- sko, konvolut 42, spis 1415/1880, — 4. De- želni zakonik in vladni list za Kranjsko kronovi- no XXXIV, Del II. Tečaj 1850, str. 472. — 5. Arhiv Slovenije, Deželno predsedstvo za Kranj- sko, konvolut 42, spis 1415/1880. — 6. Arhiv Slo- venije, Deželno predsedstvo za Kranjsko, konvo- lut 42, spisa 1280/1869 in 1415/1880. — 7. Arhiv Slovenije, Zbirka normali j, fase. Verschiedene Curende 1771—1850, 4. marec 1849. — 8. Arhiv Slovenije, Deželno predsedstvo za Kranjsko, spis 16386/1882; M. Lah, Borba ljubljanske občine za slovensko uradovanje. Kronika V — 1957, sti'. 139. — 9. Arhiv Slovenije, Matične knjige, žup- nija Poljane nad Skofjo Loko, rojstna knjiga 1838—1864. — 10. Mestni svet Ljubljana, Uprava za upravno politične zadeve, matične knjige, žup- nija Sostro, poročna knjiga 1907—1938. Janez Kos i 120 NOVE PUBLIKACIJE Časopis za zgodovino in narodopisje. Nova vrsta, 6. (XLI) letnik, zvezek 1, 2. Maribor, Obzorja 1970. 355 str. V. 8« Šesti letnik nove vrste Casopisa za zgodo- vino in narodopisje je izšel v dveh zvezkih in se s tem ne le po kvaliteti, ampak tudi oblikovno močno približal svojemu predvoj-j nemu predhodniku. Sicer pa je izhajanje! dvaJkrat letno veliko ugodnejše tako za avtor- i je, urednika in ne nazadnje tudi za bralce,; ki bi drugače morali dalj časa čakati na ob- ; j avo posameznih prispevkov. Pričujoči letnik uvajata dva spominska j članka, prvi je posvečen Janu Sedivyju, dru- \ gi pa Antonu Vončini, dvema dobrima pozna- ! valcema zlasti mariborske preteklosti in i plodnima sodelavcema CZN. ' S področja arheoloških raziskovanj sta dva j prispevka. Iva Mikl-Curkova podaja nove j poda,tke o rimski naselbini v Dolgi vasi pri Lendavi, do katerih je pripeljalo raziskovalno delo Pokrajinskega muzeja za Pomurje, ki je jeseni 1968 z nekaj sondami posegel na prej malo raziskani del te naselbine. O Ma- riboru v rimski dobi je napisal obsežno raz- pravo Stanko Pahič. Poudaril je, da v Mari- boru prvotno ni nastalo neko večje enotno j naselje, temveč ^skupek pristav in vasic; pre-j bivaki so bUi avtohtoni ali priseljeni roma- j nizirani domačini, eni zemljiški posestniki, i drugi anonimni svobodni prebivalci, libertini j in sužnji. Celotno prebivalstvo mariborskega ' okoliša je po ugotovitvah avtorja štelo le ne- I kaj sto ljudi. Večina najdb pa sega v 1. in 2. \ stoletje n. št. ] Izključno srednjeveško problematiko ob- j ravnava Jože Koropec v članku Majšperk v srednjem veku, kjer podrobno analizira zgo- dovino majšperške gospoščine, ki je po podat- kih 'imenjske cenitve iz prve polovice 16. stoletja veljala za najimenitnejšo dravsko- poljsko gospoščino. Med najzanimivejše prispevke zadnjega : ČZN moremo uvrstiti razpravo Jožeta Curka I Zgodovina urbanizacije v severovzhodni Slo- ; veniji. Sedanja naselitvena podoba isevero- \ vzhodne regije je rezultat vrste historičnih dejstev, avtor se dotika antične tradicije, zla- sti pa razčlenjuje različne kolonizacijske va-' love od stoletja dalje. Po orisu regionalnih razmer, važnih za nastanek in razvoj ter j obliko ruralnih naselij, prehaja razprava na ! analizo splošnih razlogov za nastanek urba- ' nih naselij. Sledi podrobnejša zgodovinska S obdelava 30 krajev s srednjeveško tradicijo. Jakob Richter sodeluje z dvema prispevko- ma. V prvem obravnava opis Rusije iz 17. stoletja izpod peresa B. Glaviniča de Glamoč, dvornega tolmača za ruski jezik pri cesarju j Leopoldu L, kasnejšega župnika v Slovenskih Konjicah (kjer je ohranjen njegov nagrobnik) in senjskega škofa. Omenjeni rokopis je bil j doslej malo znan, hrani ga dunajska Nacio- nalna biblioteka, se pa po Richter j evem mne- nju glede kvalitete ne more primerjati s skoraj sto let starejšim Herbersteinovim opi- som Rusije. J. Richter objavlja tudi članek o ustanovitvi lavantinske škofije, kjer kritiziral najnovejšo datacijo nastanka lavantinske ško- j fije, ki jo avstrijski zgodovinarji K. Amon, ; F. Posch in J. Wodka v svojih zadnjih delih postavljajo v leto 1225, medtem ko Richter' meni, da ni razloga, da ne bi ostali pri stari dataci j i tj. pri letu 1228. V obdobje narodnega preporoda posega več avtorjev. Še vedno je zanimiv članek Frana Ilešiča Graščinski oskrbnik, sreski komisar \ Josip Heroog v Podčetrtku (t 1860), »stric« Stanka Vraza, čeprav je bil napisan pred tri- desetimi leti in namenjen za CZN že leta 1940. Članek tudi danes pomeni prispevek h j krajevni zgodovini Podčetrtka in donesek k i zgodovini ilirizma na Štajerskem. Kratek za- j pisek v Vrazovi in Macunovi literarni zapu- j ščini je prispeval Janko Orožen, medtem ko j je Jože Rajhman v članku Vloga Petra Danj- i ka v zgodovini slovenskega knjižnega jezika opisal Danjka kot jezikoslovca in slovenskega preroditelja. Z zgodovino šolstva na mari- > borskem področju se je uspešno ukvarjal po- j ko j ni Jan Sedivy, ki je že v prejšnjih letni- i kih ČZN objavil nekaj tovrstnih razprav. V i 6. letniku sta dva njegova prispevka s tega \ področja. V prvem je opisal deset profesorjev j klasične gimmzije v Mariboru, med njimi B. i Raiča in D. Trstenjaka, obsežno delo pa še ni i objavljeno v celoti in lahko pričakujemo na-I daljevanje v naslednjem letniku. V drugem i delu z naslovom Zgodovina visokega šolstva v i Mariboru do 1941 pa se dotika filozofskega i študija, namenjenega benediktinskim redov-j nikom v Fali (ok. 1628—1638), boja za usta- novitev liceja v Mariboru pred 150 leti in ustanovitve lavantinskega bogoslovja (1859). Ivan Škafar objavlja Kovačičeve spomine' na Prekmursko iz leta 1893, ki jih hrani ro- \ kopisni oddelek mariborske študijske knjiž- nice in so zanimivi kot dokument časa, saj nam dajejo neposreden vpogled v narodopis- ne, poilitične, verske, kulturne ter šolske raz- mere v Prekmurju ob koncu 19. stoletja. S krtačnega odtisa CZN XXXV, št. 3-4, 1940, je članek Franja Basa Pisma dr. Anto- na Korošca dr. Franu Jankoviču. S tem se- stavkom je uredništvo zaključilo objavo pri- ! spevkov, predvidenih za zadnjo predvojno številko ČZN. Drugi Bašev prispevek pa go- 121 vori o okupatorski upravi na slovenskem Štajerskem in Gorenjskem. O oblikah etnografskih raziskovanj na ob- močju Pokrajiniskega muzeja v Murski Sobo- ti piše Vlasta Koren. Poleg arheoloških, zgo- dovinskih, jezikoslovnih in etnografskih pri- spevkov je v novi številki CZN tudi nekaj geografskih razprav in člankov. Vladimir Bračič pričenja svojo razpravo Belski vrh — fenomen haloških goric s prikazom zemljiško- posestnih odnosov od 1542 dalje, ko je Belski vrh prvič omenjen v imenjski cenitvi gospo- ščine Bori. Prikaže ga kot izrazito naselje kočarske posesti, kjer so imeli večino vino- gradniških površin kmetje s Ptujskega polja, ter ugotavlja, da je še dandanes Belski vrh primer vinogradniškega naselja s prevlado nenaseljenih zgradb »vrhov«. Težišče študije Boruta Belca, Zemljiškoposestne razmere v Jeruzalemskih goricah leta 1824, njihov raz- voj in učinek na današnjo regionalno agrar- nosocialno diferenciacijo, je v prikazu raz- merja med domačo in tujo posestjo na tem območju. Jakob Medved je prispeval razpra- vo Tipi in smeri spreminjanja izrabe zemlji- šča v Pohorskem Podravju, kjer je podal pre- gled razvoja zemljiških kategorij na osnovi primerjav katastrskih podatkov iz leta 1900 in 1962. Olga Janša Celjski zbornik 1969—70. Svet za kulturo in znanost skupščine občine Celje. Uredil uredniški odbor, odgovorni urednik Vlado Novak, Celje 1970, 464 str. V. 8». Trinajsti zvezek Celjskega zbornika je iz- šel izjemoma kot dvojni letnik za leti 1969 in 1970, kar se kaže v njegovi zajetni obsež- nosti in velikem številu priobčenih prispev- kov (29). Moto zbornika je tudi tokrat posve- čanje problemom in budno spremljanje kulturnega življenja na širšem področju celjske regije. Precejšnje število prispevkov se ukvarja z gospodarsko oziroma socialno problematiko širšega celjskega področja ali samo občine. Taki sta analizi M. Nateka (Razvitost celj- skega področja v okviru SR Slovenije, Sezon- ski delavci na celjskem področju), ki je v prvi z razčlenitvijo podatkov o prebivalstvu, o gospodarstvu in še nekaterih činiteljih po- kazal vlogo in položaj celjskega prostora (sestavlja ga 10 občin) v širšem slovenskem prostoru, hkrati pa podaja jasno sliko o nje- govi močni diferenciaciji. Isti avtor je posku- šal v drugi študiji analizirati vzroke za se- zonsko zaposlovanje in ga primerjati s se- zonstvom drugje v Sloveniji. O problemih, ki nastajajo s proce$om deagrarizacije in s problematiko zemeljskih plazov na ozemlju celjske občine nas seznanja dr. A. Sore. Kmečko problematiko zajemata študiji J. Ma- rcita in dr. A. Hrašovca Hribovske kmetije v zahodnem delu Šaleške doline (kjer analizira izrazito hribovske katastrske občine Bele vode, Šentvid in Zavodnje) in Kmečko pokoj- ninsko zavarovanje. O sedanjem stanju rekreacije na širšem celjskem področju, njenih pestrih oblikah in perspektivah v povezavi s poudarkom, ki ga je v letu 1968 dal rekreaciji v najširšem po- menu besede VI. kongres jugoslovanskih sindikatov, je spregovoril J. Zupančič. Slovstveno problematiko zajema kompara- tivna študija F. Jesen ovca o Jurčičevi in To- mičevi Veroniki Deseniški in razprava B. Orožnove o tem, kakšno mesto so našli slo- venski kraji in ljudje v spisih starejših če- ških leposlovcev (Ana Rehakova, Marija Ge- bauerova). F. Roš, v letu 1970 dobitnik Žagarjeve na- grade, je objavil dva krajša prispevka (Uči- teljstvo v boju za napredek šolstva s podna- slovom Ob obletnici obvezne osemletne šole na Slovenskem in Slandrova družina). Ko smo v letu 1969 praznovali stoletnico obvezne osemletne osnovne šole na Slovenskem, ne bi smeli mimo širšega celjskega območja, saj je bilo tu čutiti živahno delovanje prosvetnih delavcev tedaj in ipozneje. Ze Konškove Celj- ske slovenske novine v letih 1848 in 1849 so zahtevale ločitev šole od cerkve, leta 1870 dobi Celje svoje učiteljsko društvo, čez pet let pa prvo slovensko osnovno šolo s sloven- skim jezikom za občino Celje okolica. Tudi prvi trije letniki Popotnika, najstarejše slo- venske pedagoške revije, so izšli v Celju. Ne moremo mimo, če zasledujemo slovenskoi uči- teljsko problematiko, ne da bi poudarili akci- je celjskega učiteljskega društva za ustanovi- tev enotne slovenske učiteljske organizacije in mimo njenega glavnega propagatorja Ar- mina Gradišnika. Zaradi celjskega gimnazij- skega vprašanja sredi devetdesetih let 19. sto- letja (nemško-slovenske vzporednice v nižjih razredih) je padla vlada nemških nacionalnih liberalcev s knezom Windischgrätzom. Zelo znana je Celjska deklaracija JUU o orientaci- ji učiteljske stanovske politike iz leta 1926. Tudi glasUo učiteljskega pokreta Prosveto je urejal rojak s tega področja, učitelj v Smart- nem ob Paki, Oskar Hudales. Vso to bogato šolsko strukturo so po aprilu leta 1941 uniči- li Nemci. O trgovskem šolstvu v Celju, o 100- letnici celjske nedeljske .šole za trgovske praktikante in vajence govori prispevek L. Rebeuška. T. Kolšek je v razpravi o odmevu marčne revolucije leta 1848 v celjskem okrožju pri- občil in analiziral dva dokumenta zgodovin- skega arhiva za kresijski urad Celje. Prvi dokument sodnega okraja Pukštanj pri Dra- vogradu govori o revolucionarnem nastopu 122 podložnih kmetov proti zemljiški gosposki, drugi dokument pa je poročilo okrajne go- sposke iz Jurkloštra graškemu guberniju ob volitvah za državni zbor v Frankfurtu. J. Orožen objavlja dva kratka prispevka: Novoceljska tragedija in Zapisek o Šentjun- gerti. V prvem govori o tragičnem propadu lastnika graščine Novo Celje Hausmanna, ki je postal žrtev preloma med dvega dobama po revolucionarnem letu 1848, drugi pa je zani- miva analiza spominske knjige cerkve sv. Kunigunde. Nekaj tehtnih prispevkov se ukvarja z umetnostnozgodovinsko problematiko. Tako je M. Moškon prispevala pojasnila k heral- dičnemu ekslibrisu Bernarda Mavrišiča. Zbornik objavlja govor dr. F. Steleta ob otvoritvi nove gotske kapele v celjski opatij- ski cerkvi decembra 1969, ki mu uredniška opomba obeta nadaljevanje v obširni študiji. Umetnostni zgodovinar I. Stopar je avtor dveh obsežnih razprav (Spomeniškovarstveni red za staro mestno jedro v Celju in Program za spomeniško obnovo velenjskega gradu). V prvi ekspertizi je izdelala spomeniška služba svoj prispevek k zazidalnemu načrtu starega mestnega jedra in naj bi služila kot osnova pri vseh gradbenih posegih. Opremljena, je z obširnim zgodovinskim uvodom ter pregle- dom arheoloških con in spomenikov. Avtor pojasnjuje, da je bila analiza napisana z na- menom, »da bi se novo in staro v Celju v do- glednem času stkalo v lepo in ljubko celoto. Drugi Stoparjev prispevek ni le zelo natanko izdelana sanacija relativno dobro ohranjene- ga palacijskega velenjskega gradu, temveč je hkrati njegova izčrpna zgodovinska in umet- nostnozgodovinska analiza. M. Rybäi^ je podal pripombe k Curkovemu topografskemu gradivu za občine celjske re- gije in sicer k zadnjemu IX. zvezku (obsega 21 sakralnih spomenikov). Avtor korigira ne- katere napake in dopolnjuje pomanjkljivosti kot zgodovinar in poznavalec kraja. F. Gradišnik piše o usodnih posledicah go- stovanja celjskega gledališča leta 1907 v Šentjurju pri Celju. Razčlenjuje krizo gleda- liškega življenja v letih 1906 do 1908 v pove- zavi s takratno politično situacijo in jo opremlja z avtobiografskimi podatki. G. Grobelnik poudarja velike pevske kva- litete komornega moškega zbora Celje, ki je že od marca 19S9 nosilec Gallusove plakete, A. Stupica pa je priabčU zapisek o umetniku, specialistu medalj arske umetnosti, Vladimirju Štovičku. Članka J. Kislingerja in S. Ter- čaka govorita o pomembnem kulturnem sno- vanju tako reprezentativnih ustanov kot sta celjski likovni salon in muzej revolucije, V. Kolšek je analizirala postavitev nove stalne arheološke razstave v dvorani pritličja Stu- dijske knjižnice, ki pomeni hkrati z lapidari- „ jem na prostem in z že leta 1967 urejenim lapidarijem v stari grofiji eno najmodernej- ših in funkcionalno urejenih arheoloških raz- stav. Znanstveno raziskavo problema o zdravju šolskih 0'trok je obdelal dr. M. Veber, tej pa sledi poročilo iz leta 1968 o onesnaženju at- mosfere mesta Celja in Štor. Gvido Stres i Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v.\ VIII; DZS 1970, uredil uredniški odbor, 349 strani, nad 130 ilustracij. i Zbornik je razdeljen v tri dele: razprave,'! nekrologi in slovstvo ter galerije. Na koncu | knjige je uredništvo pripisalo poleg drugega, i da je bila redakcija zbornika zaključena že leta 1967 in so pozneje tekste le delno retu- širali, kar se pri nekaterih člankih pozna. Uvodni prispevek Načeta Šumi ja je posve- čen lunetnostnozgodovinski dediščini Izidorja Cankarja, čigar fotografija je na začetku ; knjige. JubUejni članek Franceta Steleta ob 80-letnici Vojeslava Moleta je Steletu prera- sel v široko zasnovan pregled jubilantovega dela na področju umetnostne zgodovine in i umetnostnozgodovinskih razmer, zato nasled- nji Steletov prispevek o slovenski umetnostni ; zgodovini po letu 1920, kar nadaljuje prejš- njega (pravzaprav tudi Sumijevega), saj se po| tem letu umetnostnozgodovinska veda pri nas udomači, za kar ima velike zasluge troji- ca: Cankar, Mole, Stele, ki so utemeljitelji t. i. ljubljanske umetnostnozgodovinske šole : kot nadaljevanje dunajske šole v najširšem ] smislu besede. Domača umetnostna zgodovina : se je zaradi specifičnosti našega ozemlja nuj- ! no morala nasloniti na izsledke pokrajinskega ! umetnostnega raziskovanja (topografski pri- I spevki) in pa na umetnostno zemljepisno metodo, ki je za naše etnično ozemlje nujna, da nismo krivični do naših spomenikov (pojmi provinca in periferija). S temi tremi prispevki smo pridobili nove temelje za štu- dij slovenske »umetnostnozgodovinske teore- tike«. Umetnostni zgodovinar in profesor na AGFT Marko Marin je obširno popisal kar- tuzijo Bistro in njen stavbno zgodovinski problem. Pri članku z obsežnimi opombami je izostalo nekaj novejše literature (prim. K. Kobe-Arzenšek), kar gre gotovo na rovaš uvodnih ugotovitev glede zamude pri tisku in bo avtor to drobno pomanjkljivost pri ; eventualnem ponatisu prav gotovo upošteval. ' Nace Šumi je primerjal cerkev v Novi Štifti • pri Ribnici z Marijino cerkvijo v Lodiju pri ; Milanu in nam odkril nekatere novosti pri interpretaciji tega spomenika, ki je bil v j zadnjih letih lepo restavriran. j 123 Zanimiva je ugotovitev, da so nameravali cerkvi dodati zunanji obod, ki se kaže dogra- jen le v J V pazduhi stavbe. Polonca Vrhunc je popisala delo kvalitetnega miniaturista slikarja amaterja Simona Tadeja Volbenka Grahovarja (1710—1774), ki je posebno znan po iluminacijah Spominske knjige bratovšči- ne sv. Dizme. Emilij an Cevc je dognal pravo ikonografsko vsebino dvema baročnima slika- ma, Metzinger j e vemu Titulusu Manliusu Tor- quatusu in pa Cantarinijevi sliki — Oidip se v Kolonu pripravlja na smrt. Z do'gnano ana- lizo je korigiral tudi inozemsko gradivo v zvezi s tem problemom. Slikar Anton Posti iz Št. Ruperta na Dolenjskem je bü doslej komaj znan. Tu nam ga je obširneje predsta- vil Ivan Komelj. Dela tega slikarja, ki bolj ali manj uspešno nadaljuje baročno tradicijo naših baročnih mojstrov (posebno Jelovška), so predvsem na Dolenjskem, nekaj tudi v Be- li krajini. Mogoče se bo pokazal še kje? Ki- parja Svitoslava Peruzzija je obdelala Bojana Hudales-Kori in ga vsaj delno rešila prezgod- nje pozabe. Razpravi je dodan katalog kipar- jevih del. Slikarja Josipa Germa se je lotila Eva Malnarič-Gspan. Tekstu je dodan katalog. Oba umetnika ista bila stilno le sopotnika mo- deme. O pozabljenem reliefu iz Mariborske- ga muzeja madžarskega kiparja Joszefa Szent- péterija je napisal Sergej Vrišer. Da je ob- časno Jožef Tornine slikal v Ljubljani, je do- kazala Ksenija Rozman. Umetnostnozgodo- vinske izpiske (račune) iz Kapiteljskega arhi- va v Ljubljani je priobčil Janez Höfler. Nekrologi so posvečeni dr. Franu Šijancu, dr. Janezu Veidm, dr. Antonu Vodniku, dr. Karlu Dobidi, Franju Bašu, dr. Josipu Ko- rošcu, dr. Josipu Klemencu. Tuji umrli, za Slovence pomembni umetnostni zgodovinarji pa so: arhitekt Ejnar Dyggve iz Danske, dr. Antonin Matejček, profesor Karlove univer- ze; prof. Giuseppe Marchetti iz Vidma; dr. Otto Benesch, direktor Albertino na Dunaju; dr. Rochus Kohlbach, prelat v Gradcu; prof. Remigio Marini iz Trsta ter še Gabriel Millet iz Pariza, poznavalec bizantinske umetnosti in dr. Fritz Saxl iz Londona, specialist za iko- nografijo. Luc Menaše je tem nekrologom do- dal izčrpen popis tujih umetnostnih zgodovi- narjev in drugih piscev o likovni umetnosti, umriih med leti 1945—1967. Posebno dva prispevka v zadnjem poglav- ju o slovstvu in galerijah sta vredna, da bi stala med razpravami. Luc Menaše je uteme- ljeno pokritiziral zagrebško Eciklopedijo likovnih umetnosti I—IV. Sproti navaja tudi popravke. EraUijan Cevc pa je napisal pre- mišljene dopolnitve k Zadnikarjevi knjigi Znamenja na Slovenskem. Isti komentira tudi Steletovo Umetnost v Primorju. Istarske fre- ske Branka Fučiča komentira Ksenija Roz- man, Sergej Vrišer pa našteva in karakteri-, žira inozemske knjige o zgodovini m^ode. O vodnikih in katalogih pomembnejših razstav v Ljubljani je napisal Nace Šumi, o Narodni i galeriji in njenem delu (razstave, katalogi) \ pa piše Ksenija Rozman, ki je s tem prispev- i kom zapolnila manjkajoče objave podatkov \ po letu 1945. Umetnostnozgodovinsko biblio- ; grafijo za leto 1967 je sestavil Mirko Jutršek. \ Čeprav pravi avtor sam, da je bibliografija selektivnega značaja, je za splošne potrebe dobro uporabna. Založniku Umetnostnozgodovinskemu dmštvu želimo, da bo zbornik redneje izha- ; jal, saj je iz prispevkov in števila avtorjev razvidno, da jim dela ne manjka. France Stukl Österreich Lexikon I-II, Wien-Münclien 1966 Pred časom je izšlo v Avstriji zanimivo delo o preteklem in sedanjem snovanju v sosednji državi. Še posebej nas v tem okvim zanimajo opozorila tega dela o Slovencih on- stran Karavank, zanimiva pa je tudi koncep- cija samega leksikona, ki želi slediti prikazu avstrijske državne in narodnostne zavesti v novi luči. Tako je tudi razumljivo, da je bUo v njem vidno mesto namenjeno narodnim manjšinam na območju Avstrije, med njimi koroškim Slovencem. V prvotni zasnovi naj bi delo prineslo pri orisu narodnega sestava južnokoroških občin z ozemlja nekdanjega obveznega dvojezičnega šolstva narodnostni prikaz, izdelan na podlagi ljudskega štetja iz leta 1951. Tudi imena krajev tega območja bi bua v celoti dvojezična nemško-slovenska. Komaj pa je izšel prvi zvezek leksikona (od črke A do črke K), je prav tako upoštevanje slovenskega vprašanja zbudilo vrsto ugovo- rov avstrijskih nemško nacionalno usmerje- nih krogov, zbranih večinoma okrog svobod- njaške stranke Avstrije. Ugovori so celo za- htevih umik prvega zvezka leksikona iz pro- daje (gl. Südpress — Pressedienst der Arbeitsgemeinschaft für Südkärnten 18. apri- la 1966, Kärntner Nachrichten 14. maja in 11. junija 1966, Neue Front 25. junija 1966, Wie- ner Montag 29. avgusta 19'66 idr.), kar pa je zbudilo ogorčenje avstrijsko usmerjenega de- la avstrijske javnosti (prim. Die Österreichi- sche Nation iz avgusta 1966, Der Österreichi- sche Standpunkt iz septembra tega leta), ki je ob ugovorih nemško nacionalnih krogov poudarjala, da se za zahtevo po prepovedi prvega dela leksikona skriva na strairü teh krogov nasprotovanje osnovni koncepciji te- ga dela, zajemajoči poudarek na avstrijski naciji in avstrijski državnosti. Vsekakor je bil val nemško nacionalnih krogov dovolj močan, da se redakcija leksikona ni le ogra- 124 dila od avtorja podatkov o slovenski manjši- ni, ampak, kot je poročal takratni tisk, celo najavila dodatni zvezek leksikona z ustrezni- mi popravki in dopolnili. Tako tudi ni čudno, da so iz drugega zvez- ka izpadla omenjena, za nemško nacionalne avstrijske kroge neprijetna dejstva o sloven- ski skupnosti na Koroškem. Zanimivo je, da je po izidu tega zvezka oficiozno glasilo ko- roške deželne vlade Die Kärntner Landes- Zeitung 25. avgusta 1967 z obžalovanjem ugotovilo, da se je pri pripravi drugega zvez- ka založnica leksikona umaknila pri sloven- skem vprašanju »od vročega,. .. manjšin- skega vprašanja na Koroškem«. Za glavne nasprotnike slovenskega vprašanja pa je list označil »ozek 'krog večno včerajšnjih« ter spraševal, ali se izdajatelji leksikona niso morda pri pripravi zvezka preveč uklonili ti- stim, »ki iščejo v povezovanju preteklosti svoje izgubljene pozicije«. Ob koncu je listi še pribil, da emocije tega kroga nipo nika- kršno merilo za narodnostno (»etnografsko«) orientacijo na Koroškem. Tone Zorn I Peter Tosoni, Martin Wutte — Lehen und Werk eines Kärntner Historikers, tipko- pisna disertacija, Gradec, oktober 1966 Pred petimi leti je predložil P. Tosoni fi- lozofski fakulteti graške univerze razpravo o življenju in delu znanega nemško-koroškega zgodovinarja dr. Martina Wutteja. Zanimivost daje delu predvsem dejstvo, da v celoti po- trjuje oceno Wuttejevega dela, kot jo je pred leti pripravil Lojze Ude (Dr. Martina Wutte- ja duhovna podoba. Koledar Slovenske Ko- roške za leto 1958, Celovec, istr. 45—50). Res, da Tosoni brez rezerve povzema Wuttejevo delo in njegove ocene slovenskega vprašanja, posebej še koroškega, vendarle se prav iz te podaje lušči Wuttejeva podoba, kakršno smo na slovenski strani vedno podčrtovali in opo- zarjali na njegova nemško nacionalna, Slo- vencem nasprotna stališča. Iz disertacije je videti, da Wuttejevo močno nemško nacional- no čustvo in nasprotovanje Slovencem izhaja še iz njegovih dijaških let in tako ni čudno, da ga v letui 1911—1916 najdemo kot načel- nika koroškega okrožja (okrožje XVI) znane- ga nemškega šolskega društva, Deutscher Schulvereina (Tosoni, str. 16). — Očitno je, da je Wutte prav v tem času spoznal za koroške Slovence raznarodovalno vlogo utrakvistične šole, v zagovor katere se je ponovno vračal s publicističnim peresom (npr. leta 1919). Znano je tudi, da je ob petdesetletnici nem- škega šolskega društva leta 1930 Wutte znova podčrtal, da je delo tega društva na Koro- škem usmerjeno predvsem k dvema ciljema: po eni strani h krepitvi »jezikovnih otokov nemštva v obmejnih občinah«, po drugi pa k i obrambi »nemško mislečih vindišarjev v nji- ; hovih prizadevanjih pred vsakršnimi (slo- ; venskimi op.) napadi«. Ob tej priložnosti j^ \ Wutte tudi s priznanjem govoril o zaslugah ' tako popolnoma nemških, kot tudi utrakvi- ; stičnih šol za koroško nemštvo (Freie Stim- men 11. maja 1930). — Drugo Wuttejevo^ iz- hodišče, ki nam celostno pojasnjuje njegov odnos do slovenstva, pa je Tosonijevo opozo- rilo, da je bil Wutte v letih 1924—1930 (To- soni, str. 26) načelnik osrednje protislovenske organizacije na Koroškem, Kärntner Heima- bunda! To načelstvo je Wutte vodil ne le kot politik, ampak tudi kot publicist, saj je 1927 izšla prav izpod njegovega peresa »strokov- na« utemeljitev »vindišarske« teorije. Prav to dejstvo pa nam skupaj s Tosonije- vo razpravo znova razjasni tisto stran Wut- te j eve politične, strokovne in znanstvene de- \ javnosti, ki se je posredno ali neposredno do- tikala slovenske skupnosti tako na Koroškem, kot na ostalem slovenskem etničnem prosto- ru in ki je izhajala iz neposrednih nemško : nacionalnih Wuttejevih stališč. Da je iz teh ; stališč vse do danes vodilni koroški historik.' ocenjeval tudi svoje strankarske nasprotnike, \ priča plastičen očitek, ki ga je nedavno pri- neslo koroško časopisje (Kärntner Tageszei- tung 21. aprila 1971, str. 10). Tone Zorn Dr. Metod Mikuž, Slovensko partizansko gospodarstvo^ v luči partizanskih dokumentov. Založil zavod »Borec«, Ljubljana 1969. 316 str. 80 S to knjigo smo Slovenci dobili prikaz naše »partizanske ekonomike«, ki je v našem na- j rodnoosvobodilnem boju igrala pomembno \ vlogo poleg partizanske borbe na položajih, ; ker je morala zagotoviti osvobodilnemu gi- ] banju najpotrebnejša materialna sredstva. V ] tem prikazu nam je prof. dr. Mikuž podal \ izčrpen pregled, kaj vse je še moral mali s1q- : venski narod žrtvovati poleg številnih krva- ] vih žrtev za svojo nacionalno in socialno j osvoboditev. Kakor naš NOB se tudi ipartizanska politika ' ni razvijala enako v vseh slovenskih pokraji- nah in je na splošno prednjačila ljubljanska i pokrajina, za njo Primorska in potem Grorenj- \ ska. Štajerska in Koroška. Tako nam je tudi \ prikazan razvoj po pokrajinah. [ Dr. Mikuž se je držal razdelitve, ki jo je i podal na kočevskem in Črnomelj skem zase- danju dr. Marijan Brecelj: od začetka NOB do nekaj mesecev pred kapitulacijo Italije, od nekaj mesecev pred kapitulacijo Italije do | prvega zasedanja SNOS, od prvega zasedanja i SNOS do osvoboditve. 125 v uvodu se seznanimo, s kakšnimi proble- mi se srečuje gospodarski zgodovinar v zve- zi s partizanskim gospodarstvom. Za partizansko gospodarstvo v prvem ob- dobju je bila značilna skrb, da se osvobodil- nemu gibanju zagotove tista najpotrebnejša materialna sredstva, ki so nujna za ureditev NOV in OF. V tem času je SNOO izdal prve odloke: odlok o narodnoosvobodilnem davku, odlok o posojilu svobode, pozivi za prosto- voljne prispevke. S prvim svobodnim ozemljem se pojavi še vprašanje preskrbe civilnega prebivalstva in IO OF je postavil osrednjo gospodarsko ko- misijo ter 10. julija 1943 izpeljal organizaci- jo gospodarskih komisij do svojih temeljnih organizacij, terenskih odborov OF. Odsek za gospodarstvo in prehrano pri upravni komi- siji za osvobojeno ozemlje v ljubljanski po- krajini je natanko določil naloge gospodar- skih komisij vseh stopenj (vaške, rajonske, okrožne, osrednja GK). Vzporedno je tekla gospodarska dejavnost glavnega štaba, ki je imel svoj ekonomski štab. Z italijansko kapitulacijo je nastal povsem nov položaj in 10 OF ter zatem kočevski zbor se že lotita »načrtnega gospodarstva«, ki je imelo namen, »da v sedanji narodnoosvobo- dilni borbi razreši najbolj pereče vprašanje gospodarstva in prehrane v kar največjo ko- rist skupnosti. Zato ti gospodarski ukrepi ni- kakor ne posegajo v vprašanje zasebne lastni- ne, pač pa se dotikajo prostega razpolaganja z zasebno lastnino le toliko, kolikor to zahte- va vojni čas in korist slovenske skupnosti v tem vojnem času«, kakor je izjavil dr. Bre- celj že na kočevskem zboru. To je tudi že čas uveljavljanja pravega finančnega poslo- vanja (obveznice, boni, lira, posojila) in pri upravni komisiji se ustanovi še odsek za fi- nance. V tem delu zvemo o partizanskem gospo- darstvu v ljubljanski pokrajini (civilne parti- zanske oblasti in gospodarska dejavnost 7. korpusa), na Primorskem, Gorenjskem in Štajerskem. Tretje obdobje je že prehod v urejeno fi- nančno gospodarstvo, katerega temelj so trije odloki (odlok o izdaji plačilnega bona vseh nominalnih vrednosti, odlok o ustanovitvi De- narnega zavoda Slovenije in odlok o pobira- nju narodnoosvobodilnega davka). Finančni odsek pri predsedstvu SNOS pa se je razširil. To obdobje je zelo obširno podano tudi po okrožjih za ljubljansko pokrajino. Primorsko in Gorenjsko ter za celotno Štajersko. Prav tako zvemo o pomoči Hrvatski in o izmenjavi z njo. Na koncu je še splošen pregled denar- nega prometa v letu 1944 ter opombe (viri, li- teratura). J S tem prikazom smo spoznali, da partizan- sko gospodarstvo na Slovenskem ni bilo po- snemanje ali zavestno prenašanje elementov iz revolucionarnih sovjetskih gospodarskih sistemov. Tudi tu se je pokazala marsikdaj naša originalnost, ker smo bili Slovenci glede materialne pomoči največkrat navezani pred- vsem nase in je pri tem največji delež nosil mali človek. Jože Cžura Jože Sircelj, Koroška znavienja — Današ- nji in jutrišnji dan koroških Slovencev. Slike sta posnela: Egon Kaše in Joco Žnidaršič, CGP Delo, Ljubljana 1970. 264. str. V. S« Redko katera knjiga je v preteklem letu še pred izidom zbudila toliko zanimanja v matic- j ni Sloveniji in v zamejstvu kot ravno Širc- j Ijeva po videzu in vsebini reprezentančna ! publikacija. Knjiga je sicer izšla z nekajme- i sečno zamudo in je tako izgubila vlogo proti- uteži številnim nemškim slikanicam ob 50- letnici koroškega plebiscita, to pa tako ali tako ni njen edini namen in njena vrednost. V knjigi je avtor zbral vrsto reportaž o koroških ljudeh. Zapiski so bili že prej ob- javljeni v reviji »Tovariš« in nedvomno so pripomogli k porasti zanimanja za zamejske probleme, ki smo ga lahko opazili prav v časiu Šircljevih reportaž. Sam priznava, da se mu je »iskanje poslednjih Mehikancev spre- vrglo v srečanje z radoživim rodom rojakov«. Njegova želja je, da bi se to zgodilo še čim- večjemu številu Slovencev. »Koroška znamenja« niso zgodovinska knji- ga. Z njimi smo končno spet enkrat dobili knjigo, ki govori o koroški sedanjosti, o vsak- ; danjosti nevsakdanjih ljudi in usod. Pričuje i c ljudeh — znamenjih. O slovenskih kmetih, učiteljih, župnikih, o arhitektu, o pravniku. Pripovedujejo nam »o sebi, o svojih zadregah in tegobah, o svojih koreninah in poganjikih, o svoji žalosti in upanjiih — in o pogumu«. Sirclju je iz drobcev uspelo ustvariti odličen mozaik. Upravičeno lahko trdimo, da mu to ; ni uspelo le zaradi njegove novinarske spret- i nosti, ampak tudi zaradi njegove lastne ob- i čutljivosti, posluha, obsedenosti od želje po ' iskanju resnice. In prav te odlike so potrebne ; v primeru Koroške, kjer resnica še zdaleč ni ; lepa ah enostavna. ' Na koncu knjige sta pridana intervjuja z : voditeljema obeh glavnih slovenskih koroških ; političnih organizacij (dr. Francijem Zwittrom : in dr. Reginaldom Vospernikom), Spomenica \ koroških Slovencev iz leta 1955, tehtne in : znanstveno argumentirane avtorjeve sklepne \ besede o položaju koroških Slovencev, kazalo j osebnih imen in krajev ter shematičen zem- j Ijevid južne Koroške, kar vse pa nikakor ne zmanjšuje intenzivnosti sporočila knjige in 126 njene umetniške vrednosti, publikaciji pa dajie znatno večjo težo. Odlične črno-bele fotografije nedvomno pri- spevajo k celoti, medtem ko nekatere barvne reprodukcije — verjetno zaradi tiskarske tehnike in ne po krivdi fotografov učinkuje- jo neokusno in kičasto. Janez Stergar SOMMAIRE i Vasja Melik, Professeur sans chaire a la Faculté | des Lettres, Ljubljana: La Commune de Paris. — ses influences et ses échos en Slovénie — CDU 944.361.1"1871":949.712 — p. 6.5 Timotej Knific, Étudiant, Kranj : Les sites arche- : ologiques a Kranj — CDU 930.36(497.12 Kranj) ; — p. 70 i Dušan Ludvik, Professeur a la Faculté des Let- ' . tres, Ljubljana: Les princes d'Eggenberg et , leurs archives — CDU 930.25:929.2 Eggenberg i — p. 77 i Vlado Valenčič, Adjoint scientifique aux Archi-¦ ves historiques de la ville de Ljubljana: Histo- ! ire de la propriété fonciere et de maisons a ; Krakovo (un faubourg medieval de Ljubljana) j — CDU 333(497.12 Ljubljana-Krakovo) (091) — ^ p. 82 Tone Zorn, Associé d'études a rinstitut pour' l'étude des nationalités, Ljubljana: Les Alle-j mands d'oirigine non-Yougoslave dans la »Ba- \ novine de la Drave« (Slovénie Yougoslave avant la Deuxieme Guerre mondiale) et le cen- ssment de 1931 — CDU 312.95(497.12 = 30"1930" — p. 88 Tome Feirenc, Directeur de l'Institut d'histoire du mouvement ouvrier, Ljubljana: Lss origlnes d'une institution »scientifique« (Institut für Kärntner Landestorschung) — CDU 323.13( = 30) (497.12—16) "1941/1945" (06) — p. 93 Niki Brumen, Bibliothécaire au Musée a Murska Sobota: Lei librairies et papeteries da'ns le pays au bard de la Mura — CDU 655.4(497.12— 18) (091) — p. 105 France Stukl, Archiviste, Škofja Loka: Contri- butions a l'histoire de la Galerie municipale de Ljubljana — CDU 7.073(497.12 Ljubljana) "1907/1921" — p. 110 Informations sur l'activité de nos établissements et de nos sociétés — CDU 061.055 — p. 118 Publications nouvelles — CDU 930(048.1) — p. 121 i 127 ZAVAROVALNICA SAVA MIRNO IN SREČNO ŽIVLJENJE JE IDEAL VSAKE DRUŽINE TODA STRAH PRED SMRTJO ALI NESREČO, O KATERIH SLISITF. IN CITATE VSAK DAN, VZNEMIRJA TO SRECO. VSAK TAK USODNI DOGODEK POVZROČI TUDI DENARNE SKRBI. PRIMERNO ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE UBLAŽI MATERIALNO STISKO IN ZAGOTOVI DRUŽINI MIRNO ŽIVLJENJE. ZAVARUJTE SE, DOKLER NI PREPOZNO! DOPOLNILNO NEZGODNO ZAVAROVANJE POVEČA ZAVAROVALNO ZASCITO OB NEZGODI. ENA SAMA PLAČANA PREMIJA LAHKO ZAGOTOVI IZPLAČILO CELE ZAVAROVALNE VSOTE. ZAHTEVAJTE POJASNILA, KI JIH NUDIJO ZAVAROVALNICA SAVA, CENTRALA LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 19/1 IN NJENE POSLOVNE ENOTE: CELJE, NOVA GORICA, KRANJ, KRŠKO, LJUBLJANA, MARIBOR, MURSKA SOBOTA, NOVO MESTO, POSTOJNA, KOPER, JESENICE, MENGEŠ, TRBOVLJE, CAKOVEC, KOPRIVNICA TER POSLOVALNICE: ZAGREB, RIJEKA, BEOGRAD GOSPODARSKO ZGODOVINSKI SPOMINSKI ZBORNIK jubilejnih, slavnostnih in informativnih člankov ter člankov z gospodarskega in kulturnozgodovinskega področja Socialistične republike Slovenije Nikolaj Pirnat: UPOR OB 30=LETNEM JUBILEJNEM PRAZNIKU DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA čestitajo gospodarske organizacije, zavodi in ustanove vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem ter se priporočajo za nadaljnje sodelovanje na gospodarskem in kulturnem področju ^ 1941 - 1971 ZAVOD ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KONSTRUKCIJ LJUBLJANA, DIMICEVA 12 izvršuje v oiiviru svojih preisl^av tudi vsa geotehnična dela. Navajamo nekaj primerov. INJEKCIJSKA SIDRA Ob rekonstrukciji železniške proge Ljubljana— Dobova je bil del opornih zidov v plazovitih pobočjih pri Hrastniku zgrajen kot sidrani oporni zid. Material v teh pobočjih je iz starih plazov in je sestavljen iz zmesi gline, laporja in dolomitskega grušCa. Izkop za klasični tež- nostnl oporni zid z zunanjim opiranjem odkopa bi bil zelo težaven in drag ter se je zato izve- del z gnanim opažem in sidranjem. Vgrajena injekcijska sidra so nosilnosti 18—25 ton. Tak sistem gradnje je omogočil široko delovišče v zaporednih etažah, varno delo in uporabo me- hanizacije, ker v samem odkopu ni bilo nobenih razpor. Razen tega je bila tudi preprečena mož- nost aktiviranja plazu, saj se zaradi prednape- njanja sider nI porušilo obstoječe ravnotežje V pobočju. KOMPENZACIJSKO TEMELJENJE STOLPNIC NA TRGU REVOLUCIJE V LJUBLJANI Zemljišče, na katerem se gradijo objekti Trga revolucije, sestavlja savski prodni nanos, ki sega do globine 6 m pod površjem. Temu sledijo holocenski sedimenti sivih srednje gnetnlh meljnih glin, ki segajo do globine ca. 15 m. Niž- jo sloje sestavljajo ponovno savski nanosi. Pod- talnica se pojavlja v dveh horizontih približno v globini 5 m in v globini 15—17 m. Temeljenje stolpnic je izvedeno v globini 10,4 m pod površ- jem, kjer imamo geoloSke pritiske 20,44 t'm=. Objekt je temeljen s šesterokotno temeljno plo- ščo s stranico 25 m in višino 4,5 m. Pri tem je obtežba z objektom pri normalni obremenitvi enaka teži izkopa. Kontaktni pritiski pod togo temeljno konstrukcijo so pri dimenzioniranju plošče upoštevani. Meritve usedanja objektov kažejo lepo soglasje z računsko dobljenimi vred- nostmi. MERITVE POD BETONSKO OBLOGO DOVODNEGA KANALA HE SREDNJA DRAVA 1 v spodnjem pasu betonske obloge brežin dovod- nega kanala HE v Zlatoličju so po hudem nali- vu z dne 17. 7. 1967 nastale razpoke. Da bi ugo- tovili vzrok teh razpok, je bil napravljen po- skus, ki je simuliral enake pogoje, kot so bili ob nalivu. Za poskus je bilo v betonsko oblogo brežine (plošča št. 105) vgrajenih 6 piezometrov ter še 2 v globini dna, s katerimi je bil merjen vodni pritisk, ki je nastal pod ploščami. Voda je bila v enaki intenzivnosti kot katastrofalni dež nallvana Iz rezervoarjev, postavljenih na kroni nasipa. Poskus je popolnoma potrdil do- mneve o nastanku razpok, saj je bilo dokaza- no, da je bil edini vzrok vodni pritisk, ki je ob nalivu nastal pod še nedograjeno podlogo. Na temelju poskusa je bila projektirana sana- cija poškodb in predpisana hitrost praznjenja kanala, ki bo nujno ob vsakem remontu elek- trarne. nama Srebrni jubilej trgovskega podjetja MMA, Ljubljana v jubilejnem letu naše revolucije, ob 30-let- nici vstaje jugoslovanskih narodov, ob obletnici, ko se je slovenski narod odločil za drugačno družbeno ureditev in za boljše življenje, pro- slavlja tudi delovna skupnost trgovskega pod- jetja NAMA v Ljubljani svoj praznik: 25. oblet- nico obstoja, plodnega dela in uspešnega razvoja. Petindvajset let ni veliko, za zgodovino prav gotovo ne, vendar pa pomeni za podjetje obdob- je, na katerega je lahko ponosno. Teh 25 let namreč ni le živelo, temveč tudi ustvarjalo, se razvijalo in si tako pridobilo takšen položaj, da zavzema danes pomembno mesto v detajlistični trgovini. Pot do današnjega stanja ni bila lahka. Cen- tralizirano vodenje, pomanjkanje blaga, neza- dostna akumulacija, pomanjkanje zadostnega števila sposobnih kadrov, iskanje načinov za vodenje socialistične trgovine ter še vse polno temu podobnih elementov je dolga leta onemo- gočalo razvoj trgovine nasploh, hkrati pa tudi našega podjetja. Vendar pa se je v Nami že od vsega začetka pričelo zbirati jedro predanih de- lavcev, ki so zdržali težave prvih let in so pri- pravljeni dočakali čas, ko je trgovina ovrgla svojo prvotno vlogo distribucije, ko je dosegla svoje mesto v gospodarstvu in ko je delovna skupnost pričela sama deliti ter usmerjati sado- ve svojega dela. Nedvomno pomeni pričetek poslovanja vele- blagovnice pri pošti v Ljubljani bistven preokret v razvoju podjetja, šele od leta 1965 naprej namreč lahko govorimo o poslovanju po moder- nih blagovniških principih prodaje. Zato je bilo nujno potrebno prilagoditi organizacijsko struk- turo spremenjenim zahtevam poslovanja, pred- vsem pa način prodaje čimbolj približati najšir- šemu krogu potrošnikov z uvedbo samopostrežne in — še pomembneje — samoizbirne prodaje, v kateri z vedno večjim uspehom uvajamo sveto- vanje potrošnikom pri izbiri blaga, namesto prejšnjega togega, lahko bi rekli celo neugod- nega odnosa med potrošnikom in prodajalcem. Tako začrtana poslovna politika v nabavi in prodaji je podjetju omogočila, da je tako rekoč čez noč »zaslovelo« v pozitivnem smislu pri pro- izvajalcih-dobaviteljih in kupcih. Pri prvih je znano kot dober plačnik tudi v najbolj kritičnih situacijah splošne nelikvidnosti, pri drugih pa kot najcenejše trgovsko podjetje v Sloveniji. Tako ustvarjeni sloves in seveda prizadev- nost delovne skupnosti je v naslednjih letih pri- nesla podjetju več kot pričakovane poslovne re- zultate. Tako rekoč čez noč sta zrasli blagovnici v Skofji Loki in v Kočevju. Medtem je podjetje zgradila svoje lastne skladiščne prostore in v veleblagovnici pred pošto uredilo podpritličje za prodajO' živil, delikatesnega blaga in pijač. V gradnji je spet nova blagovnica v Velenju, tik pred začetkom pa tudi gradnja velike in moder- ne veleblagovnice v Mariboru. Delovna skupnost podjetja šteje danes 770 redno zaposlenih delavcev in 200 učencev. Ta po- datek kaže, da se podjetje krepi tudi kadrovska, tako številčno kot tudi strokovno. Podjetje se dobro zaveda, da je strokovni kader eden izmed osnovnih pogojev za nadaljnji uspešni razvoj, zato v svojih vsakoletnih gospodarskih planih redno zagotavlja sredstva za dopolnilno izobra- ževanje zaposlenih delavcev n s tem iz leta v leto izboljšuje kvalifikacijsko strukturo. Delovna skupnost podjetja ima danes jasno začrtano razvojno pot. Njena namera je razširi- tev mreže blagovnic in veleblagovnic v vse tiste kraje, kjer razvoj drugih gospodarskih panog da- leč prehiteva trgovina in gostinstvo, pa tudi tja, kamor se bodo usmerili moderni tokovi blagov- nega prometa. Tu so v mislih predvsem »Shop- ping centri«, ki bodo v nekaterih večjih mestih prav gotovo postali središče trgovskega in po- trošniškega življenja. S še primernejšim asortimentom, kvalitetnim izborom blaga in prodornostjo bo podjetje lahko doseglo nov vzpon pri prodaji, ki ne bo le rezul- tat novih prodajnih površin, ampak tudi zaupa- nja potrošnikov v ugodnost nakupa pri nas, s tem pa istočasno zaupanja naših dobaviteljev. Tako bomo ustvarili nekakšen most medsebojnih odnosov, znan kot »public relations«, iz katerih bo imelo zadovoljstvo in korist podjetje, naši potrošniki in naši dobavitelji. Bodočnost bo prinesla nov način poslovanja, marketinga in človeških odnosov, ki se bodo predvsem upoštevali, česar se zavedamo že zdaj, in prav gotovo bomo te elemente vpeljali v naše poslovanje čimprej. Petindvajset let projektivnega podjetja Slovenija projekt Vsa gradbena projektantska dejavnost v SR Slove- niji po osvoboditvi je ozko povezana z osvajanjem, razvojem in delovanjem projektantskih organizacij, ki so bile v raznih oblikah predhodnice projektivnega podjetja SLOVENIJA PROJEKT Po osvoboditvi leta 1945 je ministrstvo za gradbe- ništvo LR Slovenijo sprejelo med svoje sodelavce za projektiranje pri obnovi most, vasi, cest in poti, večino strokovnega osebja tehničnega oddeliia bivše banske uprave, samostojnih ateljejev in privatnih gradbenikov. Za opravljanje teh nalog je ministrstvo za gradbe- ništvo osnovalo oddelke za visoke gradnje, urbanizem, konstrukcije, nizke gradnje in geodetska merjenja. Projekti so bili brezplačni. Po odločbi vlade LR Slovenije z dne 4. 6. 1946 so bili ukinjeni krediti za osebne dohodke za opravljanje tehničnih del, zato je bil osnovan PROJEKTIVNI ZA- VOD LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE z nalogo, da s plačilom izdeluje projektne elaborate za vse vrste gradenj v republiki. Projektivni zavod z oddelki za arhitekturo, urbanizem, ceste In mostove, konstrukcije, hidrocentrale, instalacije in geodetska merjenja, je bil predhodnik današnjega SLOVENIJA PROJEKTA, ki je do današnjega tehničnega profila prehodil še dolgo pot. Ze aprila 1947 se je oddelek za ceste in mostove osamosvojil in prešel v Podjetje za ceste LR Slovenije, oddelek za geodetska merjenja pa v novo osnovani ^'GEO ZAVOD'^ Istega meseca so odprli v Mariboru podružnico ljubljanskega zavoda, ki je imela nalogo, da projektira vse objekte, predvidene z investicijsikim načrtom mariborskega bazena. Obdobje od leta 1946 do 1949 lahko imenujemo ob- dobje planskega planiranja In varčevanja. Zavod je sprejemal projektne naloge direktno' od investitorjev. Programi so bili razmeroma še nerazčiščeni in so se stalno menjavali. Leta 1949 so PROJEKTIVNI ZAVOD z odlokom vla- de z dne 26. 1. 1949 preimenovali v SLOVENIJA PRO- JEKT — Republlšiko podjetje za projektiranje. Opravljena je bila nova reorganizacija s tem, da je Biro za hidrocentrale prešel v sestav ^>Elektroprojekta« v Ljubljani, oddelek za urbanizem pa v sestav ministr- stva za komunalne zadeve SRS. V marcu se je vrnil v podjetje Biro za nizke gradnje. V projektivnem od- delku za visoke gradnje se je osnovala sikuplna za »Hi- tre gradnje«, ki je takrat šele orala ledino za montažno gradnjo (o tem obdobju je širše spregovorila samostoj- na publikacija URBANIZEM ARHITEKTURA KON- STRUKCIJE, ki sta jo napisala In likovno uredila Du- šan Grabrijan in Zoran Didek, Ljubljana, 1947). Naloge je še vedno dodeljevalo ministrstvo za gradnje. Dne 23. 9. 1950 je delavsiki svet s 27 člani (prvi predsednik je bil ing. arh. V. Glanz), na slovesen način prevzel v svoje roke podjetje in Izbral 6'-članski upravni odbor. S tem se je v podjetju začelo obdobje plodnega sodelovanja celotnega kolektiva pri upravljanju pod- jetja. Vpliv administrativnega načina pri vodenju pod- jetja je začel slabeti, ustvarjalna moč delavskega sa- moupravljanja pa je kaj kmalu prinesla dobre rezul- tate. Za dokončno osamosvojitev pa so bili potrebni še novi kadrovsko reorganizacij ski ukrepi. Leta 1951 so se vrnili še poslednji od 35 Inženirjev in tehnikov iz drugih republik, kjer so v letih 1947—1951 pomagali pri tehnični pomoči manj razvitim bratskim republikam. Leta 1952 sta se osamosvojila biroja za ceste in mo- stove ter podružnica v Mariboru. V podjetju je ostala glavna dejavnost — visoke gradnje, ki je še danes osnovna dejavnost podjetja. Tovarna gumarskih izdelkov »Sava« v Kranju Izoblikovanje lastne organizacijske strukture, ki so jo spremljali večletni organizacijski napori, so se pozitivno odrazili v vse večjem in kfpečem ustvarjal- nem zagonu projektantov. S pravilnim usmerjanjem projektantskih kapacitet in dodeljevanjem nalog po- dobnega karakterja projektantom, obogatenim z več- letnimi izkušnjami, je SLOVENIJA PROJEKT dosegel znatno specializacijo projektantskih skupin za indu- strijske objekte in splošno arhitekturo. Ce bi poskusili podati zgoščeno analizo 25-letnega ustvarjalnega razvoja, kot ga kažejo realizacije, potem se moramo najprej ustaviti ob prvi etapi, ki jo karak- terizira obdobje »nujnih nalog« povojne obnove. O tem govore realizacije obnovljenih Dražgoš, Srednje vasi v Bohinju, tlp.ske stanovanjske stavbe s »hitro gradnjo«, Litostroj, Kidričevo Itd. Drugo obdobje karakterizira intenzivna industrijska izgradnja; projekti za te ob- jekte so bili zelo racionalno zasnovani, kot Izpričujejo: Tekstilna tovarna v Stipu, tovarni papirja v Vidmu- Krškem in Sremski Mitrovici, tovarna avtomobilov TO- MOS v Kopru, železarni v Storah in na Jesenicah, Strojne tovarne v Trbovljah, vinski kleti v Kapeli in Dobrovem v Goriških Brdlh, Silos hmelja v Žalcu itd. Zadnje obdobje je že povezano s sedanjimi pro- jektantskimi prizadevanji, kvalitetno je najuspešnejše, saj so številne realizacije dobile javna družbena pri- znanja za odlične ustvarjalne dosežke v arhitekturnem projektiranju. O tem govori novo zgrajeno Novo Vele- nje, pa Nukleraml inštitut v Podgorici, tiskarna Mla- dinske knjige v Ljubljani, preurejeni »Rotovž« v Ljub- ljani, osemletka v Kočevju, projektne realizacije v do- lenjskem industrijskem bazenu, tehnično turistični cen- Turlstični center »AMZS« v Ljubljani ter AMZS v Ljubljani, poslovno-trgovskl center »Astra« v Ljubljani, preurejeni hotel »Slon« v Ljubljani kot še mnogi drugi objekti, ki jih je SLOVENIJA PROJEKT predstavil javnosti v lastni publikaciji (SLOVENIJA PROJEKT 1946—1971, Ljubljana, 1971, uredil A. Cevc, likovno opremil J. Brumen). Kakšni so načrti za v prihodnje? Perspektivni program SLOVENIJA PROJEKTA iz- haja iz zahtev nove gradbene tehnologije in projekti- ranja. Zato vstopa kolektiv v novo obdobje z odgovor- nostjo, ki mu jo še veča dosedanja prehojena pot kot tudi vključitev v plan celotne izvedbe: od programi- ranja gradbenih investicij in projektiranja pa do izved- be. Novi načini organizacije in izvedbe nalog terjajo od projektantov širšo povezavo z elektronskimi račun- skimi centri, odhajanje preizkušenih sodelavcev pa po- mladitev strokovnih kadrov z dobro pripravljenimi diplomanti. Čeprav nove naloge ne predstavljajo glob- lje cezure v dosedanjih prizadevanjih sodelavcev SLO- VENIJA PROJEKTA, pa moramo videti v uresničitvi postavljenih ciljev Izpolnitev teženj o projektantski organizaciji, ki bo v povezanosti z drugimi specializi- ranimi projektantskimi organizacijami uspevala tudi vnaprej prevzeti in reševati še tako zahtevno gradbeno nalogo doma ali v tujini. BP. TC. Sodobno avtomatsko kegljišče Letni plavalni bazen Zimski plavalni bazen sport oprema LJUBLJANA, TACENSKA 29 Telefon 51 455 Ima v svojem proizvodnem programu: — kvalitetno telovadno orodje, — opremo za letna in otroška igrišča, — rekvizite za lahko in težko atletiko, — razno rekreacijsko in camping opremo, — «MELOPLAST« šolske table s priborom. — avtomatska kegljišča, ZAHTEVAJTE CENIKE IN PROSPEKTE! Vsem delovnim ljudem in svojim poslovnim prijateljem ter dobaviteljem čestitamo za praznik 30-letnice ljudske vstaje na Slovenskem! Tovarna baterij in baterijskih naprav ZMAJ Ljubljana Po oceni domačih in tujili strokovnjakov je do leta 1965 tovarna Zmaj Ljubljana kot proiz- vajalec baterij zaostala v razvoju za svetovno priznanimi proizvajalci baterij za 10 do 15 let. Danes pa se ta delovna organizacija uvršča med najrazvitejše proizvajalce baterij v Evropi. Na vprašanje, kako jim je to uspelo, smo do- bili naslednja pojasnila. Raziskava svetovnega in domačega trga je pokazala, da so naprave na baterijski pogon in s tem baterije zaradi hitrega razvoja rekreacij- skega in službenega turizma izredno perspekti- ven artikel. Da bi dohiteli svetovne proizvajalce baterij, so se odločili za nakup najsodobnejših znanstve- nih in tehničnih dosežkov v svetu. Tako so od svetovno najpriznanejše angleške firme VIDOR za proizvodnjo baterij kupili know how (razšir- jeno licenco), novo tehnologijo in avtomate za proizvodnjo Leclanchéjevega sistema. S tem se je kvaliteta baterij različnih tipov povečala za 50 do 100 odstokov. Novi kvaliteti so dali tudi novo obleko. V letu 1969 so prejeli drugo jugoslovansko nagrado za dizajn, v letu 1970 pa jugoslovanskega Oskarja. Od ruske institucije Licencintorg so kupili know how (razširjeno licenco) za nov elektroke- mijski-zračnodepolarizacijski sistem. V kratkem bo stekla proizvodnja 9 V baterij po novem si- stemu, njhova kvaliteta pa bo za 350 odstotkov boljša od sedanjih baterij, znanih na svetovnem tržišču (razen francoskem, ki je tudi kupila na- vedeni know how). Pred kratkim pa je tovarna Zmaj dala na tržišče tudi alkalne in živosrebrne baterije. Kako- vost alkalnih baterij je za okrog 300, živosrebr- nih pa za 450 odstotkov višja od baterij Leclan- chéjevega sistema. Te baterije so patentirane in jih proizvaja samo ameriška firma Mallory, s katero ima Zmaj pogodbo kot generalni zastop- nik za Jugoslavijo, pripravljajo pa vse potrebno za dolgoročno poslovno tehnično sodelovanje. Da so lahko izrabili vse prednosti nove teh- nologije in avtomatizacije ter znižali uvoz suro- vin, so osvojili tudi proizvodnjo negativnih elektrod (cinkovih čaš), manganovega dioksida, ki ga prozvajajo v obratu Šentvid ter elektrolit- skega papirja, ki ga proizvajajo v Aero Celje. Opisani revolucionarni razvoj je tovarna do- segla zaradi jasno oblikovane poslovne in ka- drovske politike, razširjene in poglobljene samo- uprave ter uvedbe sodobne organizacije dela in poslovanja. Človek se lahko prepriča, da se v tovarni Zmaj resnično ravnajo po načelu »znanost v prakso«, saj razen z navedenimi inozemskimi firmami sodelujejo še z raziskovalnim centrom Ekonomske fakiiltete. Fakultete za naravoslovje. Metalurškim Inštitutom, Zavodom za produktiv- nost dela. Zavodom za organizacijo in revizijo poslovanja. Centrom za napredek trgovine in embalaže v Ljubljani ter drugimi znanstvenimi in strokoviximi institucijami v državi. LIBIS LJUBLJANA Celovška cesta 258 Ziro račun 501-1-402-4 Telefoni: direktor 56 309, tajništvo 56 988, prodaja 56 282, servis 56 246 PROIZVODNI PROGRAM 1. Sektor plastike: Izdelava in prodaja plastičnih športnih čolnov za lov ob vodi, ribolov ter smučanje na vodi. Izdelava plastičnih cistern, baze- nov, planšet, prevoznih plastičnih vozičkov, čelad ter razne pla- stične embalaže. 2. Sektor kovine: Izdelava hidravličnih paletnih viličarjev nosilnosti 2000 kg. 3. Sektor elektronike: Izdelava ročnih generatorjev enosmernega toka dveh napetosti, 6 in 12 voltni tip GR-IA in GR-2A. Izdelava avtomobilskih alter- natorjev v dveh napetostih in to od 12—14 volt. in 24—28 voltov. 4. Sektor servis: BMW in RENAULT Vsa servisna popravUa ter druge usluge za omenjena vozila. OBIŠČITE NAS IN ZADOVOLJNI BOSTE! Daljinsko ogrevanje v Ljubljani Prve zamisli o gradnji toplarne v Ljubljani so se pojavile že pred vojno, vendar je prišlo do konkretnejših študij o njej šele po letu 1948. V letu 195& je bil izdelan investicijski program za toplarno in toplotno omrežje. Gradnja top- lotnega omrežja se je pričela leta 1961. Istega leta je bila preurejena tudi termoelektrarna v Slomškovi ulici za ogrevanje. Na preurejeno ter- moelektrarno so bili priključeni predvsem po- trošniki, ki bi morali sicer graditi svoje lastne kotlarne. S tem je nova toplarna pridobila večje število potrošnikov, obenem pa je bila zagotov- ljena večja stopnja izrabe kapacitet že takoj ob pričetku obratovanja nove toplarne. Gradnja toplarne se je pričela spomladi leta 1963, montaža opreme poleti leta 1964, spomladi 1965 pa so bila dokončana glavna gradbena dela. Toplarna v Mostah je pričela redno obrato- vati v letu 1967 in ima kapacitete, ki omogočajo istočasno proizvodnjo 64 MW električne ener- gije, 100 Gcal/h toplote za ogrevanje in pripravo potrošne vode in 801^ tehnološke pare. Osnov- no energetsko gorivo je lignit in rjavi premog s spodnjo kalorično vrednostjo 2300—3100 kcalAtg. Prvotno zamišljen koncept, da bo toplarna v Mostah ogrevala predvsem center mesta, se je zaradi intenzivne gradnje objektov v Šiški spre- menil. Leta 1968 so bili s cevovodom od Slavij e prek kolektorja na podvozu Celovške ceste pri- ključeni na toplarno tudi novi objekti v Šiški. Vse večje zahteve po ogrevanju so privedle do odločitve, da se že letos prične in konča predvidoma v začetku leta 1972 gradnja novega vira toplote na meji med Šiško in Bežigradom ob kamniški progi. Toplotna moč novega vira bo v prvi fazi znašala 100 Gcal/h in bo predvidoma zadostovala le do leta 1973 oz. 1974, kasneje pa naj bi se kapaciteta tega vira podvojila. Do konca leta 1970 je bilo zgrajenega že 32 km vročevodnega omrežja in je znašala priključna moč vseh odjemalcev 146,2 Gcal/h. Poleg vročevodnega omrežja je iz toplarne speljano tudi parno omrežje, ki zajema industrij- sko področje Most ter sega do Kliničnih bolnic. Z gradnjo tega omrežja smo začeli leta 1966. Dolžina zgrajenega parnega omrežja je znašala ob koncu leta 1970 okrog 4700 m, konica potroš- nje pa na ca. 35 t^h. Pomen in prednosti daljinskega ogrevanja za mesto — el(onomičnejša proizvodnja toplotne in električne energije, — večja zanesljivost dobave, — do desetkratno zmanjšanje onesnaženja zraka in s tem zmanjšanje korozijskih vplivov ozračja, — razbremenitev mestnega prometa in zmanjšanje stroškov za vzdrževanje cest, ker odpade transport goriva in pepela za potrošnike, ki se oskrbujejo iz toplarn, — odpadejo stroški za gradnjo individualnih kotlarn oziroma peči, dimnikov in naprav za skladiščenje goriv, — razbremenitev dela v gospodinjstvili, — možnost za zaposlitev oseb, zaposlenih pri klasičnem načinu ogrevanja v drugih gospodar- skih dejavnostih. »GHEMO-EXPRES« KEMIČNA ČISTILNICA NEZA ING. PENCA-SUSNIK LJUBLJANA, VIDOVDANSKA CESTA 2 Svojim cenjenim strankam se priporoča še vnaprej ! %# A D M C T PODJETJE ZA ČUVANJE V A K N U J I LJUDSKEGA PREMOŽENJA LJUBLJANA, KREKOV TRG lO/I želi svojim poslovnim partnerjem ob dnevu vstaje slovenskega naroda 22. juliju veliko po- slovnih uspehov in se s svojimi uslugami pri zavarovanju družbenega premoženja še vnaprej priporoča! LJUBLJANA, DRAGA 41 — JUGOSLAVIJA Podjetje za izdelavo in popravilo kmetijske in gozdarske mehanizacije Konstruira, projektira in izdeluje najsodobnejše naprave za namakanje z umetnim dežjem v sta- bilnih, polstabllnih in premičnih sistemih. Z lastno mehanizacija opravlja vsa melioracij- ska dela, opravlja servis kmetijske mehanizacije in gozdarskih strojev ter avtomobilov Skoda, Slmca, Saab in Land Rower. Izdeluje epoxy smole In kite, odporne proti kislinam in alka- lljam za uporabo v elektro, strojni In gradbeni ter živilski industriji. Projekt - nizke zgradbe LJUBLJANA, PARMOVA 33 Telefon 312 029 Izdeluje projekte za vse vrste nizkih gradenj: ceste, mestne ulice, mostove, viadukte, predore, aerodrome, regulacije, melioracije, vodovode, kanalizacije, jezove, pregrade, črpalnice, čistilne naprave- industrijske in druge visoke zgradbe. Opravlja geodetslče izmere in ekspropriacijske elaborate ____^ Ljubljana toplotna izolacija — hidroizolačlja — izolacija hladUnlc — zvočna Izo- lacija — antikorozija ¦— klima na- prave — ključavničarska dela — opravljanje zunanje trgovinskega prometa in investicijskih del v tu- jini — zastopanje tujih lirm Ljubljana, Bratov Rozmanov — Tel.: hišna centrala 315 471, 315120 kemična čistilnica in barvarna Čestitamo vsem delovnim ljudem in svojim cenjenim strankam za 30-letnico ljudske vstaje na Slovenskem! GENERALNI REMONT AVTOMOBILOV ÄVTOOBNOVA LJUBLJANA — Titova 136 Uporabnike motomili vozil OBVEŠČAMO, da strokovno, dovršeno in s kvalitetnim mate- rialom : opravljamo servisne preglede na vozilih: TAM, FAP, GM in MERCEDES; obnavljamo vsem težkim vozilom spodnje ustro- je, karoserije, sklope, električne instalacije in glave motorjev. Na zalogi imamo obnovljene motorje za vozila: TAM 4500, TAM 2000 in FAP, zanje dajemo tudi garancijo. Brusimo motorne gredi, valje in bloke motor- jev, rezkarje in orodja. Rezkamo glavne in ojnične ležaje. Obratujemo ves dan! Vsem poslovnim prijateljem in znancem in vsem delovnim kolektivom čestitamo ZA 30-LETNICO LJUDSKE VSTAJE NA SLOVENSKEM noL Ljubljana Zaloška cesta 54 Telefon: h. c. 311 522, direktor 316 642 izdeluje tekstilna in usnjarska pomožna sredstva, sintetična lepila, detergente, sredstva za hlajenje v ko- vinski industriji ter proizvode na bazi etilenoksida. Imamo lasten servis za uvajanje naših izdelkov pri odjemalcih. Vvem poslovnim prijateljem in znancem in vsem delovnim kolektivom čestitamo za 30-letnico ljudske vstaje na Slovenskem IIDVINSKA IWDUSTRIIA IC Ig pri Ljubljani Teleks: 31-180 Telefoni: Ig 6, Ljubljana 320 360 Železniška postaja: Škofljica PROIZVAJA: — SODOBNO MONTAŽNO OPREMO . ZA TRGOVINE, ' — DEKORATIVNE PLOČEVINASTE STROPNE OBLOGE, — KOVINSKE GARDEROBNE IN PISARNIŠKE OMARE, KOVINSKO GALANTERIJO, — RADIATORJE. é^u^dktto mod Leina LJUBLJANA, KOMENSKEGA 12 Jugoslavija TELEFONI: hišna centrala 321 395 — tehn. sektor 310 762 — direktor 322 223 TELEGRAM: Elektromedicina Ljubljana Poštni predal: 245 Podjetje za Izdelavo ter popravila domačih in tujih elektromedicinskUi aparatov in instrumentov. Zastopanje inozemskih firm. Opravljanje zastopniških storitev. Proizvaja : rentgenske aparate s priborom in zaščito, aparate za fizioterapijo, aparate za laboratorije, aparate za dezinfekcijo in sterilizacijo. Opravlja servis, remont in montaže: rentgenskih aparatur in vseh drugih medicinskih aparatov. Zastopamo na področju SFRJ francosko firmo Thomson Medical Telco 92 — St. Cloud — Paris, ki proizvaja najmodernejše elektronske aparature za zdravstvo : — naprave za merjenje raznih parametrov pri kontroli pacientov med operacijo, pri kateterl- zacijl srca in v drugih kritičnih trenutkih, — aparate sistema VIGIL za intenzivno nego bolnika (tako imenovana elektronska medicin- ska sestra), — aparate sistema >>CARDIOTOP« (sestav: Kardioscop, Defibrilator in elektronski kardiostimulator) za oživljanje pacientov na mestu prometne nesreče, požara ipd. Na željo pošiljamo prospekte, cenike, dajemo navodila.^ svetujemo pri nabavah medicinskih aparatov. :, LJUBLJANA TOBAČNA 3 TAPETNIŠTVO IN DEKORACIJE Telefon 22 665 Izdeluje vse vrste tapetniških izdelkov; vse vrste zaves ter montira kamlse; oblaga tla z vsemi plastičnimi materiali in podi, kot so: Taplson, Debatex, Fulda, Carli, Mipolan in podobno, ob- laga stene s tapetami; izdeluje brezkončne transportne, pogonske In formalne trakove Iz sukanca Vsem poslovnim prijateljem In znancem in delovnim kolektivom čestitamo ZA aO-LETNICO LJUDSKE VSTAJE NA SLO- VENSKEM TRGOVSKO PODJETJE LJUBLJANA, RIMSKA CESTA 24 Telefon: 20 133 se priporoča s svojimi poslovalnicami: MANON, Prešernov trg 3 — MODA, Nazorjeva 5 — OKRAS, Čopova 42 — MODA, Cankarjeva 7 Vsem poslovnim prijateljem in znancem in vsem delovnim kolektivom čestitamo ZA S9-LETNICO LJUDSKE VSTAJE NA SLOVENSKEM KOMUNALNO PODJETJE ŽALE LJUBLJANA MED HMELJNIKI Telefon h. c. 316 961, direktor 316 365 Uprava in oskrbništvo pokopališča Lastna vrtnarija in cvetličarna Vse potrebno za pogreb in prevoz doma in v tujini opravi naše podjetje Ljubljanski investicijski zavod- inženiring LJUBLJANA, BEETHOVNOVA 11/VI Telefon 23 263 opravlja inženiring, projektantske in druge investitorske posle pri gradnji poslovnih, turističnih, Industrijskih, stanovanjskih, komu- nalnih in drugih objektov Gozdno gospodarstvo Liubljana TRŽAŠKA CESTA 2 v svojih gozdnih obratih — poslovnih enotah proizvaja in prodaja vse vrste gozdnih sortimentov, opravlja gozdno gojitvena dela, gradi gozdne ceste ter obnavlja gozdne plantaže in intenzivne nasade. Stroji in oprema za lesno industrijo, oprema za avtoservisne delavnice, livarna barvnih kovin LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA 49 tel. 01 194, 01 686, 61 870 Splošni projektivni biro v LJUBLJANI Kidričeva 1 čestita vsem poslovnim prijateljem in znancem in vsem delovnim kolektivom ZA 30-LETNICO LJUDSKE VSTAJE NA SLOVENSKEM INDUSTRIJSKO MONTAŽNO PODJETJE LJUBLJANA. Titova 37 Telefon 314 957 PROJEKTIRA, MONTIRA IN PROIZVAJA — centralno ogrevanje, sanitarne naprave, plin- ske Instalacije in prezračevalne naprave, — električne naprave jakega in šibkega toka, komandne in signalne naprave za industrijo in komunalne zgradbe, — regulacije, — opravlja kalorične In električne meritve. — odliva v lastni livarni visokokvalitetne odlit- ke, ki jih po želji tudi obdela. Telefon : 311 325 Izvoz 311 327 Izvoz 311 326 Uvoz Telegram: Slovsad Ljubljana Poštni predal: 83.T[ Telex: Ljubljana 03-179 Bančna zveza: 501-1-278 Hladilnica in zorilnica banan: ZALOG PRI LJUBLJANI Hladilnica : BOHOVA PRI MARIBORU Predstavništva in skladišča: MARIBOR — VOLCJA DRAGA — KA- NAL OB SOCi — KOPER — BEOGRAD — SUBOTICA — ZAGREB — BRCKO Vsem poslovnim prijateljem in znancem in vsem delovnim kolektivom čestitamo ZA 30-LETNICO LJUDSKE VSTAJE NA SLOVENSKEM KOLEKTIV GOSTINSKEGA PODJETJA — Restavracija »SESTICA« Ljubljana, Titova 16 — samopostrežna restavracija EMONA Ljubljana, Titova 11 — Restavracija »POD LIPO« Ljubljana, Borštnikov trg 3 čestitamo vsem poslovnim prijateljem in znancem in vsem delovnim kolektivom za 30-letnico ljudske vstaje na Slovenskem Slaščičarsko podjetje Konditor I LJUBLJANA, Koblarjeva 3 vam daje veliko izbiro prvovrstnega domačega peciva: potice, krofe, torte, kekse, čajno pecivo, napolitanke, sladoled in druge slaščice Izdelujemo po vaši želji in okusu specialne torte, ki so že tradicionalne in cenjene kot najbolj primerna darila za vsako priložnost _____________^ Vsem poslovnim prijateljem | in znancem in vsem delovnim ¦ kolektivom j če s t i t a m o i i za 30-letnico ljudske vstaje na Slovenskem KOMUNALNO PODJETJE SNAGA LJUBLJANA, Povšetova 6 Telefon S22 265 opravlja naslednje dejavnosti: vzdrževanje javne snage (odvoz odpadkov, čiščenje javnih površin) vzdrževanje in obnova cestišč ter prometne signalizacije Izdelava nadgradenj na šasijah (smetarskih naprav, avtonakladalcev ipd.) in opravljanje raznih remontov opravljanje zimske službe v mestu Za vse navedene storitve ter naročila se obračajte na naše podjetje Trgovina s papirjem in grafičnimi potrebščinami na veliko vsem poslovnim prijateljem in znancem in vsem delovnim kolektivom čestitamo za 30-letnico ljudske vstaje na Slovenskem Agrokombinat Barje Ljubljana CESTA NA LOKO 4 Telefon 21 576 ali 21 624 v svojih obratih za poljedelstvo In živinorejo, sadjarstvo-vrtnarstvo, kooperacijo, farmo nercev, trgovi- no in gostišča z mesnicami, go- zdarstvo in strojni obrat z delav- nicami, proizvaja širok asortiment kvalitetnih kmetijskih izdelkov ter daje svoje Izdelke in storitve po konkurenčnih cenah. Proizvajamo in prodajamo tudi kvalitetna krzna nercev, strojena po »Thorer pro- cesu« v ZR Nemčiji — primerna dartla za slavnostne priložnosti. INDUSTRIJA NARAVNEGA IN UMETNEGA KAMNA-LJUBLJANA Poleg lastnih proizvodov: marmorni bloki, marmorne In granitne plošče, izdelki Iz marmera, teraco plošče, Izdelki iz betona in umetnega kamna ter peska za teraco In peska za malte nudi naročnikom tudi druge gradbene materiale kot: cement, keramične plošče, salonitne izdelke. Se priporočamo ^ ZOBNA KREMA B Signal TRAJNO VASUJE VAŠE ZOBE LJUBLJANA, NAZORJEVA 5 Trgovsko podjetje na veliko in malo LJUBLJANA, Trubarjeva cesta 29 Telefon 316 441 — p. p. 478 Vsem poslovnim prijateljem in znancem in vsem delovnim kolektivom čestitamo za 30-letnico ljudske vstaje na Slovenskem TRGOVSKO PODJETJE LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 2/V Telefon: 25 323, 22 5*71 Kupujte vse modno blago v naših posloval- nicah: ROKAVICAR, Titova cesta 17, telefon 23 415 Pletenine, trikotažo, rokavice PIONIR, Titova 17, telefon 21 597 Vsa oblačila za otroke, igrače NOGAVICAR, Nazorjeva ulica 3, telefon 23 414 Nogavice vseh vrst JELKA, Miklošičeva 34, telefon 314 134 Modno blago vseh vrst MAJA, Miklošičeva 10, telefon 312 024 Specialna trgovina za ženske rokavice, noga- vice, perilo, pletenine dental podjetje za promet z zobarskimi potrebščinami LJUBLJANA, Titova cesta 25 a Vsem poslovnim prijateljem in znancem in vsem delovnim kolektivom čestitamo za 30-letnico ljudske vstaje na Slovenskem KOMUNALNO PODJETJE Kanalizacija Ljubljana, Ambrožev trg 7 | Telefon 315 533, 322 738 j projektira gradi in vzdržuje javno kanalizacijsko omrežje ter naprave Delovna skupnost »KANALIZACIJE« čestita vsem delovnim ljudem in svojim poslov- nim prijateljem za 3(Wetnico ljudske vstaje na Slovenskem! SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE TEMELJ LJUBLJANA-CRNUCE 89 b Telefon 343 281, 343 269, 343 298, Izvajamo vsa dela na visokih in nizkih gradnjah Poleg tega smo specializirani za izgradnjo minigolf igrišč, kakor tudi drugih športno rekreacijskih objektov Vsem poslovnim prijateljem in znancem in vsem delovnim kolektivom čestitamo za 30-letnico ljudske vstaje na Slovenskem Specializirano podjetje za razsvetljavo Javna razsvetljava LJUBLJANA, POLJANSKI NASIP 42 Telefon: h. c. 321 598, kom. 321 ?71, dir. 312 936 Izdelujemo, projektiramo in montiramo vse vrste svetlobnih napisov. Izdeluje- mo svetlobna telesa (plafoniere) vseh vrst zahtevanih dimenzij. Montiramo in vzdržujemo semaforizacijo križišč in ostalih semaforskih znakov po vsej Jugoslaviji. Naši izdelki so iz najnovej- ših in najkvalitetnejših materialov. Obveščamo vse občinske skupščine kakor tudi vse gospodarsike organizacije, da da- jemo usluge podjetjem in projektivnim birojem pri izdelavi projektov in gradnji javne razsvetljave: razsvetljavo športnih objektov, igrišč in kopališč, osvetlitve raz- nih monumentalnih zgradb, fasad, cest, mostov, spomenikov in dvoran. Opravlja- mo usluge pri izdelavi in montaži reklame in izložbene razsvetljave, transparentov, semaforjev in drugih prometnih znakov. Vzdržujemo in opravljamo vse servisne storitve za vse vrste obstoječe razsvet- ljave in osvetlitve. Zahtevajte informacije in ponudbe! COMMERCE ZASTOPSTVO INOZEMSKIH TVRDK IZVOZ-UVOZ LJUBLJANA Titova cesta 81 Telefon h. c: 322 241 Zastopamo priznane tuje tvrdke, ki oskrbujejo našo kemično, tekstilno, papirno, gradbeno in druge industrije s surovinami, stroji in orodji ter kmetijstvo z zaščitnimi sredstvi za rastlinstvo in gnojili. Spremljevalne dejavnosti (servisne, tehnično-posvetovalne in druge službe) zaokrožujejo našo dejavnost. Vsem poslovnim prijateljem in znancem in vsem delovnim kolektivom čestitamo za 30-letnico ljudske vstaje na Slovenskem STAMPILUKE za urade, trgovine In obrti izdeluje in dobavlja solidno in po zmernih cenah podjetje Telelon 316 542 Nasi. Marija Blejec Ljubljana, Nazorjeva ulica 3 Delavnica: Resljeva cesta 6 INDUSTRIJA PLUTOVINASTIH IZDELKOV Plutal LJUBLJANA Celovška cesta 32. Telefoni: centrala 311 266 — komerciala 310 778 Vsem poslovnim prijateljem in znancem in vsem delovnim kolektivom čestitamo za 30-LETNICO LJUDSKE VSTAJE NA SLOVENSKEM ! GALIS LJUBLJANA Lepodvorska ulica 23 a trgovsko podjetje z igračami,' galanterijskimi izdelki j in otroško konfekcijo i na debelo ] Telefoni: direktor komerciala oddelek pletenin — blagajna skladišče 310 061 311 314 311 31S 311 306 GRADITELJI POZOR! GRADBENO PODJETJE >>BE2IGRAD« VAM DAJE PO KONKURENČNIH CENAH: 1. GASENO KARBIDNO APNO, 2. GROBO APNENO MALTO 3. BETONE VSEH KVALITET. 1. Gašeno karbidno apno po ceni 170,00 din za cisterno velikosti 4 m' franco naročnik v okolišu 10 km (atest o kvaliteti od ZRMK). Možen je tudi lasten odvoz in odjem v manjših posodah 30 din/m'. 2. Grobo apneno malto za zidanje in omete z dostavo po ceni 185,00 din za 1 m' franco naročnik v okolišu 10 km. Možen manjši odjem z lastnimi posodami 165,00 din za 1 m' franco maltama. 3. Beton MB 70 po ceni 185,00 franco betonarna MB 110 po ceni 202,00 franco betonarna MB 160 po ceni 221,00 franco betonarna MB 220 po ceni 245,00 franco betonarna MB 300 po ceni 263,00 franco betonarna NaročUa sprejemajo pomožni obrati G. P. »Bežigrad«, Cmuče, telefon 341 910. Na vse gomje cene se zaračuna 21,5 '/t prometnega davka. Tak način dostave polizdelkov vam omogoča hitro gradnjo, prihranek na delovni sili in nabavi posamez- nih materialov. DRAGO ABERSEK LJUBLJANA, Krakovski nasip 26 Telefon 20 628, 61 948 GALVANIZACIJA opravlja vsa v to stroko spadajoča dela. Istočasno pa čestita vsem svojim poslovnim prijateljem in znancem ter drugim občanom za 30-letnico ljudske vstaje na Slovenskem industrija transportnih in hidravličnih strojev INDOS LJUBLJANA-MOSTE Industrijska cesta 3 Izdelujemo : BATERIJSKE VILIČARJE VE 600 kp BATERIJSKE VILIČARJE VE 1000 kp BATERIJSKE VILIČARJE VE 1200 kp BATERIJSKE VILIČARJE VE 1500 kp BATERIJSKE VILIČARJE VE 2000 kp DIESEL VILIČARJE ED 1500 kp DIESEL VIUCARJE VD 2000 kp DIESEL VILIČARJE VD 2500 kp Priporočamo se za cenjena naročUa! QZamnik proizvaja vse vrste svinjskega usnja za oblačil- no m obutveno stroko Vsem poslovnim prijateljem in znancem in vsem delovnim kolektivom čestitamo za 30-letnico ljudske vstaje na Slovenskem Člani: Skupnost metalurške, kemijske in elektro tehnologije LJUBLJANA, TITOVA 136 tel. 342 271, 342 572 telex 31376 Yu Smelt, p.p._465 LITOSTROJ, Ljubljana — METALNA, Maribor — STT, strojna tovarna Trbovlje, Trbovlje — DJURO DJAKOVIC, Slavonski brod — VATROSTALNA, Zenica — RADE KONCAR, Zagreb — ŽELEZARNA, Store — SLOVENIJA-PROJEKT, Ljubljana — ELEKTROPROJEKT, Ljubljana — GOSTOL, Nova Gorica — KOSTROJ, Slovenske Konjice — KEMO- OPREMA, Trebnje — ITAS, Kočevje — HELIOS, Domžale — PRIMAT, Maribor — BORIS KIDRIČ, Maribor — KLIMA, Celje — ŽIČNICA, Ljubljana — SIP, strojno Industrijsko podjetje, Šempeter v savinjski dolini — AGROSTROJ, Ljubljana — STROJNA, Maribor — ATMOS, Maribor — INDOS, Ljubljana — Združeno podjetje slovenske železarne, Ljubljana. Nudi: ekonomske ekspertize, projektiranje, izgradnjo in dobavo Investicijskih objektov na področju črne in barvne metalurgije, procesne Industrije, energetike in industrijskega transporta. Vsem poslovnim prijateljem in znancem in vsem delovnim kolektivom čestitamo za 30-LETNICO LJUDSKE VSTAJE NA SLOVEN- SKEM. TRGOVSKO PODJETJE MEDEX LJUBLJANA nudimo vam naraven cvetlični in gozdni med, pristno domačo me- dico, preparate na osnovi matič- nega mlečka in cvetnega prahu, kot so: MELBROSIN, GELÉE RO- YALE, POLLJUVEN, MELBROSIA pld. — čebelarski reprodukcij siki material Se priporočamo! i TRGOVSKO PODJETJE B O m B fl ni I [ R A LJUBLJANA, MESTNI TRG 25/1 Uprava : telefon 23 023 postreže cenjenim odjemalcem v svojih poslovalnicah: na TITOVI CESTI 14, tel. 21231 na CELOVŠKI CESTI, tel. 55 523 na NJEGOŠEVI CESTI 6, tel. 323 916 na MESTNEM TRGU, v RotoVŽU, tel. 21 080 s prvovrstno »KAVINO MEŠANICO« v zrnju, mleto in ekspres, z vsemi vrstami keksov, čo- kolade in čokoladnih proizvodov ter s toplimi in hladnimi osvežujočimi pijačami. Obiščite nas! Veletekstil UPRAVA IN EN GROS PRODAJNA SKLADIŠČA LJUBLJANA, Masarykova 17" tekstilno blago vseh vrst — kemično obdela- ne tkanine — linolej — trikotaža In pletenine — tekstilna in druga galanterija — moško, žensko in otroško perilo, splošna konfekcija. POSLOVALNICE NADROBNE TRGOVINE: SVILA — Kreslja 1, Adamlč-Lundrovo nabrežje SVILA — Kreslja 21 Adamič-Lundrovo nabrežje CVETA — Stritarjeva 6 PERLON — Čopova 12 AJDOVŠČINA — Gosposvetska 1 CVETA — Miklošičeva 22 MOŠKA IN ŽENSKA MODA — Trubarjeva 27 MODNA KONFEKCIJA — Tavčarjeva 1 VELETEKSTIL — Celovška 99 VELETEKSTIL — Zalog VELETEKSTIL — Črnomelj VELETEKSTIL — Ljubljana, Tržaška 37/a VELETEKSTIL — Tržič VELETEKSTIL — Soseska 6 — Celovška c. TOVARNA POZAMENTERIJE, POZAMENTNIH STROJEV IN IZDELKOV IZ PLASTIKE lOTßA LJUBLJANA, ZG. HRUSICA 14 Telefon: h. c. 311 635 komerciala za tekstil 48 041 komerciala za plastiko 51 535 direktor 314 775 Vam daje po konkurenčnih cenah: vse vrste vezalk in elastike. Izdelke iz plastike, okiten cevi in spojke za vodovodne in druge napeljave, embalažo in tehnične artikle Iz plastike, in sicer PVC, polietilena, pollpropilena in drugih materialov, plastiflcirane izdelke in trakove, perline vrvi, ščlpalke, gospodinjske mrežice, pripenjače za avtomobile in motoma kolesa, storitvene orodjarne in drugih delavnic. Gradbeno industrijsko podjetje GRADIŠ LJUBLJANA Korytkova 2 Telefon 323 6411 S svojimi enotami doma in v tujini izvaja: vsa gradbena dela industrijskih objektov, objektov družbenega standarda in gradi stanovanja za trg; izdeluje gradbene elemente, razne vrste betonskih izdelkov in opravlja montažo gradbenih konstrukcij ; izvaja ključavničarska, kleparska in krovska dela; projektira vse vrste visokih, nizkih, vodnih, luških in stanovanjskih objektov Vsem poslovnim prijateljem in znancem in vsem delovnim kolektivom čestitamo za 30-letnico ljudske vstaje na Slovenskem Impregnacijska sredstva za les ARBONITI trajno varuje vaš dom pred vsemi lesnimi škodljivci, celo pred termiti. Z ARBONITI lahko zaščitite vikend hiše, fasadne elemente montažnih stanovanjskih hiš, napušče, iverne plošče, lesene pode in strehe, stavbno pohištvo, ograje, kole za trte in hmelj, lesene posode za cvetje itd. ARBONITE proizvaja Tovarna kemičnili izdelkov arbo LJUBLJANA-POLJE, Podgrajska cesta 15 SEMENARSKI KOMBINAT semenarna LJUBLJANA LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 5 Telefon h. c. 20 261 export — import s poslovnimi enotami v Celju in Mariboru ter predstavništvi v Beogradu, Nišu, Novem Sadu, Reki, Skopju In Zagrebu vam nudi ob vsakem času po konkurenčnih cenah vse vrste semena detelj, trav, žit, drugih poljščin, krompirja, vse vrste vrtnin ter semena in gomolje cvetlic. Naše seme — vaš uspeh Modna hiša v Ljubljani in Mariboru ima bogato izbiro moške, otroške in ženske konfekcije, izdelane po najnovejših modnih tendencah. Razen tega si lahko ogledate tudi pestro izbiro naše modne konfekcije Iz semiša in napa usnja. Žmuc Franc pasarstvo Ljubljana, Vižmarje Tacenska cesta 96 Telefon 51184 IZDELUJE VSA V TO STROKO SPADAJOČA DELA. TUDI ČASTITI DUHOVŠČINI SE PRIPOROČA SE POSEBEJ ZA IZDELAVO CERKVENIH PREDMETOV. Vsem poslovnim prijateljem in znancem in vsem delovnim kolektivom čestita za 30-letnico ljudske vstaje ,na_.Slciv,eiiskem____________.......______..... KOMUNALNO PODJETJE telefon 20 390 LJUBLJANA, Rimska cesta 24 — vzdržuje, ureja in projektira zelene površine; — vzgaja, prodaja okrasne rastline in rezano cvetje, — dekorira Izložbe, lokale, dvorane in razne druge prostore. Izdeluje in prodaja opremo za vrtne pejsažne objekte (plošče, robnike, klopi, cvetlične posode, itd.) SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA s svojimi enotami HE Moste, HE Medvode, RTP Kleče in Službo zvez RTP Kleee - vzdrževalna dela na visokonapetost- nih napravah česutajo vsem poslovnim prijateljem in znancem in vsem delovnim kolektivom za 30-letnico ljudske vstaje na Slovenskem Elektroobnova LJUBLJANA-POLJE Telefon 48 134 opravlja vse vrste elektrolnstalacij na novih gradnjah in adaptacijah stanovanjskih in indu- strijskih objektov ter elektroservisno službo. Vsem poslovnim prijateljem in znancem in vsem delovnim kolektivom čestitamo za 30-lentico ljudske vstaje na Slorenskem Uradni list SRS LJUBLJANA, VESELOVA 11 p. p. 369/VII NA ZALOGI imamo med drugim: Ustavi SFRJ in SR Slovenije, Register predpisov 1945—68 in 69—70. Predpise o narodni obrambi, Uvod v javno upravo. Koncepcijo jugoslovanskih občin. Zakonik o kazenskem postopku, za- kon o gospodarskih prestopkih. Odškod- ninska odgovornost avtomobilista in zava- rovanje. Transport, predpisi o pomorskem, železniškem, cestnem in letalskem prevo- zu. Kazenski zakonik. Vprašanja sodobne organizacije in drugo pravno literaturo. Priporočamo tudi revijo Pravnik. Čestitamo za 30-letnico ljudske vstaje na Slovenskem! Vsem uporabnikom železniških storitev, gospodarskim organizacijam, poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem čestita ZDRUŽENO ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA za 30-letnico ljudske vstaje na Slovenskem PROMETNO PODJETJE SAP LJUBLJANA SREDISKA 4 opravlja prevoz potnikov na rednih linijah in po naročilu, prevoz blaga v tu in inozemstvu; organizira prireditve, izlete po Jugoslaviji in na tujem s sodobnimi avtobusi, letali, ladjami in vlaki; nudi počitnice na morju in v gorah; posreduje nabavo potnih listov, menjavo valute, rezervacije potovanj v letalih, ladjah itd.; priporoča izposojanje luksuznih avtomobilov znamke Mercedes in AUDI v lastni Rent-a CAR službi. TOVIL TOVARNA VIJAKOV LJUBLJANA, Tomažičeva 2 Telefoni h. c: direktor 61 053 61 533 61 088 61 272 Izdeluje vijačno blago od 0 2 do 0 6 mm iz materialov Fe, Ms, Al in — vijake za kovine, — vijake za les, — vijake za pločevino, — specialne vijake za čevljarsko in drugo industrijo, — kovice Fe, Ms, Al, Cu, Ag Kvaliteta naših izdelkov je splošno znana — Cena konkurenčna! Vsem poslovnim prijateljem in znancem in vsem delovnim kolektivom čestitamo za 30-LETNICO LJUDSKE VSTAJE NA SLOVENSKEM! GRADBENO PODJETJE TEHNIKA LJUBLJANA, VOSNJAKOVA ULICA 8 telefon: 311 444 telex: 31429 YU — GPTEH Predmet poslovanja: — graditev, projektiranje vseh vrst visokih in nizkih zgradb, — graditev objektov za tržišče in oddajanje poslovnih prostorov v najem, — proizvodnja in prodaja gradbenega materiala in izdelkov, — izvrševanje uslug tujim naročnikom in prodaja lastnih izdelkov v obratih, opažarski obrat, železokrivski obrat, obrat mehanizacije, mehanični servis, kovinski obrat (proizvodnja mehaničnih lopat in pretovornih betonskih silosov) in avtopark, — izvajanje investicijskih del v tujini, — izvoz in uvoz blaga ter ostalega reprodukcijskega materiala zase in za druge, — zastopanje tujih firm ZDRUŽENE PAPIRNICE LJUBLJANA-VEVČE Splošno gradbeno podjetje Grosuplje IZ GROSUPLJEGA, TABORSKA CESTA 13 gradi vse vrste gradbenih objektov ter stanovanjske in poslovne objekte za tržišče. Ima lastne centralne obrate z mehanično, kovinsko, mizarsko, cementninarsko in železokrivsko delavnico. Ima tudi lastni projektivni biro. Za naročila se priporoča. ORHIDEJA, Pasaža nebotičnika, ROZA, Nazorjeva 3, CVETLICA, Titova 3, TE- LEFLORA, Wolfova 10, MIRTA, Čopova 24, VIJOLICA, Rozmanova 6, CIKLA- MA, Titova 38, IRIS, Železniška postaja cvetlične aranžmaje, razna darila iz stekla, keramike in drogerijskega blaga, okrasne lončke, balkonska korita za cvetje, vence iz svežega in umetnega cvetja, semena, čebulice in gomolje. V specializiranem lokalu ZVONČEK ob Tromostovju nudimo za vrtičkarje še posebej cvetlična in zelenjavna semena, sadike, sredstva za zaščito rastlin in umetna gnojila v vsaki količini. V prodaji na debelo iz skladišča na Titovi 38 lahko nabavite cvetje in drugo blago po grosističnih cenah. Strokovna služba podjetja nudi svoje usluge tako glede nasvetov kot tudi glede eventualne oskrbe na domu, vrtu ali grobu. Sprejemamo in opravljamo naročila za darilne pošiljke cvetja za katerikoli kraj doma ali v tujini. Podjetje je registrirano za uvoz oziroma izvoz cvetja in zelenja in s tem v zvezi spre- jema ponudbe blaga domačih proizvajalcev za prodajo oziroma naloip doma ali v tujini. Vsem poslovnim prijateljem in znancem in vsem delovnim kolektivom čestitamo za 30-LETNICO LJUDSKE VSTAJE NA SLOVENSKEM! KRONIKA, Časopis za slovensko krajevno zgodovino ima na zalogi naslednje publikacije: Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, kompletni letniki IV/1956 do XVII/1970 po ceni 16 dinarjev za letnik, za inozemstvo 3 do- larje; posamezna številka velja 7 dinarjev, za inozemstvo 1 dolar. Naroč- nina za leto 1971 je prav tako 16 dinarjev. Prve tri letnike odkupujemo po ceni 10 dinarjev za številko. V seriji Knjižnica Kronike so izšle naslednje knjige: Muko Kos, SREDNJEVEŠKA LJUBLJANA, topografski opis mesta in okolice (1955), knjigotrška cena 2,50 dinarja. Igor Vrišer, RAZVOJ PREBIVALSTVA NA OBMOCJU LJUBLJANE (1956), knjigotrška cena 2 din. Vlado Valenčič, SLADKORNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI (1957), knjigotrška cena 2 din. Sergij Vilfan-Josip Cernivec, ZGODOVINA LJUBLJANSKE MEST- NE HIŠE (1958), knjigotrška cena 2,80 dinarja. TOI ARM DEKORÄTIVilH TKAili um JASA — LJUBLJANA, Celovška c. 280 Za vaše udobje in dobro razpoloženje sodobne in stilne pohištvene tkanine evropske kvalitete siovsHumi v preteklem l«!u dni je ljubljansko podjetje Slovenijides /«»pet doseglo nekaj uspeho\. ki jih moramo /api'-aU in take* ohraniti p<>/ncj-iin r<>do\ om Si«\ett!jalesM ^'! m' priključile n(i\e ta\arn( - Tovarna pohištsa Bre/K-e. I,e^na industrija Kočevje. Tovarna lesne galanterije Kiniskc Toplin«, T iifiJranjj trgovini je venijales povečal obseg prodaje za 4:j in v zunanji trgovini /a 19 Tudi podatki prvih meseeev letošnjega leta •iubijaj«» nadaljnji ni»predek.j