100 Besedica o rakih. V kratkem bodo meseci pri kraji, kteri v latinskih svojih imenih črko „r" imajo, o kterih starodavni latinski pregovor pravi: „Mensibus eratis cancros non co-medatis". V slovenskem jeziku se ta pregovor glasi: V mescih, kteri črko ,,r" imajo, Raki sploh le maP veljajo. Ti meseci po latinskih imenih so: januarij, febru-arij, marcij, april, september, oktober, november, december. Ker je moj namen o rakih govoriti, hočem njihovo lastnost, njih življenje, njih pleme in njih veljavnost nekoliko opisati. Kak, ako se pomladanski čas približa, svoje zimsko stanovanje zapusti, in posebno v temnih oblačnih noččh v vodi in na bližnjih tratah na pašo hodi. Akoravno so njegov živež večidel vodna zelišča, in ako more s svojim orožjem, to je, s ščipalnicama povodne tovarše, to je, ribe in kapše zasačiti, tudi teh ne zaničuje, vendar po spremenu letnih časov posebno po črvih, žabah in polžih hrepeni; samo v hudi sili se rak mrčesa v vodi loti. Imenitnost rakov se je sedanji čas tako povik-šala, da pri vsaki bolji pojedini raki na mizo pridejo. Zato se je njih cena tudi zel6 spremenila. Pred 20 leti je rak, črevelj dolg z raztegnjenimi ščipalnicama 2 do 3 kraje. star. denarja veljal, sedaj velja rak z omenjeno dolgostjo 15 do 30, cel6 40 soldov sedanjega denarja. Razpošiljanje rakov po vsi avstrijski deželi je od leta do leta veče, tedaj ako številko v enem letu iz kranjske dežele razposlanih rakov na 150.000 do 200.000 postavim, gotovo ne sežem čez mejo resnice. Pri tako velikanski vsakoletni izvožnji ni dvomiti, da bodo raki v kratkem času sploh pokončani, ker za njihovo rejo in varovanje nihče ne skrbi. Temu bi se moglo le v okom priti, ako bi posestniki voda svojim najemnikom ostro zaukazali, da rake pod 4 palce životne dolgosti zopet v vodo spustijo. Druga zanikernost je ta, da ribiči, kakor je žalibog znano, tudi rake, ki imajo še jajca pod repom, lovijo, in jim, da jih prodajo, skrivaj jajčica odtrgajo. Tako ravnanje je nečloveško in ribičem v očitno lastno škodo. Na Kranjskem je dvoje plemen rakov. V prvo pleme spadajo raki, kteri se koščaki imenujejo, in ki dosežejo do 4 palce dolgosti; v bistrih potokih prebivajo, imajo trde luščine, a ne posebnega okusa, toraj jih ljudstvo večidel samo za rakovo juho rabi. Drugo pleme rakov so oni, ki se imenujejo žlahniki ali jelševci; raki te baze so iz vode Krke na Dolenskem posebno čislani, da-siravno so raki iz vode Ljubljanice in Gra-dašice krškim ne samo enaki, ampak iz Gradašice še boljši. To je resnica, po izreku najimenitnejših pisateljev ribiških potrjena; oni pravijo, da so raki najbolji iz takih voda, ktere so z jelšami obdane, ako njih korenine v vodo sežejo, pod kterimi raki radi prebivajo. Znano je, da na krajih Krke je malo, na krajih Gradašice pa mnogo jelš, toraj morajo raki iz Gradašice bolji biti od krških. Akoravno se ni nadjati, da bode nova ribiška postava, ktera tudi rake zadeva, v prihodnjem deželnem zboru obravnavana, bilo bi vendar treba, da bi županstvo ljubljanskega mesta svojim služabnikom, kterim je pregled ribjega trga izročilo, ostro zapovedalo, vsled še veljavne stare ribiške postave paziti na to, da se žlahne ribe, namreč sulci pod enim, ščuke pod pol, postrvi in lipanji pod četrt funta, raki pod 4 palce životne dolgosti, posebno pa gori omenjene žlahne ribe ob drstvi, ktera čas od listopada do sušca obsega, na trgu ne bi prodajale. Po tej poti samo bilo bi mogoče sicer gotovo pokončanje rib in rakov odvrniti, dohodke ribičev za prihodnji čas povikšati, in takim rodovinam, kterim post še kaj velja, z ribami in raki postne dneve olajšati. R. Kastelec. 101