LelO XLYD. i 1 8 Inserati: »* Enostolpna peUtvrsta (U mm široka m 3 mm visoka ali nje prostor) sa enkrat . . . . po 50 T sa dva- ln večkrat , M 43 „ Ob sobotah Ovojni Uril Enostolpna petltmta K !•— Isbaja vsak dan Isvnmil ponedeljek tn dan po prazniku, ob 9. url sjutraj, Posamezna številka 30 vlnarfev. SlEV. 60. V Linliilfln!, v CeirleK, dne 13. merco 1919. S Velja po pošti: s sa celo leto naprej.. t 60--sa en mesec „ .. „ 5-50 sa Inozemstvo .. „ 70— V Ljubljani na dom 2a oelo ieto naprej.. K 58-— sa en meseo ,, .. K 5-— t ipravl pr«]«man mesečno „ <*50 — Sobotna izdaja: — Za oe.o leto.....K 10-— ia lsoiematvo.... „ 15 — CredniStvo ie v Kopitarjevi allol štev. 6/111. Rokopisi se no vračajo; netranklrana pisma se ne sprejemajo. Teleiona štev. 50. Itlčen list za slovenski staro! Uprava je v Kopitarjevi al. O. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 sa naročnino In št. 348 ia oglase, aTstr. ln češse 24.787, ogr. 26.511, bosn.-baro. V563. Cletnettcou proti ljub- Ententna komisija v Ljub!j*ani. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Ljubljana, 12. marca. — Bolonjski »II Resto del Carlino« z dne 10. t. m. poroča iz Rima sledeče: »Clemenceau je kot predsednik »sveta desetorice« podpisal danes ratifikacijo, sestavljeno v Trstu, glasom katere bo obnašanje Jugoslovanov v Ljubliani sojeno od skupine delegatov mirovne konference, obstoječe iz 4 generalov, katerih jc eden Italijan. Toda Clemenceau ic dal več, nego golo sankcijo podpisa, dal jc ton tej izjavi, ki je oživljena od razborite volje. Skoraj bi se našlo v njej poduševljeno surovost člančičev, ki jih je Clemenceau priobčeval v svojih listih. Navodila, s katerimi je brez odloga odposlal delegate komisije v Ljubljano, so kategorična, Po ugotovljenih dejstvih bodo dani nalogi o kazni krivcev in določene vse odškodnine in zadoščenja, ki se bodo smatrali potrebnim dati italijanski vladi. V slučaju ponovitve pa okupacijo in še več! V resnici, tc izjave ni pisal diplomat, ampak, človek, slavljen v Franciji, da zna predvsem — hoteli I« • • • Avtentična vsebina note. Pariz, 9. marca zjutraj- — Predsednik mirovne konference je poslal danes predsedniku medzavezniške prehranjevalne komisije v Trstu sledečo brzojavko: »Najvišji vojni svet je v seji 8. marca sprejel sledečo resolucijo: 1. Komisija štirih generalov (ameriški, angleški, francoski in italijanski) se bo brez odloga podala v Ljubljano, da preišče dogodke z dno 13, in 20, februarja v Zalogu in Ljubljani, Po konstataciji dejstev bodo sklenjeni vsi potrebni koraki skupno 8 kaznro krivcev in vse odškodnine in zadoščenja, katere se bi smatralo dolžnim Italijanski vladi, 2. Komisija štirih generalov bo po konstataciri dejstzv izjavila v imenu zavezniških in prijateljskih držav, da bo ponovitev takih iucMcentcv imela za pocleduro takojšnjo medzavezniško vo:aško okupacijo krajev, k naklonjenosti slavnega angleškega naroda, v zmislu njegove Svetosti Benedikta XV., ki se poteguje za naravne pravice tudi malih narodov. Sv. Greg Veliki, ki je poslal v Britanijo Avguština in druge učene in svete može in jo pripeljal k veri Jezusa Kristusa in ki ga častitljivi Beda imenuje po pravici apostola Am-glcške, naj prosi za nas, da pride angleški narod do edinosti vere, jugoslovanski narod pa da se združi v veri in ljubezni, da bomo v svobodni državi svobodno služili Kristusu, Zveličarju sveta. Vaša Eminenca naj živi!« Trikratni Živijo vseh navzočih je zaoril kardinalu v navdušen pozdrav. — Rektor pozdravi šc ministra Alaupoviča in zagrebškega nadškofa Bauerja. Nato so pcvci zapeli Nedvedovo »Nazaj v planinski raj«, Devov -..Gozdič je že zelen«, Potem je minister za bogočasije dr. Alaupovič nagovoril gojencc: »Tako lepega doma, posvečenega izobrazbi duha in srca, kakor vam ga jc postavil vaš plc-tnenili vladika, še nisem videl. Mnogo jih jc moralo pasli, da smo mogli mi postati svobodni bratje v svobodni državi. Lahko bomo umrli, ker vemo, da bomo zapustili domovino vrednim sinovom. Vi, naša mla-dež, ste naša nada, naše zaupanje. »Živeli!« Nato jc pevski zbor zapel himno: »Lepa naša domovina«. Kardinalu je bila naša himna tako všeč, da .je vzel kompozicijo seboj, da jo bodo peli v njegovi katedrali v Londonu. Ko si jc visoki gost ogledal zavod, se je navdušeno pozdravljan vrnil v Ljubljano. GOVOR PREDSEDNIKA DEŽ. VLADE DR. BREJCA, pri slovesnem obedu v ljubljanski knezo-škofijski palači dne 11. marca 1919 prigo-dom navzočnosti angleškega kardinala Francisa Bourne-ja sc glasi: Vaša Emincsica! Dovolile mi, prosim, da besedam, ki sem jih Vam v vdani pozdrav govoril sinoči, ob današnji slovesni priliki nekaj dodam. Pred kratkim smo bih priče dogodka, kakoršnega svet šc ni videl. Stara Avstrija se je razsula kakor slabo pečen prsten vrč, če se ga dotakne trda roka ležakova, Takozvane državoohranjujoče stranke so se razpršile na vse vetrove in narodi-tla-čani smo bili prepuščeni samim sebi. Tudi naš narod je tedaj vzel vladne vajeti v svoje roke. Težki, odgovornosti polni so bili tisti dnevi. Razbita je bila soška fronta in na siotisoče razcapanih in sestradanih vojakov vseh narodnosti sc je usulo čez našo deželo. Bati se je bilo, da nam jo oplenijo in opustošijo, da postane žalostna posestrima opustošeni Belgiji in Srbiji. Toda narod Slovencev jc z uspehom prebil lo strahotno preizkušnjo. Kakor mogočen jez so se pretečemu valovju nasproti postavke njegove vrline in grozeča poplava se je morala preliti v strugo, katero ji je odkazala krepka in zdrava narodova volja. Ni še docela odtekla ta poplav; tupa-tam še žene močnejše valove; toda upanje je, da je bode kmalu konec in da se skoro povrnejo dnevi, ko nas v tem pogledu nc bodo trle nobene skrbi. Ali že nas je jela ogrožati druga, ne dosti manjša nevarnost: apokaliptična pošast boljševizma bega in trapi ljudstvo cb naših granicah in preti, da se spusti tudi nad našo zemljo in razbrzda strasti. Nemški in madjarski naši sosedje kurijo in lju-beinivo podpihujejo. Ves njih napor je bil doslej zaman, zakaj naš narod se je vedel zavt.rovati in se nc da izlahka premotiti. Zakaj se spominjam vsega tega in zakaj Vam Eminenca, to omeniam? Da Vam predstavim narod svoj. Najmanjša veja velikega slovanskega drevesa smo, a ne na'slrbša. Če nikdar prej, je narod naš sedaj dokazal, da je zrel, da je svobode, ki si mu jo je tudi sam pomagal priboriti, vreden in da je sposoben, rabiti jo ter zmožen, sam odločati o svoji usodi, kakor je baš nedavno že odločil. V duševnem kakor v materijalnem oziru usposobljen za tekmovanje s katerimkoli drugim narodom osrednje Evrope, hoče biti narod Slovencev trdozanesljiv zaščitnik na principu krščanske ljubezni in poštenosti zgrajene kulture. Mali smo, Slovenci, a postavila nas je bržja previdnost na eno najvažnejših točk svetovne oble. Kakor klin ali zapah smo potisnjeni med Adrijo in Nemce, vratarji smo do Sredozemskega morja. Kljub temu pa, da smo izpričali svojo trdno voljo, biti vredni drugih narodov, ki jim je do poštenja in do človečanstva vrednega razvoja, in da'smo se izkazali kot vrle borcc za pravico in svobodo, moramo trpeti neznosno duševno bol. Dve rani nas pečeta kakor živi ogenj: Koroška in Prirrorje! Eno tretjino naše zemlje ima zasedene nepri-jatelj, naše zemlje, ki jo ljubimo tako iskreno, da jc riti eno ped ne moremo dati brez strahu, da po tej rani izkrvavimo! Ljubezen do grude je za ljubeznijo do vere najeininenlnejša poteza našega naroda. Pa nai bi se svoji zemlji mogli odreči? Morali odreči? Svesti smo si simpatij velikih narodov, srečni smo, da uživamo njih zaupanje — toda treba nam jc več. Dejanske pomoči nam jc treba! Zato apelujemo na pravičnost, na modrost in na razsodnost mogočnih naših prijateljev v ententi, da brzdajo in krote pohlep 6vojega italijanskega zaveznika in zavrnejo grabežljive roke zmaganega nemškega, nam skupnega sovražnika. Mi nismo kulture potrebna kolonija! Naj se naš narod ne tira v obup in naj sc ne stvarja iredenta, stalna grožnja vsakega miru! Pustite nam ključe do Jadrana in prek njega do Sredozemskega morja! Pustite nam jih, ki smo si jih bili svojčas sami vzeli, pa Vam hočemo i Jadran i Sredo-zemstvo čuvati z zvestobo Slovencev, ki nikdar ne gane. Zvestobo hočemo vračati i zvestobo! Eminenca! Ko boste komaj dvajset kilometrov od Ljubljane prestopili demarkacijsko črto, se boste še uro za uro vozili po trdem slovenskem Krasu. Prav do Kormina in Vidma, kjer Vas vlak povede v Beneško ravan: Vsa ta zemlja je naša in ječi pod tujim jarmom in željno pričakuje rešitve. Eminenca! Ko sc boste vozili po tej zemlji, spomnite sc srčne beli tega naroda in bodite njegov priprošnjik, zaščitnik in rešitelj! Blagoslavljali Vas bodo zalo še pozni ro» dovi. V nadi, da sc bodo želje, prošnje in pravične zahteve našega naroda na mero-dajnem mestu uveljavile, Vas vabim, gospoda moja, da dvignete čaše in odličnemu, milemu gostu in njegovi veliki, mogočni domovini z menoj zakličete: 2ivio( Živio, Zivio! KARDINAL O NAŠI PESMI IN O ZBORU »GLASBENE MATICE«. Kardinal Bourne se jc g. koncertnemu vodji Hubadu po končanem petju izrazij tako-le: Iznenaden sem nad to krasoto. Občudujem lepoto vaših jugoslovanskih pesmi in to vzorno, čustva polno najfinejše izvajanje. Častitam Vam in se Vam najlepše zahvaljujem. Vtisk petja mi ostane neizbrisen in ta dan mi ostane v najlepšem spominu celo življenje. E £a m. DIVJANJE ITALIJANSKEGA VOJAŠTVA NA OTOKU KRKU. Italijansko vojaštvo na Krku je zelo nedisciplinirano in nepokorno. Našim ljudem trgajo kokarde raz prs, kljub temu, da so dovoljene, ker Krk ni prizadet v londoskem paktu, V poslednjem času so začeli italijanski vojaki tudi ropati. Prihajajo v hiše, si puste odpirati vse in odnašajo, kar se jim ljubi. Vse pritožbe pri italijanskih oblasteh ne zaležejo ničesar, Vojaštvo je skrajno revolucionarno in sa že sedaj boji oboroženega konflikta z Ju« goslavijo. PROTI WILSONU! V Malinski (otok Krk) se je nahajala na molu tabla z napisom: »Živio Wilson!« Dne 3. t. m. so pa Lahi to tablo sneli, jo vrgli v morje in razobesili na drog laško trobojnico. NOVE ARETACIJE V AJDOVSČINL Italijani nadaljujejo brezobzirno preganjanje ajdovščinskih Slovencev Te dni so aretirali župana Kovača in notarja Lo. karja. DVA NAŠA OROŽNIKA ZAJETA. Pred demarkacijsko črto v Ivanjem-selu so Lahi 9, t. m. zajeli dva slovenska orožnika iz Bczeljaka, in sicer Podlogarja j in Celjo. Poveljstvo laških oblasli je baje j izdalo naredbo, da se naši orožniki n« smejo približati demarkacijski črti na tri kilometre. Ker sta sc pa dotičnika nahajala čisto blizu, so ju aretirali. Odpeljana ! sta bila na poveljstvo v Rakeku. Kaj se jo . z njima zgodilo, nam šc ni znano. PONIŽEVANJE! Na občinski deski na Rakeku visi raz« £las v slovenskem jeziku, izdan od vojaškega poveljstva na Rakeku, glasom katerega so primorani vsi bivši vojaki pozdravljati laške oficirje. Kdor bi *t temu ne bo« koril, bo kaznovan z zaporom. — Neki Movenski fant iz Rakeka ni hotel preteklo soboto pozdraviti laškega oficirja. Ta se jc radi tega tako razkačil, da ga je na cesti pričel pretepati s palico. — Kako dolgo bo šc?! KRUTO RAVNANJE Z NAŠIMI UJET-NIKI V ITALIJI. Slo\ cucc-vojak, ki jo ubežal iz ujet-niikega tabora v Gor. Italiji nam jc pripovedoval grozne & t vari o trpljenju jugoslovanskih ujetnikov v italijanskih taboriščih. Hleb kruha, ki je namenjen eni osebi, razdele na šest porcij, zraven tega prejemajo še po en slanik dnevno. Ker po sla-niku človeka žeja, so jim Italijani zaprli 8e pitno vodo. Pretepanje in zmerjanje je na dnevnem redu. Večina ujetnikov v taborišču vsled naporov in nezadostne hrane oboli in skoraj dnevno se zgodi, da najdejo zjutraj na slami kakega našega mrtvega vojaka, PREGANJANJE TRŽAŠKIH SLOVENCEV. V vseli tržaških uradih zaničujejo in psujejo slovensko ljudstvo in govorico. Če ima kdo le slovensko glaseče ime, ga na-brulijo s ^sciavo«. Zgodili so se slučaji, da so karabinerji ustavili na ulici slovensko govoreče ljudi, ter jim prepovedali r izgovarjati se v tem ^turškem« jeziku, — Iz političnih vzrokov so izgnali gosp. kaplana Kosa iz Rojana, češ, da je prišel tega in tega leta v Trst in da ni tja pristojen. — V Trstu nameravajo vse Neita-lijane, Iti 60 se naselili v letih 1912, do 1918. popisati in potem izgnati. LDU Pariz, 12- marca. (DKU) Reuterjev urad poroča: Kljubu vsem nasprotnim izjavam trdi z avtoritetne strani, da bo možno skleniti začasni mirovni dogovor v sredi meseca aprila, Politični položni n Belgradu. Belgrad, 11, marca. .i V sredi zanimanja stoji danes pri nas 'gotovo naše teritorijalno vprašanje, ki se obravnava tem živahneje, čira bolj se bliža odločitev mirovnega posveta. V političnih krogih, v gostilnah in na cesti sc govori največ o Italijanih in njihovih zahtevah. Predvčerajšnjim so prinesli belgrajski listi notico, da je Italija Reko že anektirala. Ta vest Je vzbudila silno senzacijo, kajti tu se Zunanja politika od nekdaj pazno zasleduje in živahno komentira. Ogorčenje proti Italiji se tudi potem ni poleglo, ko so dnevniki naslednji dan popravili svoje netočno poročilo. Kako čuvstvujejo in kaj mislijo Srbi, kaže najbolje nagovor srbskih iiena na kardinala Bourne-ja, o katerem sem Vam že prej poročal (česar pa mi nismo prejeli). Prestolonaslednikov© vrnitev so v Belgradu splošno ravno zategadelj težko pričakovali, ker so upali, da bo ž njim prišla rešitev, ali če ne rešitev, pa vsaj jasnost, kajti ravno ta negotovost, v kateri živimo, je najtežja. Prestolonaslednik se je v nedeljo vrnil. Njegova okolica je zelo molčeča, a kar se je zvedelo od nje, nam ni prineslo tolažbe, V najugodnejšem slučaju imamo pričakovati v »zboru desetih« le štiri glasove zase, dasi je več kot verjetno, da niti ta »najugodnejši slučaj« ne bo nastopil. Razumljivo je tedaj, da se v političnih krogih uvažuje vprašanje, ali ni že prišel trenutek, ko bi bilo treba našo delegacijo odpoklicati iz Pariza, Sedanje stanie je neznosno, pretežka in presramot-na nam je vloga obsojenca, ki gleda priprave za lastna vešala in mora sam pomagati, da se mu zadrgne vrv. Današnja »Epoha« je tedaj napisala na naslov zavezniških diplomatov besede, polne boli in mračne grožnje: »Naj pazijo, da bo nanje padla odgovornost za ustvarjenje nove Al-zacije-Lorene in nove Bosne, naj vedo, da zna Srbija bili zvesta in lojalna, a da zna prav tako biti branitelj io varih svojih istokmiib bratov, ki ječijo.« Verifikacijski odsek je sinoči končal svoje delo in njegovo poročilo se danes tiska. Prihodnja seja parlamenta bo jutri 12. t. m. ob 10. uri dopoldne. Napovedani prestolni govor, ki je že izdelan, se bo vsled tega zakasnil — pričakovali smo ga že jutri — a morda tudi zaradi bolezni Erinca-regenta, ki se je na poti v avtomo- ilu lahno prehladil iu je sedaj v postelji. O usodi sedanjega ministrstva se ne more reči še nič točnega. V strankah obstojata dve struji: ena, ki teži za tem, da se iz kabineta izločijo zastopniki opozicije in se osnuje večinsko ministrstvo, ter druga, ki hoče varovali koalicijo do konsti-tuante. Iz vladnih krogov se slišijo glasovi, da niti formalne demisije ne bo, kar jc je pa po naših informacijah malo verjetno. Vsa la vprašanja so zelo odvisna od zunanjega položaja. Gotovo je, da se bo šele po odločitvi mirovnega posveta začelo pravo parlamentarno grupirauje, da bo tedaj Seie prišlo novo živijenjo v to revolucionarno telo, ki danes kakor hipnotizirano čaka kakšen migljaj mu bo dala močna volja gospodarja v Parizu. Izmed srbskih strank so živahneje giblje lo socialna demokracija, ki stoji v ostrem boju s sedanjimi zastopniki toci-alne demokracije v narodnem predstavništvu. Včeraj so jo vršil socialističen shod v narodnem domu, ki je sestavil zelo ostro resolucijo proti začasnemu parlamentu. V resoluciji pravi belgrajsko delavstvo med drugim: »V tem lažnem narodnem predstavništvu ni zastopana revolucionarna socialna demokracija, za katero stoji več kot pettisoč organiziranih delavcev. V njem so sicer predstavniki nekega lažnega, pollronskega, pandurske-ga socializma, katerega je zadnjj čas sfa-briclralo jugoslovansko meščanstvo. Ti pandurji bi imeli baje prestavljati jugoslovanski proletarijat V resnici pa ti pandurji, izdajalci delavskega sloja, samo sramotijo socialistično ime. Zavedni pro-letarci nimajo nič skupnega s temi social-patrioti, njim se gnusi njihovo delo, prezirajo jih kot Izdajalce in zločince proleta-rijata in njegove slojne borbe. Itd., itd.« Toliko samo za primer, v kakem duhu in stilu je sestavljena ta dolga resolucija. Iz vsega je razvideti, da je v srbski socialni demokraciji zmagala skrajnja levica — baje mladi, neodgovorni ljudje in radikalci iz Bosne, ki so tem vnetejši revolucionarci sedaj, čim slabše so se držali med vojsko. Mirovni P9$v0t> ENTENTNA KOMISIJA ZA ŽIVILA NA DUNAJU. LDU Dunaj, 12. marca. (DKU) Glasom večernih listov je dospela danes dopoldne s posebnim vlakom južne železnice komisija za živila, obstoječa iz zastopnikov Amerike, .Angleške, Francije in Italije, med njimi Gregeri, Buttler in polkovnik Caudey iz Trsta. Pogajanja se bodo najbrže že danes popoldne vršila v državnem uradu za ljudsko prehrano. LDU Amsterdam, 12. marca. (DKU) Glasom Reuterjevega urada je izjavil Lan-sing napram zastopnikom listov, da se mori kakor hitro mogoče skleniti mir in poslati vlaki z živili v Nemčijo, če se hoče svet obvarovati pred anarhijo. LDU Pariz, 12. marca. (DKU) Agence Havas poroča uradno: Odškodninska komisija je jela razmotrivati načela glede solidarne zaveznosti sovražnih držav, ki imajo do aliiranih in asociiranih sil financielne obveznosti. LDU Pariz, 12. marca. (DKU) Agence Havas poroča uradno: Odsek za čehoslo-vaSke zadeve se pod predsedstvom Jjilesa Cambona razpravljal o več vprašanjih. Delo komisije se približuje koncu. LDU Pariz, 12. marca. (DKU) Agence Havas poroča uradno: Najvišji svet aliiran-cev je razpravljal o poročilih komisije za premirje glede poljskih razmer. Nadalje je uvaževal želje, ki jih je čehoslovaška vlada predložila z ozirom na nemško-avstrij-ske in madžarske spletke proti novi državi. Ko bodo naznanjeni dokazi predloženi konferenci, bo najvišji svet natančno proučil želje čehoslovaške vlade. Naposled je najvišji svet razmotrival pogoje, s katerimi se bodo mogle sile, ki imajo posebne interese, ali nastajajoče države udeležiti se posvetovanj glede mej. C&Š&J sodlainS demokrati nolefo vss biti kristganS. LDU Praga, 11. marca. (ČTU) V današnji seji narodne skupščino je šolski odsek poročal o predlogu poslanca dr. Stoja-na, naj se bogoslovna fakulteta v Olomucu odslej imenuje Ciril-Metodova fakulteta in naj se na njej ustanove nove stolice. Posl. dr. Stojan je v daljšem govoru utemeljeval svoj predlog in izjavil, da bi sto-lica za slovansko bogoslovno literaturo v Olomucu seznanila slovanske naroda med seboj, jih zbližala in jih učila verske strp ljivosti in slovanskega bratstva. Poslanec dr. Františok Krejči je pripomnil, da bo goslovje ni znanstvenost in se je v imenu socialističnega bloka izjavil proti predlogu. (Velik hrup in medklici.) Posl. dr. Kor-dač je polemiziral s poslancem dr. Krejči-jem in jo vprašal: »Ali hočemo biti kristjani?« Klici: »Nel« Govornik jo izjavil, ker je Evropa zgrajena na krščanstvu (hrup) Vera ne nasprotuje znanstvenosti, marveč je pot do nje. Vsled tega je prišlo do pole mike med poslancema Austorn in dr. En-glišem o vsebini komunizma. (Velik hrup.) Predsednik je dal znamenje z zvoncem. Nato je bil predlog šolskega odseka sprejet. Napetost med Češko "m Nemško Avstrijo. Narodna skupščina, LDU. Praga, 11. marca. (ČTU.) Mini ster za notranje stvari Švehla je izvajal Po zadnjih vesteh, ki smo jih dobili dne 10. t, m., Nemci niso opustili svoje akcije na Dunaju. Kot dokaz za to naj služi vojaško povelje z dne 4. t. m., iz katerega je razvidno, da je agitacija, ki sem jo ravnokar očrtal, v polnem teku. 2000 mož je sedaj pripravljenih, da prekoračijo našo mejo. V Oberhollabrunnu so štiri 15 cm poljske havbice in dve bateriji, ena lahka in ena težka, pod poveljstvom podpolkovnika Elsa. V noči od 6. na 7, t. m. so odposlali vagon s šestimi strojnicami in 500 puškami iz dunajskega arzenala v Dunajsko Novo mesto. Odtod nameravajo ta va-go'i napačno instradirati Čez Passau na Severno Češko, najbrže v Heb. Častniki »osvobodilnega bataljona« skušajo z vsemi sredstvi dyigniti moralo svojega moštva. Ni dvoma, da obstoja tudi zveza z Ogrsko. Ugotovili smo, da obstoja razsežna propaganda, ki je naperjena proti obstoju Čehoslovaške republike, v Trutnovu, Li-bercab, Hebu in Podmoklih. V mnogih mestih naše republike so se ustanovili takozvani »osvobodilni odbori«. Naše oblasti so že delj časa bile obveščene o tem delovanju. Liberski »osvobodilni odbor« e na skrivnem izdajal časopis »Deutsch-Bohmen« in je pred kratkim izdal oklic na vojake teh bataljonov na Češkem, čigar prepis predlagam zbornici. Letaki so se razdeljevali med vojake bataljonov. Tiskali so jih v Libercu in razširjali po Nemški Češki. 2 njimi so podžigali vojake. poročila. Češka republika in Avstro-ogrska banka. LDU. Praga, 12. marca. (ČTU.) Vlada priobčuje naredbo, s katero se urejuje razmerje med Čehoslovaško republiko in Avstro-ogrsko banko. Razglas ima nastopne točke: 1. Izvršujoč predpise zakona dne 25. februarja 1919 o žigosanju bankovcev in oddaji premoženja, prevzame v upravo finančni minister obrestonosno državno posojilo, ki je nastalo po vpeljavi bankovcev, polem vse bankne žiro-raču-ne in vse državne liste, katere je izdal glavni zavod banke in njene podružnice. 2. V to svrho prevzame finančni minister vsa poslopja in premičnine, katere ima glavni bančni zavod in njegove podružnice v ozemlju Čehoslovaške republike. Uradniki in nastavljenci so dolžni delovati za upravo; isto dolžnost imajo tudi instituti, ki se bavijo z bančnimi agendi. Ureditev zasebnopravne obveznosti, ki se ne tiče države in banke je podvržena dogovoru med finančnim ministrom in banko. 3. Finančno ministrstvo se bo pečalo z nadaljnjo zakonsko ureditvijo državne funkcije bankovnice. V svrho strokovnjaške ureditve teh funkcij, ustanovi finančni minister bančni urad, katerega člani v vodstvu je na eni strani bančni odsek finančnega ministrstva pod predsedništvom ministra ali njegovega namestnika in na drugi strani strokovnjaško naobraženi bančni uradniki. V bančnem odseku je 8 članov, katere imenuje minister. V šesti točki si pridržuje minister imenovanje državnih komisarjev pri posameznih podružničnih zavodih. V področje bančnega urada spada predvsem upraviteljstvo državnega dolga. Laški socialisti za demobilizacijo. LDU. Čarih, 11. marca. (DKU.) »Neue Zuricher Zeitung« poroča iz italijanske meje: Socialistična sk ipina poslanske zbornice je sprejela v zborcvanm dnevni red z nastopnimi zahtevami: Resnično amnestijo za vse žrtve vomega režima, popolno demobilizacijo, umaknitev čet iz Rusije, popolni povralek k normalnemu režimu predvojne dobe, volilno reformo na podlagi razmerne volane pravice. Za vse te točke se bo po vs*»j deželi začela živahna prnpaganda. Boji v Berlinu. LDU. Beriin, 12. muca. (DKR.) Davi je začel napad po načrtu na Lichtenbejg. LDU. Berlin, 12. marca. (DKU.) Noč je bila rrti.na. Ni bilo niknkik posebnih do godkov. Pri hišnih preiskavah so našli mnogo orožja. Štirje špartakovci, ki so se uprli z orožjem, so bili po prekem soju ustreljeni. V bližini Aleksandcrplatza so ujeli 20 Poljakov. Iz Bavarske. LDU. Monakovo, 12. marca. (DKU.) Sinoči se je dosegel sporazum glede ime-novanja nove vlade. Deželni zbor se bo sestal najbrže v ponedeljek in bo dosedanjemu ministru za prosveto Hoffmannu oficielno poveril sestavo nove vlade. Politične novice. + Kropa. V nedeljo popoldne je imela shod v šolskih prostorih socialna demokracija. Po veliki agitaciji so zbobnali skupaj 13 Kroparjev, med njimi tudi 76 letnega starčka berača, ki gotovo ni vedel, za kaj gre. Sklicatelj iz Jesenic in oba go vornika iz Ljubljane so se dobro prepri čali, da v KrOpi ni tal za socialne demo krate. -f Izjave dr. A. Pavellča. »Pravda« priobčuje pogovor s predsednikom Star-čevičanske stranke prava, dr. A. Paveli-dem. Le-ta je izjavil, da stoji njegova stranka neomajno na stališču narodnega edinstva in edinstvene države z vsemi njejiimi pridevki. Toda moč države more biti zasidrana lc v gospodarski sili in za-dovoljnosti svojih državlianov, V zadnjih dveh mesecih pa se je proti temu žal ve-"iko grešilo. Namesto da bi se bilo varovalo progrumatično stališče, ki sta ga vsebovala adresa in regentov odgovor, da ostanejo do konstituante v veljavi dosedanje uredbe, se je začelo vse rušiti in odpravljati. To je povzročilo na Hrvatskem in v Slavoniji veliko nezadovoljnost ia zmedo, kar je tembolj obžalovati, ker se je s tem opogumilo tujstvo, ki je zopet začelo dvigati glavo in spletkariti proti državi. Zahteva, naj se do konstituante opuste vse nadaljnje izpremembe. — Glede državnega veča je Pavelič izjavil, da e to le začasno predstavništvo naroda, ki naj reši le najnujnejše stvari, predvsem pa pripravi vse potrebno za konstituanto, ki laj se anide takoj, ko se naši državi tončnoveljavno določijo meje. Sedanji dvamesečni centralizem se je sam ob s*bi iztrošil. -f- O bodočem volilnem redu poslanci v Belgradu mnogo razpravljajo med seboj. Kakor poroča zagrebško »Novo Vreme« Iz Belgrada, so baje Srbi proti proporčnemu sistemu, čoš da v celi drŽavi ui stranke, ki bi mogia nastopiti v celem teritoriju. Vsi Srbi na da so za tajno glasovanje, a proti ženski volilni pravici. — Tajno glasovanje jc za nas samoposebi uinljivo. Če pa je gorenja informacija istinita, ne moremo vedeti. Čudili bi so, ko bi bilo. Take demokracije no bi umeli! Kdo je kriv? »Novo Vrijeme« pile o položaju v Parizu in pravi, da sta med krivci neuspehov v zunanji politiki tudi Pašič in Pribičevič: Pašič, ker negira krf« ski pakt in ženevsko deklaracijo, Pribiče-vič pa, ker jc izjavil, da je dogovor med Narodnim večom in srbsko vlado neobvezen. -j- Preustroj vojne pisarne na Da« naju v vojno misijo. Sedanja vojna pisarna na Dunaju se preustroji v vojno misijo, katere šef bo general Milutin Marinovič. Njena naloga je, čuvati interese kraljestva po navodilih, kavero je prejel Sef misijo. Misija je podrejena neposredno ministrstvu za vojno in mornarico. •f Radičeve demonstracije v Zagreba. Za minolo nedeljo je bil sklical St. Radič shod svoje stranke v Zagreb. Oblast je shod prepovedala, a kljub temu je priilo v mesto do 5000 kmetov, ki so jim pa branili dohod v sredino mesta. Radič je nato pozval kmete na Mirogaj, kjer sta jim govorila s Hrvojem. Nato so hoteli zboro-valci v mesto pred Kaptol, da bi vpričo kardinala Bourne-ja demonstrirali za republiko. Policija je pa zaprla dohode. Položaj je bil nevaren, a končno sp ae Ra-dičevci s klid republiki, Wilsonu in Ra-diču razšli. Naslednji dan so akademiki priredili demonstracijo proti Radiču in iznad njegove trgovine strgali napis. Proti njim je nastopilo delavstvo, ki je demonstriralo zaRadiča in repubiiko. Pred vseučiliščem jc padlo par strelov, Dijaštvo je odšlo na univerzo, kamor je hotelo za njim vdreti tudi delavstvo, kar je preprečila policija. Nemiri so se kasneje po ulicah nadaljevali, a ob 9. uri zvečer je bil zopet popoln mir. Nekaj oseb so zaprli. -J- Volitve v MacedonlJL Kakor poroča belgrajska »Pravda«, so volitve v Ma-cedoniji za državno veče končane. Volitve bo se vršile po sistemu volilnih mož, poverjenikov. Na vsakih 1000 volilcev je prišel en poverjenik. Poverjeniki se bodo zbrali v okrožnih mestih in bodo volili za vsako okrožje po dva poslanca. -f Bivši rumunski ministrski pred« sednik Karp pred sodiščem. Iz Bukarešta poročajo, da se vrše preiskave proti bivSe-mu rumunskemu ministrskemu predsedniku Karpu, ki je tudi poklican na zaslišani. Rumunski listi trdijo, da je vojni raziskovalni sodnik dobil mnogo obtežil-nega mat-arijala proti Karpu, o katerem trdijo, da jo bil v čudnem razmerju z osrednjima velesilama in je na ta način napravil veleizdajstvo na račun Rumu-nije. -f BivSI cesar Karel — zaščitnik italijanske dinastije. Bernski dopisnik »Az Ujsaga« doznava iz resnih entetinih virov, da je bilo v hipu, ko je avstro-ogrska monarhija privedla Italijo v kritičen položaj in ko je bila vsled tega v Italiji na pragu revolucija, predloženo bivšemu cesarju Karlu, da pospeši to revolucijo ,a je ta baje dejal: »Meni je ljub?a sovražna kraljevina, ko sovražna republika,« in na ta način odbil predlog. •f Delavsko gibanje v Italiji. Iz Lu-gana poročajo: Tu so se zopet pričeli gibati delavci, ki so zaposleni v genovskih ladjedelnicah in žugajo za resno stavko radi tega, ker niso ugodili njih zahtevi za osemurni delavnik in da se za delo čez ta čas posebno nagradi. Radi tega stavkajo tudi kovinski delavci v večini gorenjeital-skih krajev. -f Vojno posojilo Grški. Grška je naprosila Anglijo in Francijo vojno posojilo za 126 milijouov frankov, Iti jih bo vpora-bila za preureditev njenega trgovskega brodovja. Obe državi sla odobrili prošnjo in bosta izplačali naprošeno posojilo. Tnrčije ni več. Na mirovni konferenci so sklepali o Turčiji in odločili, da naj upravljajo Turčijo štiri velesile. Tak konec jc vzel strah Evrope, otomanski po-lumesec je zašel za vcduo. Dnevne novice. — Načelstvo K. T. D. ima sejo v petek 14. marca ob pol štirih popoldne. — Jagičeva knjižnice. Kakor smo iz-vedeli, je bila bogata Jagičeva knjižnica na semnju prodana neki nemški družbi za 100.000 K. S tem je jugoslovanski svet Eo zaslugi našega uradnega šimelna izgu-il nenadomestljive vire in redke knjige o slovanski filologijl. — Vrednost krone pri državnih blagajnah. Minister za finance je odredil, da morajo računati državne blagajne za 250 kron 100 dinarjev. Po tem kurzu se bo sprejemalo krone pri plačevanju državnih oavkov in izplačevali prejemki srbskim državnim nameščencem v onih krajih, kier se plače izplačujejo v kronski veljavi. Ta kurs velja od 1. januarja t. 1. naprej. — Predpis vojaških taks za leto 1919. Vojaška taksa za leto 1919. se predpiše letnikoma 1895 in 1896, za katera velja nabor zadnjega poziva kot reden nabor. Vojaškim oproščencem, ki so med vojno služili aktivno vsaj šest mesecev, se predpiše polovica zakonite vojaške takse, onim vojaškim oproščencem pa, ki med vojno sploh niso služili ali pa so služili manj kot šest mesecev se predpiše cela zakonita vojaška taksa, Oproščeni plačila vojaške takse so oni, ki so med vojno dejansko služili, dalje državni, deželni in občinski nameščenci ter oni javnih robrodelnih zavodov (okrajnih bolniških blagajen, zavarovalnih zavodov, bolnišnic itd.), ki so bili med vojno iz službenih ozirov oproščeni. V ostalem veljajo določila taksnega zakona. — Poziv začasnega občnega pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani sfužbodavccm glede vplačevanja zavarovalnin. Vsi službodavci na ozemlju kraljevine SHS, ki so bili poprej člani deželnih uradov občega pokojninskega zavoda za nameščence v Gradcu in Trstu, se s tem poživljajo, da takoj vplačajo vse zaostale premije, v kolikor jih niso vplačali še prejšnjim deželnim uradom, 5n da tudi vnaprej redno vplačujejo mesečne zavarovalnine potom čekovnega urada SHS v Ljubljani na čekovni račun štev. 307 začasnega občega pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani. Položnice je zahtevati pri zavarovalnici, Turjaški trg 4. Obenem z vplačilom je obvestiti pokojninski zavod, za katere mesece in za katere nameščence se j« vplačala zavarovalnina. — Za sirote. Gosp. Josip Zakrajšek, nadučitelj v Blatni Brezovici, je izročil škof, društvu za varstvo sirot 356 K kot donesek skupne predstave ljudskih šol v B'atni Brezovici, na Drenovem Griču in v L:'gojni. Naj bi lepi zgled teh treh šol posnemali tudi drugje. Če hočemo, da bo naš r.arod bogatejši v delih krščanske ljubezni, moramo z vzgojo k dobrodelnosti začeti že v šoli, ljubljanske novice. lj Predavanje. Danes zvečer ob 7, uri predava gospodična dr. Piskernik v Krekovi prosveti — v Alojzijevišču — o ženskem vprašanju. Vabijo se zlasti gospodične iz trgovin in raznih uradov. lj Opozarjamo na današnje velezani-mivo predavanje gospoda profesorja Ivana Grudna v Šentpeterskem prosvetnem društvu. Začetek točno pol pol osmih zvečer. Člani in prijatelji društva udeležite 6e predavanja polnoštevilno in pripeljite s sebo" tudi svoje znance. Ij Pevska vaja za Vodnikovo slavnost se vrši danes 13. marca v društveni sobi na Jurčičevem trgu št. 3, in sicer za ženske ob pol sedmih, za moške ob pol osmih zvečer, Če kdo ni dobil vabila, naj blagohotno oprosti in oride k vaji. Za glasbeni odsek S. K. S. Z. — Pevovodja. lj Konferenca Sodalitatis za Ljubljano bo v petek, dne 14, t. m. ob %5. uri v posvetovalnici Kat. tisk. društva. — Predmet: — o mistiki, II. — event, — duhovnikova knjiga, lj Tečaj za državno računoslovje otvo-ri dne 15. marca 1919 in sprejema prijave v petek, dne 14. marca t. L ua Poljanski cesti št. 2, I. nadstr. 6oba št. 12 od 3, do pol 4. ure popoldne Franc Ilovar, rač. rcvident. lj Uradni prostori za Javne zavode. Poverjenika za socialno skrb je deželna vlada pooblastila, da rekvirira potrebne prostore za javne zavode, ki spadajo v njegov delokrog. lj Smrtno ponesrečil je dne 10, t. m. občinski odbornik in član krajnega šolskega sveta Julij Podobnik, oče člana-Orla Joškota v Mostah. Pogreb bo v četrtek ob pol 4. uri popoldne. Naše iskreno sožalje cenj. rodbini! lj Iz gledališke pisarn.. Narodno gledališče v Ljubljani nujno potrebuje original Gorkijevc drame »Na dnu« ter prosi vljudno onega g. ljubitelja književnosti, kateri bi knjigo slučajno imel, da mu jo posodi. Prav tako prosimo vso gospodo, ki ima ruske drame v originalu, da nam naznani svoje cenjene naslove in imena kn;lg. Gg. pisatelje in prevajalce prosimo, da nam naznanijo, katere drame prevajajo, oziro-ua mislijo prevajati, lj Imejiteljem hrabrostnih svetinj se dodatno k ie objavljenem pozivu glede prijave za enkratno odpravnino naznanja, da se imajo v vojaškem uradu v Mestnem domu v Ljubljani z dotičnimi legitimacijami prijaviti samo oni, ki se nahaja!ov c i -v i 1 n e m razmerju in stanujejo v mestu Ljubljani. Prijave aktivno služečih vojakov se ne spreiemajo. ker je za n:e mero^aino v vseh zadevah njihovo vojaško poveljstvo, — Tak poziv so dobila vsa okrajna glavarstva no Sloveniji, torej je nepotrebno da pribaiajo litije ro tozadevna pojasnila z dežele v Ljubljano. %r*s»»lfc S, *r. Zveza Orlov. Seja predsedstva in vaditeljskega zbora Z. O. se vrši v petek, dne 14. t m. točno ob 7. uri zvečer v zve-zlni pisarni. Z ozirom na občni zbor Z. O. jc seja zelo nujna ter prosimo brate, da se udeleže v obilnem številu. Občni zbor Zveze Orlov se vrSi v nedeljo, dne 16. t. m. Zbirališče ob do! 8. uri zjutraj pred »Jngoflovansko tiskarno«. * Iz Krope. V ndelio, dne 9. t. m. dopoldne smo imeli občni zbor Katol. de-'av. društva. Mnogo smo se posvetovali, kako bi se moglo društvo poživiti. Ker je bilo na zboru tiHi mnof»o mladih, una-mo, da sc bodo tudi ti z vnemo .s^areišib poprijel? društvenega življenja. Da bo društvo dobro de'ova1o, so nam porok novi odborniki društva. Sk'en"o te ie t«di spremeni? oravila drt-št"a. K*kor s« n»m je ooročalo, bo društvo dobilo kmalu boljše prostore. Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDAHščA. Dramsko gledališče. V četrtek 13. t. m. H. Ibsena »Strahovi« za abonement C. V petek 14. t. m. ostane gledališče zaprto. V soboto 13. t. m. ob pil o-T>5h rvčer »R e v o 1 u c i j s k a svatba« izven abonementa, V nedelio 16. t. m. ob pol ovmh zvečer »Revolucijska svatba« za abonement A. Operno gledališče. V četrtek 13. t. m. ob pol ostrih zvečer »^ o h e m e« za aborerent A. V petek 14. t, m. ostane gledališče zaprto, V soboto 15. t. m. ob pol osmih T^ečer »Slovaška princeska« za abonement A. V nedeljo t. m. ob pol n^mih zvečer »Slovaška princeska« izven aborem^nta, pr Glasbena Matica. Z l a t k o B a - 1 o k o v 1 č , največji jugoslovanski goslar-ski umetnik sedanje dobe bo v svojem ljubljanskem koncertu v petek, 14. marca zvečer ob pol 8. uri izvajal sledeči krasni, vseskozi slovanski spored: 1. Anton Dvo-fik: Koncert za gosli v A-molu. I. Allegro moderato. II. Adagio. III. Finale. Ta skladba v treh stavkih spada med najznamenitejša dela svetovne goslarske literature. 2. Oskar Josefovič: Sonata za gosli in klavir v Fis-rnolu v treh stavkih. I. Allegro moderato. U. Adagio. III. Presto scherz-ando. Skladba je izbomo delo znamenitega hrvatskega modernega skladatelja in posvečena mojstru Zlatku Balokoviču. 3. Anton Dvof£k: a) Slovanski ples v E-molu; b) slovanski ples v G-duru; c) Be-dfich Smetana: Iz moje domovine. 4. Wle-niawski: Ruski karneval. Skrajno efektna virtuorna skladba. — Klavirsko sprem-1 je vanje izvaja vseučiliški profesor dr. Hu-gon pl, Michalovich. — Vstopnice se dobivajo v predprodaji v trafiki v Prešernovi ulici. Slovenci, udeležite se koncerta v mnogobrojneni številu. Del čistega dohodka žrtvuje Balokovid na korist »Kola milosrdnih ^estara SHS«. Pokroviteljstvo te dobrodelne organizacije za Slovenijo izvršuje preblagorodna gospa županja dr. Tavčarjeva, Nalnoveiie. SEJA NARODNEGA PREDSTAV. NISTVA, (Posebno poročilo »Slovencu«.} Belgrad, 12. marca. Danes ob 10. uri dopoldne se je začela seja narodnega predstavništva. Navzoči so bili vsi ministri. Tudi poslanske kloip so bile skoro vse zasedene. Ministrski podpredsednik dr. Korošec je sedel na svojem poslanskem sedežu. Dr. Vladimir Corovič je prebral zapisnik zadnje seje. Na vrsto j. prillo poročilo verifikacij-skega odseka. Dr. Križman je prebral poročilo v srbohrvaškem jeziku. Ko je nato hotel dr. Lončar brati poročilo tudi v slovenskem jeziku, jc vstal dr. Korošec in izjavil, da vsi slovenski poslanci razumejo srbohrvaČino in je predlagal, naj se branje prekine. Zbornica je vsled tega priredila dr. Korošcu prisrčne ovacije. Dr. Sumarič je protestiral proti razdelitvi mandatov za Bosno in Hercegovino in zahteval še 11 mandatov, in sicer 3 za Narodno za ednico, 8 pa za jugoslovansko muslimansko organizacijo. Prihodnja seja bo 13* t. m. Na dnevnem redu je razprava o poročilu verifika-cijskega odseka. LDU Belgrad, 12. marca. (JDU) Minister za notranje stvari Svetozar Pribiče-vič je sporočil skupščini, da nekateri poslanci iz Dalmacije niso mogli priti v Belgrad, ker jih italijanske okupacijske oblasti ne puste iz zasedenega ozemlja. (Veliko ogorčenje in izrazi protesta v celi dvorani.) Ministrovo sporočilo se je nato od-kazalo verifikačnLmu odboru v nadaljne obravnavanje. — Predsednik ministrskega sveta Stojan Protič je pripomnil, da bi morala tudi manjšina verifkacijskega odbora predložiti svoje poroč;l0 pismeno. --Zastopnik manjšine Petrovič (radikalni di-sident) jc odgovoril, da je to manjšina opustila, da ne bi preveč zavlekla dela narodnega predstavništva. — Predsednik Pe-čič je sporočil, da je dobil verifikacijski odbor po zaključku svojega dela še pove-rlnico istrskega poslanca Matka Laginje cbenem s protestom dr. Červarja, ki do- . kazuje, da so volitve istrsk'h poslancev razen Matke Laginje izvršene nepravilno. PREDSEDSTVO NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA. (Iz virno poročilo »Slovencu«,) Belgrad, 12. marca. Jutri ob 5. uri popoldne se bo vršila volitev predsednika zbornice. Izvoljen bo radikalni disident dr. Draža P a v 1 o v i č. V svojem nagovoru bo pozdravil in naglisil ujedinjenje tro-edinega naroda v eno državo. Poudarjal bo junaško borbo Srbije za narodno osvebo-jenje in naglasil naše narodne zahteve, Belgrad, 12. marca. Namesto dosedanjega kandidata Ivana de Grisogona kandidira JDS za podpredsemka narodnega predstavništva dr. Iva Ribara (djakovski odposlanec). PRESTOLNA BESEDA. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 12. marca. Razprava o pre-pornih mandatih . bo najbrže odgodena. Slovesna otvoritev narodnega predstavništva s prestolno besedo bo najbrže v soboto ali pondeljek. SPREMEMBA V VLADI. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 12. marca. Vojni minister general Rašič je odstopil radi bolezni, Belgrad, 12, marca. Za naslednika vojnega ministra se imenujeta general H a d ž i č in polkovnik K r i s t i č, Belgrad, 12, marca. Za m'nistra prehrane je imenovan Pavel Marinko-v i č , poslanec srbske napredne stranke, dosedanji poslanik v Bukareštu. — Minister brez portfelja R a j č e v i č iz Črne gore je odstopil. Za ministra za gozdarstvo in rudarstvo je imenovan Šeckije G 1 u h i č iz Besne (JDS). ZAKAJ ITALIJA NIMA POSLANIKA V BELGRADU. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Rim, 12. marca. Italijanski poslanik ni mogel biti akreditiran v Belgradu, ker se je njegova poverilnica glasila za kraljevino Srbijo, a ne za kraljevino SHS. Italijanska vlada je vse poskusila, da bi bil akreditiran, a brez. uspeha. Italijanska vlada je nato poverila posle nekemu uradniku, ki je pa zapust 1 ozemlje Jugoslavije in odpotoval v Rim. Ta zadeva šc ne pomeni sovražnosti med Italijo in Jugoslavijo, marveč je vzrok temu, ker ententa šc ni priznala kraljevine SHS. POLITIČNE ARETACIJE V SARAJEVU. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Sarajevo, 12. marca. V uradn'ških krogih kroži vest, da se bo po aretaciji pl. Vancaša nadaljevala preiskava in da bo aretiran tudi dr. Sunarič, ker da je tudi on sodeloval pri preganjanju Srbov leta 1914. AMERIKANCI ZAHTEVAJO ODŠKODNINO! (Posebno poročilo »Slovencu«). Reka, 12. marca. Državni oddelek v Washigtonu poroča, da dosega cenitev o odškodnini, ki jo zahtevajo Amerikanci od Nemčije in Avstro-Ogrske, vsoto 750 milijonov dolarjev in sicer za škode in izgube, povzročene po napadih podmor-nikov. NARODNI KONGRES V MILANU ZAHTEVA REKO IN DALMACIJO, (Posebno poročilo »Slovencu«). Reka, 12. marca. Danes se je vršil v Milanu velik narodni kongres politikov, senatorjev, županov, pisateljev in vseuči-lišČnih profesorjev najrazličnejših politič-neiših in gospodarskih društev Italije, ki je z navdušenjem sprejel rcsolucijo, v kateri zahteva spojitev Reke in Dalmaciie z »Veliko Materjo Italijo«. Kongresu je pii-sostoval tudi Gabriclc D' Annunzio. NITI KOŠČKA NASE ZEMLJE! tPesebno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 12, marca. Jugoslovanski klub je izvolil tri člane, dr. Pogačnika, Smodcja m dr. Šimraka, da stopijo v stik z zastopniki ostalih klubov, da se o priliki konstituiranja zbornice priredi manifesta-cijska seja, ki naj vsemu svetu pokaže, da nočemo prepustiti sovražniku niti enega koščka naše zemlje. Vsi ostali klubi so sprejeli predlog jugoslovanskega kluba. JUGOSLOVANI IZ RUSIJE. LDU Belgrad, 12. marca. (JDU) Mini- ski svet je sklenil, da se državljani našega ozemlja, ki so bili tekom vojne ujeti kot vojaki bivše avstro-ogske monarhije in so sedaj v Rusiji kot ujetniki, evakuirajo iz Rusije pod kontrolo države. Ta naloga se •overi posebni komisiji, ki bo imela svoj sedež v Odesi. MEDSTRANKARSKA KONFERENCA. LDU. Bslgrad, 12. marca. (JDU.) Jutri se vrši medstrankarska konferenca o pomnožitvi števila mandatov in manifestaciji predsedništva narodnega predstavništva. r?'*"! JUSOSLOVANSUC-ITALIJANSKIM KONFLIKTOM? Američani zapuščajo Reko. LDU Reka, 12. marca. (DKU.) Amert- kanska posadka jc danes zazustila mesto. Španski konzul, ki zastopa amerikanske interese, je pozval vse podanike Zedinjenih držav, da naj se takoj pripravljajo za odpotovanje. Amerika hoče ostati nevtralna v konfliktu, ki bo najjbrže izbruhnil med Jugoslovani in Italijani. LDU Split, 12. marca. (DKU.) Italijanske četa so zasedle Split. Italijanski general ja prevzel poveljništvo nad mestom in pristaniščem. Angleške čete in ladje »o so odplule. PROMET IZ TRSTA PREKO LJUBLJANE. LDU BuuaJ, 12. marca. (DKU.) V državnem uradu za ljudsko prehrano so ae vršili danes pogovori z delegati iruorali-lrane komisije za živila, ki so prišli iz Trsta: Delegati so izjavili, cla bosta od danes začasno vozila dva vlaka dnevno iz Trsta preko Ljubljane. Jutri se bodo nadaljevala posvetovanja. V državnem uradu za finance so se vrnili danes tudi pogovori o financiranju dobav živil. ČEHI IN NEMCI. LDU Bunaj, 12. marca. (DunKU.) O folmalnem prekinjenju diploumtienih zvez med čehoslova&ko in neniško-avstrij-o državo ni govora. Tako prekinjanje se mora po mednarodnih običajih notiticirati dotični državi in ima za posledico takojšnjo odpotovanje tujih poslanikov. Oboje so pa ni zgodilo. Samo to je gotovo, da Jo med obema državama radi znane obdol-žitve čehoslovaške države napram nemško avstrijski državi nastala nekaka di-plomatična napetost iu ua jo jirekinjeno običajno dnevno občevanje med nemško-češko državo in dunajskim čehoslovaškim poslaništvom. Vlada pričakuje, da bo po razjasnitvi dejanskega stanja po posredovanju italijanske komisije za premirja uvidela čehoslovaška država, da nima vzroka poostriti razmerja. TEMEŠVAR DOBE RUMUNI. LDU. Belgrad, 12. marca. Dopisnik »Epohe« brzojavlja iz Pariza: Govoril sem z našimi najveljavnejšimi delegati. Splošno so zelo zadovoljni z uspehom glede naših mej napram Rumuniji. Značilno je, da so se rumunski delegati kar penili srdite nemoči, ko so predložili svoje načrte o skupnih mejah. Reči moramo, da bo železniška proga Bela Cerkev-Temešvar naša in da bo zavarovana po pasu, četudi bomo morali v interesu dobrih odnošajev žrtvovati Temcšvor sam. AMERIŠKA GROŽNJA ITALIJL LDU. Eelgrad, 12. marca. Jugoslovan-ki dopisni urad poroča iz Pariza, da je \merika zagrozila Italiji, da ustavi dobavo vojaških potrebščin, ako Italija nadaljuje svojo imperialistično politiko in re otVori jugoslovanskih mej. PROMET NA PROGI SKOPLJE-NIŠ IN SOLUN—BELGRAD. LDU. Belgrad, 12. marca. Dne >1 t. m, bo otvorjen redni železniški promet brez prekladanj na progi Skopl c—Niš. S 15. majem pa bo vzpostavljen popolni železniški promet med Solunom in Belradom. &prGirizadIa. a Krušne komisije bodo uradovale le v petek, dne 14. t. m. od 8. do 1. ure po-oldne. Izdajale 6e bodo izkaznice za ruh in moko. Zamudnikom se ne bodo izdajale izkaznice na magistratu. a Predaja ažlgalio. Tuzadevn' razglas se v toliko popravi, da se dobi 1 zavitek užigalic na vsak drujri od rez o k sladkornih izkaznic, medlem ko so ima levi del sladkorne izkaznice stranki vrniti. a Frodaja moko. Na vsako močno izkaznico se dobi do vštete soboto 15. t. m. 1 kg bele moko Za pecivo. Kilogram stane i krono 00 vin. a Novi krušni in močni načrt za prodajo kruha in moko velja šele od nedeljo, 10. marca dalje. Do sobote, 15. t. m. se prodaja moka še na stare številko. Novi načrt se razobesi pri vseh krušnih komisijah ter pri prodajalcih kruha in moke. a Meso na rdeče izkaznice B bo delila mestna aprovizacija v petek, dne 1-1 t. m. in v soboto, dne 15. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen jc ta-le red: V petek, dne 14. t. m. popoldne od 3. do do pol 4. ure št. 1 do 200, od pol 4. do 4. ure št. 201 do 400, od 4. do pol 5. ure št. 401 do 600, od pol 5. do 5. ure št. 601 do 800, od 5. do pol 6. ure št. SOI do 1000. — V soboto, dne 15. t. m. popoldne od 1. do pol 2. ure št. 1001 do 1200, od pol 2. do 2. ure št. 1201 do 1400, od 2. do pol 3. ure št. 1401 do 1600, od pol 3. do 3. ure št. 1601 do 1S00, od 3. do pol 4. ure št. 1801 do 2000, od pol 4. do 4. ure št. 2001 do 2200, od 4. do pol 5. ure št. 2201 do 2400, od pol 5. do 5. ure št. 2401 do konca. a Krompir za VII. okraj. Stranke VII. okraja dobe krompir v petek, dne 14. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določa sc ta-le red: Dopoldne od S. do 9. ure št. 1 do 160, od 9. do 10. ure št. 161 do 320, od 10. do 11. ure št. 321 do 480; popoldne: od 2. do 3. ure št. 481 do 640, od 3. do 4. ure št. 641 do 800, od 4. do 5. ure št. 801 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 5 kg krompirja, kilogram stane 80 vin. a Krompir za VI. okraj. Stranke VI. okraja dobe krompir v soboto, dne 15. t. m. in v pondeljek, dne 17. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določa se ta-le rod: V soboto, dne 15. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure št. 1 do 140, od 9. do 10. ure št. 141 do 280, od 10. do 11. ure št. 261 do 420; popoldne: od 2. do 3. ure št. 421 do 560, od 3. do 4. ure št. 561 do 700, od 4. do 5. ure št. 701 do 840. V pondeljek, dne 17. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure št. 841 do 980, od 9. do 10. ure št. 981 do 1120, od 10. do 11. ure št. 1121 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 5 kg krompirja, kilogram stane 80 vin. ISSe se Jožef B a b i č , ki je služIl pri 97. pošpolku ter se vrnil meseca decembra 1918 iz ruskega ujetništva in so nastanil menila v Ljubljani. Kdor kaj o njem ve, naj sporoči to njegovi ženi Josipini B a -bič, Ljubljana, Zvonarska ulica 7. Kdo Iz Ukrajine vračajočih eo vojakov ve, kje se nahaja Stanko Zorn, poročnik, Tržačan, ki jo ležal v Odesi v neki bolnišnici za hudo špansko. Pogreša so od oktobra meseca 1. 1918. Prej je služil pri 2. bos.-horc. polku, vojna pošta 220 (243?). Naslov naj se blagovoli sporočiti njegovi sestri Olgi Zorn, Rimska cesta št. 6. I DI13 flDCfl Pr'bHžno 1000 kg, za pra-LCjJu (JCjOi šičjo klajo, je naprodaj na Rtsljevi cest) 30. v Ulubiau:, Zahvala Povodom bridke izgube nu"o iskreno ljubljene soprogo cz. matere, gospe Marije Glavni • zrekamo prefi. duhovščini in vsem onim, ki so spremili raj-nico na njeni zadnji poti, našo najiskrenejšo zahvalo. Ljubjana, 12. marca 1919. Žalujoči ostali. UPfl'51'n sprejme konfekcijska trgovinn bCilitU A. liUls č, Pred Šaoiijo št. 19 L>jubiiaua. k trem otrokom, katera bi itflli; u znala tudi Šivati, inradruua ilomnča dela, so sproimo. Ne sme biti premlada. iJlača po dogovoru. Več se poizve So. Žialm, gostilna pri »Rac!.t> Kdo izmed vrača'.ofcih se ujet-j iuJU;«. mkov iz l!usi'e o kaj o i"ran estu šlfar, rojenim leta 181)3 v Stra cjšca pri Kranju? Služil jo pr: 17 peš-polku in se je nazadnje oglasil 19. marca 1915 iz Srcdnie Azije iz Kachke. Kcmur jo kaj znano, naj blagovoli sporočiti njegovi materi lVlarlii siiar, pocestnici p. birniišso št. 25. pri Kranju. Stroški se radevolje povrnejo. Nova miza iz trdega lesa in nova gre omara za so prodn. Ogled 8-12. Naslov v uprav „Slovenca" pod št. 1728. Brez posebnega obvestila. V svojpm nedoumnem sklepu jo poklical Bog k Sebi po plačilo našega ljubljenega soproga in očeta Janeza kamnoseškega mojstra ln pesertniria. Življenje Ti je bilo trpljenje. V številnih cerkvah služijo dela Tvotega uma in Tvojih rok božji časti. Neštetim si postavil na grob kamuiti pomnik. Ti pa si zasidral svoje zaupanje v dobroto usmiljenega Sodnika, v velikodušnost božjega 1'lačnika. Daj, o Bog, da ne bo varano njegovo in na5o zaupanje 1 Mengeš, 11. suSca 1919. Marija- Ana: soproga, Ivan, Motka, dr. Srečko, otroci. Anton Eompare, zet Pogreb bo v četrtek, dne 13. t. m. ob 4. url popoldne na farno pokopališče v MengSu. mmmmmm$mmk Slovensko planinsko društvo v Ljubljani naznanja, da je preminul njegov mnogoletni odbornik in načelnikov namestnik, gospod Ivan licejski ravnatelj v Ljubljani. Od ustanovitve društva mu je bil zvest sotrudnik in voditelj, svoje delo je posvetil z neutrudljivo vnemo razvoju našega planinstva — do zadnjih trenutkov je živel le za lepo bodočnost naših krasnih gorskih krajih. Ohranjen mu bodi časten spomin. V Ljubljani, dne 11. marca 1919. Potrti globoke žalosti naznaniamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš predobri, ljubljeni oče, stari oče, tnst, gospod »ffi ... sodn! uradnik v pokoja danes, ob 7. uri zjutraj, po dolgi mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirHjoče, boguvdano v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnina bode v potok, dno 14. marca, ob 7. uri zjutraj, iz hl-e žalosti v Podnartu na pokopališče na Dobravi pri Kropi. V Podnartu, 12. marca 1919. El'za Zorzt, Lma Stroj, Elvlra Pojanl, Antou Manzonl, sodni tajnik, Antoueta Ur. Loviontič, Arlur ./ianzoni, finančni paznik, Mimlca Manzou., poštarica, i.;ni Dr novec, hčero in sinovi. Adoli Zorzl, sodni kancelist, Valentin Stroj, nadrevident postajo-načelnik, Angel Pojani, poštni uHiikomisar, (lr, .losip Juavrcnclč, profesor, poslanec državnega veča, Emil Urinovoc, žel. adjunkt, zetje. Vsi vnnVl )n vnukinja. n*T.wn,tn a jr ira Uddia Lonzorcii »bloveoca«. toreflflj 2 al! 3 imoite na Poljanskem nasipu št. £3. Moj vreč ovsa z zr^LŽ^ Stožlcrh 35 pcSta Jo i ca. O« površnik, 1 s'olček za otroka, svetilke in več diugih stvari jo naprodai v kantini v bivši cukrarnt, Anvjrožov Ira 3. Več sto metrov v « »viot i v t (šin) jc naprodaj v pivovarni nn Vrhniki. dobro pognojena, ležeča za pokopališčem sv. Krištofa so oddajo za več let v naiem. Interesenti naj se zglasijn v nedeljo popoldne od 1. do 2. ure v gostilni onmpret v Ljnuljanl, o;o• dvorska ulica stev. 3i. nlaSčitaraa is t o i a m so za moške srajco in ženske predpasn.ke so proda al> zamenia za sladkor, ali za druga živila v GratiiSču št 3 isioiamso flKtK fttftOlfG ftttiftlfrt Ofiifl I« lili ! — — in manšeti. — — — sio voao — razpošilja A. OSET, p. GnštanJ. — ŽiM|ii zbrisi isftSSEiKi posestvu p. d. Kurej, Črneška gora naprodaj okrog 1852 50.000 smrekovih sadik. Cena na mesiu 14 kron za tisoč. Pojasnila ciaje Pran aorjelnik, poaus nk, ?odklanc, p. Moža ob oravi, žiajersko Snrejmem štiri močno za izdelovnnio cemelne strešno otroke proti duev/iemu zaslužku od K Vš— do K 22—. Prosta brana :n stanovanje, Kiba Omahen, Višnja tjoca. Dve gospodični pjjj^g ^ » koj v Ljubljani. Cenjene ponudbe nn upravo tega tista po šifro Hrana 1610. V soboto, dno 15. marca ob 9. uri dopoldne se bodo prodajali na Sv. Petra cesti št. 2,11. nadstropje desno, sledeči predmeti: 1 Kompletna oprava za spalno in t komi>lolna oprava za jedilno sobo, poleg tega razno druge mobilijo; vse v naibotjšem stanju. Nadalje razno podobe, okvirji, svetilke, otiošno igračo in drugo. Kupci se vabijo. tč na na Gllncah pri Llubljanl. obre- stuie vloge od 1. mai ca d.ilje začasno po 20/ Kdor od cenienih vlagateljev /O bi se s tem 110 strinjal, lahko poliubno dvigne vlogo. Živo apno, portland cement, zidno In strešno opeko va^onTh)cf'ni mizarski 15irm 10() Vlšie 1'onuja Valentin .361! Urbani:.č, Ljubljana, Dlcivveisova — cesta štev. 18 (nasproti liceju). — najnovejšega sestava, fino emajlirane, enostavno, tor popolnoma nenevarne razpošilja po poštnem povzetju za ceno 32 K, poštnina posoboj. Glavno zastopstvo KINTA svetilk, Ljubljana, Dunajska c. 12. Telegrami: KINI A Ljubljana. jja&BiesiiB ftrhile (izvzemši lesnike) samo prvovrstno blago trg spod. in kom. del. dru ba „3aKiaOu, SSsiSa^StSa CBSfa 33 v \saki nmtžini po najvišjih dnevnih cenah. Ker se bo blago kupovalo samo kratek čas naj so interesenti požurijo. kakor: košarico za razpošiljanje sadja, je base za gospodarstvo, pap.r, pecivo, za potovanje; cveiticiie mizice, w