V A R S T V O N A R A V E ( N A T U R E C O N S E R V A T I O N ) , V I , 1 9 6 9 , L J U B L J A N A MAKS WRABER SUBALPINSKI SMREKOV GOZD NA KOČEVSKEM IN NJEGOVA HOROLOŠKO-EKOLOŠKA PROBLEMATIKA S m r e k a ima v naravni podobi slovenskega gozda pomemben delež ne samo po količini, saj zavzema približno petino lesne gmote (19%) vseh dre- vesnih vrst, marveč tudi glede na svoje biološke, ekološke in sociološke lastnosti, v gospodarskem oziru pa prednjači zaradi izredne vrednosti svojega lesa. Biološke in ekološke lastnosti smreke poznamo razmeroma dobro (M. W r a b e r , 1963: 79—80), še bolje nam je znana njena sociološka vezanost. Po dosedanjem znanju o vegetaciji smrekovega gozda gradi smreka v Slove- niji več ko deset lastnih osnovnih združb (asociacij), v katerih po naravi vsaj relativno prevladuje, večinoma pa tudi absolutno, medtem ko se pojavlja kot spremljevalna vrsta obilneje ali pičleje v večini alpskih, predalpskih, dinarskih in preddinarskih gozdnih združb (M. W r a b e r , 1960, 1963). SMREKOVI GOZDI SLOVENSKEGA ALPSKEGA IN DINARSKEGA OBMOČJA Za slovenski alpski svet je značilno, da gradi smreka tod le dve klimaksni ali klimatozonalni visokogorski združbi, in sicer z d r u ž b o s m r e k e i n g o l e g a l e p e n a (Adenostylo glabrae-Piceetum M. Wrab. 1966) na karbo- natni podlagi jugovzhodnih Alp (Julijske in Savinjske Alpe, Karavanke) ter z d r u ž b o s m r e k e i n g o z d n e b e k i c e (Luzulo silvaticae-Piceetum M. Wrab. 1963) na silikatnih kamninah Pohorja, Košenjaka, Smrekovca in nekaterih manjših delov Karavank. Vse druge smrekove združbe so azonalne in paraklimaksne, se pravi, da njihov obstoj ni odvisen od splošnega pod- nebja, marveč od posebnih krajevnih podnebnih in talnih razmer. Nasploh poteka v naših gorah spodnja višinska meja klimaksnega smrekovega gozda pri si250/11300 m, navzgor pa sega ta gozd do zgornje gozdne meje pri 1500/1700 m. S u b a l p i n s k i s m r e k o v g o z d (Piceetum subalpinum Br.-BI. 193S) je kot klimaksna združba zelo razširjen v Alpah, kjer zavzema subalpinski pas med 1200/1400 m in 1800/2000 m ( B r . - B L , S i s s. et V l i eg . , 1939: 23; B r . -B I . , 1950: 233—234), v slovenskih Vzhodnih Alpah pa se pojavlja samo kot paraklimaksna združba po visokogorskih planotah Triglavskega pogorja z mraziščno naravo (Pokljuka, Jelovica) (M. W r a b e r , 1958, 1960: 73, 1963: 85—86) in ponekod v Karavankah (V. T r e g u b o v in sodel., 1957b). Na območju Dinarskega gorstva srečujemo posebno d i n a r s k o varianto sub- alpinskega smrekovega gozda {Piceetum subalpinum Br.-BL 1938 dinaricurn M. Wrab. 1960), in sicer na dnu velikih vrtač in dolin (drag), kjer se uve^ Ijavlja toplinski obrat in s tem pogojeni obrat vegetacijskih pasov. V slo- venskem visokodinarskem (visokokraškem) območju je najbolj znano in po obsegu največje mrazišče Smrekova draga v Trnovskem gozdu (odd. 39). Njeno kotanj as to dno in kotlinsko obrobje porašča v nadmorski višini 1100/1150 m dinarski subalpinski smrekov gozd (M. W r a b e r , 1959; 26—28, 1960: 74, 1963: 86), na najnižjem mestu kotline pa je razvito celo čisto ruševje (Pinetum mughi). Podobna mrazišča manjšega obsega, kjer se je razvil sub- alpinski smrekov gozd dinarskega tipa, srečujemo tudi v Snežniškem po- gorju (V. T r e g u b o v in sodeL, 1957 a) in v sosednjem Gorskem Kotarju (I. H o r v a t , 1962: 108—109, 1963: 586). Niže ležeča ali manj izrazita mra~ zišča v nadmorski višini 900—1200 m porašča v Dinarskem gorstvu smrekov gozd drugačne zgradbe: s m r e k o v g o z d s k l a s i v k o (Calamagrosti- Piceetum M. Wrab. 1960), kakršnega srečujemo po širokih, valovitih mra- ziščnih dolinah Trnovskega gozda (Velika in Mala Lažna, Smrečje) (M. W r a - b e r , 1959: 30—32, 1960: 75—76, 1963: 86), ali pa g o r s k i d i n a r s k i s m r e k o v g o z d (Piceetum croaticum montanum Horvat 1950), znan npr. iz Velike Padežnice pod Notranjskim Snežnikom (M. W r a b e r , 1949, 1960: 74, 1963: 86). Prav raztreseno in na manjših površinah srečujemo v našem gorskem svetu še nekatere bolj ali manj tipično razvite naravne smrekove združbe, ki so se razvile in ohranile zaradi posebnih rastiščnih razmer. Takšni so g o z d s m r e k e i n j e l k e {Abieti-Piceetum M. Wvdih., 196^), g o z d s m r e k e i n j e r e b i k e {Sorbo aucupariae-Piceetum M. Wrab. 1960), s m r e k o v g o z d s t r i k r p i m m a h o m (Mastigobryo-Piceetum/Schmid et Gaisb. 1936/ Br.-Bl. et Siss. 1939) in s m r e k o v g o z d s p r a p r o t j o z e l e n i c o (Asplenio-Piceetum /Br.-Bl. et Vlieg. 1939/ Kuoch 1953). Nobena teh smrekovih združb ne sega pod nadmorsko višino 800/900 m, vse pripadajo torej sredo- gorskemu in visokogorskemu vegetacijskemu pasu. SMREKOV GOZD V PRELESNIKOVI KOLIŠEVKI Glede na lego in ekologijo prej navedenih tipov smrekovega gozda je tem bolj presenetljivo odkritje dinarskega subalpinskega smrekovega gozda v P r e l e s n i k o v i k o l i š e v k i na Kočevskem, v nadmorski višini 420 do 430 m, kar je v jugoslovanskem in evropskem merilu daleč najnižja lega za ta tip smrekovega gozda. To je edinstvena vegetacijska oaza sredi prevladu- joče dinarske gozdne vegetacije, ki jo predstavlja tod dinarski gozd bukve (Dentario-Fagetum M. Wrab. 1960) oziroma bukve in jelke (Abieti-Fagetum dinaricum [Horvat 1938] Tregub. 1957), v neposredni soseščini pa najdemo celo nižinski gozd hrastov in belega gabra (Querco-Carpinetum). Do odkritja te smrekove oaze je prišlo poleti 1967, ko smo kartirali vegetacijo na območju Kočevskega Roga. Ob jugozahodnem vznožju Kočev- skega Roga (1100 m), ki mu pripada tudi Rajhenavski Rog (964 m), poteka geološka prelomnica v tipični dinarski smeri (severozahod—jugovzhod) ter prehaja dalje proti jugovzhodu v Rajhenavsko (Rajhenav, 665 m) in Kopriv- niško podolje (Koprivnik, 628 m), na nasprotni strani tega tektonskega jarka pa se dviga Somova gora (819 m), prehajajoča proti jugovzhodu v Medvedji gozd in Rovtarsko gorico (848 m). Ti hribi so zgrajeni iz svetlega zgornje- LEGA PRELESNIKOVE KOLIŠEVKE NA KOČEVSKEM 500m O ( ) Prelesnikova koiiševka jurskega apnenca (V. G r e g o r i č , 1968) ter porasli s sklenjenim dinarskim bukovo-jelovim gozdom. Ta sinklinalna prelomniška dolina se dviga in spušča, širi in zožuje. Njen širši, valovito razgibani severozahodni del je bogat z vrtačami, ki jih imenujejo domačini Ušive jame. Največja in najgloblja med njimi je P r e l e s n i k o v a k o l i š e v k a , imenovana po kočevskem gozdarju inž. Antonu F r e i e s n i k u , našem terenskem spremljevalcu, ki nas je opozoril na to brezimensko jamo in nas vodil vanjo. Topografska lega Preles- snikove koliševke s širško okolico je vidna na priloženem izseku zemljepisne specialke 1 : 50.000 (list Novo mesto 3). Po krasoslovnem izrazoslovju je k o - l i š e v k a ali k u k a v a podorno brezno, nastalo s porušenjem stropa nad podzemeljsko votlino. Vhod v jamo je mogoč samo z zahodne strani skozi škrbino v obrobju, ki vodi v strm, s kamenjem in mehko zemljo pokrit, z drevjem in grmovjem pičlo porasel žleb, prehajajoč v kamnito grobljo, pre- krito z grmovjem in visokimi zelišči, zlasti z veliko koprivo (Urtica dioica), tako da se le s težavo prikoplješ do dna koliševke. Dno Prelesnikove koliševke je valovita groblja ali grohot, ki jo sestavljajo po več metrov visoki skalni bloki, in je zato zelo težko prehodno. Luknje SI. 1. Pogled z zgor- njega roba v o s ten je Prelesnikove koliševke. Samo vrhove smrek ob- seva sonce Abb. 1. Blick vom obe- ren Rand auf die Stein- wand der Prelesnikova koiisevka. Nur die Fich- tengipfel sind in der Sonne Foto: M. Wraber in špranje med skalami prekrivajo ponekod trolineča smrekova debla, po- rasla z debelo mahovno odejo, ki pokriva tudi skale in se v obliki gostih zaves spušča do dna. Jamsko dno ima nepravilno ovalno obliko ter meri v najširši smeri 80—100, v najožji pa 70—80 m. Skalnato obrobje koliševke je povečini strmo in prepadno, bolj ali manj golo in neprehodno, na manj strmih mestih pa poraslo z grmovjem in drevjem. Zgornji rob koliševke ima večji obseg kot njeno dno, višinska razlika med dnom in zgornjim robom pa znaša 40—60 m. Grohotno, skoraj neprehodno dno Prelesnikove koliševke porašča s m r e - k o v p r a g o z d , saj ni tod še nobenega drevesa podrla sekira ali žaga. Gozd ima v drevesni plasti šopasto in skupinsko strukturo, vmes pa stoje tudi posamezna debla. Tudi smrekov pomladek se pojavlja največ v šopih in skupinah povrh skal. Drevje korenini povečini na skalnih blokih, v debeli plasti mahu in zemlje črnice, ter sega s koreninami čez skale v jame in špranje. Smreka dosega višino 15—28 m in v prsni višini premer 40/50 cm. Njena vzrast je subalpinska, se pravi, da so krošnje proti vrhu zašiljene, goste in tanke veje se rahlo povešajo in poraščajo deblo skoraj do dna, vse drevo pa je poraslo z hšajem. SL 2. Dno Prelesnikove koiiševke s skupinami smrek in podrtimi debli Abb. 2. Grund der Pre- lesnikova koliševka mit Fichtengruppen und um- gestürzten Baumstäm- men Foto: M. Wraber PICEETUM SUBALPINUM Br.-BL 1938 DINARICUM M. WRAB. 1960 V PRELESNIKOVI K0LIŠEVKI NA KOČEVSKEM Asociacij ske značilnice (Ässoziat.-Ch.-Arten) Lycopodium annotinum L. . . 2.3 Ptilium crista-castrensis (L. ap. Hedw.) De Not. . . 2.3 Hylocomium loreum B. et S. . +.3 Mnium spinosum (Voit.) Schw. -f 3 Pyrola uniflora L. . . . . . +.2 Značilnice za zvezo {Vaccinio-Piceion Br.-BL /1938 n.n./ 1939) in red (Vac- cinio-Piceetalia Br.-BL 1939) Picea abies (L.) Karsten . . . 3.2 Thelypteris dryopteris (L.) Slosson . 2.2 Plagiochila asplenioides (L.) Dum. var, major Nees , . . Circaea alpina L . Picranum majus Smith , . . Mnitim punctatum (L.) Hedw. Thtiidium tamariscifolium (Hedw.) Lindb P eltiger a aphthosa (L.) Willd. Pyrola minor L. . . . . . . Asplenium viride Huds. . . . Dryopteris austriaca (Jacq.) Woynar subsp. austriaca . . Hieracium sylvaticum (L.) Grufb Pyrola secunda L. . . . . . . Rosa pendulina L 1.3 1.2 + .3 + 3 -r.3 + .2 1 7 Fagetalia syivaticae FawL 1928 Adoxa moschatellina L. . . . Milium effusum L Thelypteris phegopteris (L.) Slosson . . . . . . . Abies alba Mill. . . . . . Lonicera alpigena L. . . . Scopolia carniolica Jacq. . . Carex digitata L Epilobium montanum L. . . Fagus sylvatica L Lamium galeobdolon (L.) Nath + -f 1.2 1.2 1.2 1.1 + .2 + .2 4- + Paris quadrifolia L. . . . . . T ilia cor data PvfilL . . . . . + Ädeiiostylion Br.-Bl. 1926 Salix appendiculata VilL . . . 22 Viola biflora L. . . . . . . 1.2 Athyrium filix-femina (L.) Roth 1.2 Salix waldsteiniana Willd. . . 1.2 Dryopteris filix-mas (L.) Schott + My o so tis sylvatica (Ehrh.) Hoffm. . . -h Senecio nemorensis L. subsp. fuchsii (Gmel.) Celak. -f Spremljevalke (Begleiter) Chrysosplenium alternifolium L. 2.3 Oxalis acetosella L. . . . . ^ 2.3 Luzula pilosa (L.) Willd. . . . 1.2 Rubus idaeus L . 1.2 Cystopteris fragilis (L.) Beruh. +.2 Moehringia muscosa L. . . . +.2 Polypodium vulgare L. . . . . -f .2 Fragaria vesca L. . . . . . . 4- Gentiana asclepiadea L. . . . -f Solidago virgaurea L. subsp. virgaurea -r S orb US aucuparia L. subsp. aucuparia . . . . . . . . -h Urtica dioica L -r FIT0S0CI0L0ŠKI OPIS SMREKOVEGA GOZDA Drevesna zarast znaša poprečno 40% (30—50% ), sklep krošenj enako. Smrekove sestoje takšne zgradbe in s takšno drevesno vzrastjo najdemo ob zgornji gozdni meji v strmih legah in na skalnatem svetu. V drevesni plasti razen smreke ni naj t i nobene druge drevesne vrste, pač pa je videti v raz- meroma dobro razviti grmovni plasti, ki dosega 40—50% pokrovnosti, posa- mezne jelke in redke bukve. Od grmovnih vrst se pojavljajo le velelistna (Salix appendiculata} in drevcata vrba (Salix waldsteiniana), alpsko kosteni- čevje (Lonicera alpigena), alpski šipek (Rosa pendulina), jerebika (S orb us aucuparia) in malin je (Rubus idaeus). Fitosociološko sestavo združbe pred- očuje posebna razpredelnica. Pri prvem obisku Prelesnikove koliševke (31. V. 1967) je ležal na dnu koliševke ponekod še sneg. Zeliščna plast je bila še slabo razvita, nekatera zelišča so komaj vzkalila in pognala, medtem ko je bila vegetacija okolišnega bukovo-jelovega gozda že povsem razvita. Zaradi malo razvitih zelišč je bila najvidnejša bujna mahovna plast, pokrivajoča 60—70% površine. Pri drugem obisku (19. VII. 1967) sem popis vegetacije spopolnil. Zelišča so pokrivala tedaj že 60—70% talnega površja in močno zastirala mahovno plast. Razumljivo je, da en sam fitosociološki popis ne more dati popolne podobe o floristični sestavi tega smrekovega gozda, še posebej zato, ker je dno koliševke zelo težko prehodno. Po več obiskih koliševke bi z vztrajnim in skrbnim iskanjem našli še precej rastlinskih vrst, med njimi tudi piceetai- nih, s katerimi je naš seznam reven. Pozornost vzbuja zlasti odsotnost bo- rovničevja (Vaccinium myrtillus) in brusničevja (Vaccinium vitis-idaea), ki se stalno pojavljata v smrekovem gozdu subalpinskega tipa. Precejšnje je število fagetalnih vrst iz reda Fagetalia sylvaticae (12), med katerimi pa je proti pričakovanju ena sama ilirska vrsta (Scopolia carniolica). To dejstvo dokazuje sicer slabo izraženo ilirsko-dinarsko naravo tega subalpinskega smrekovega gozda in ga navidezno približuje jugovzhodno-alpskemu tipu (Piceetum suhalpinum austroalpinum), vendar ga moramo uvrstiti v dinarski tip (Piceetum suhalpinum dinaricum), saj je vse široko zemljepisno okolje izrazito ilirsko-dinarske floristične narave. — Vegetacija vlagoljubnih visokih zelišč iz zveze Adenostylion (!) je dovolj zastopana, kar govori za veliko vlažnost zraka in tal v Prelesnikovi koliševki. Nadvse bogata in bujna je mahovna vegetacija, ki še posebej priča za zelo vlažno in senčno mikroklimo v Prelesnikovi koliševki. Bogato gradivo mahov, ki sem jih bil nabral pri prvem obisku koliševke, je pri drugem obisku še spopolnil Srečko G r o m , ki je vse mahove tudi določil. Pri tem je ugotovil kar 69 mahovnih taksonov, katerih število bi se pri dopolnilnem iskanju gotovo še pomnožilo. V fitosociološko tabelo sem sprejel samo 7 mahovnih vrst, ki veljajo za piceetalne, vsi drugi mahovni taksoni (62) pa so zajeti v naslednjem seznamu: M u s C i Anomodon viticulosus (L.) H. et T. Antitrichia curtipendula (Hedw.) Brid. Atrichum undulatum (Hedw.) P. d. B. Bartramia ithyphylla (Hall.) Br. cur. Bartramia pomiformis (L.) Hedw. Brachythecium laetum. (Schimp.) Br. cur. Brachythecium rivulare Br. eur. var. umbrosum H. Müll. Brachythecium velutinum (L.) Br. eur. Bryum capillare L. var. meridionale Schimp. Camptothecium lutescens (Huds.) Br. eur. Cirriphyllum piliferum (Schreb.) Grout Ctenidium molluscum (Hedw.) Mitt. var. robustum Beul. Dicranum fuscescens Turn. Dicranum scoparium (L.) Hedw. Dicranum scoparium (L.) Hedw. fo. nova interruptum Grom Dolichotheca seliger i (Brid.) Loeske Drepanocladus exannulatus (Günn.) Mkm. fo. longicuspis Mkm. Drepanocladus imcinatus (Hedw.) Wstf. Encalypta streptocarpa Hedw. Eurrhynchium speciosum (Brid.) Milde Eurrhynchium zetterstedtii St. fo. nova robustum Grom Fissidens adiantoides (L.) Hedw. Homalia trichomanoides (Schreb.) Br. eur. Homalothecium philippeanum (Spr.) Br. eur. Homalothecium sericeum Br. eur. Hylocomium splendens (Hedw.) Br. eur. fo. alpinum Podp. Hylocomium splendens (Hedw.) Br. eur. fo. robustwn Podp. 7 Varstvo narave 9 7 Hypnum cupressiforme L. fo. uncinatulum Mkm. Isothecium myosuroides (Hedw.) Brid. Leskeobryum brevirostre (Schimp.) Fleisch. Mnium medium Br. eur. Mnium rostratum Schrad. Mnium seligeri Jur. Mnium undulatum Weis Necker a crispa (L.) Hedw. fo. falcata Mkm. Meeker a pennata (L.) Hedw. fo. nova cavernarum Grom Orthothecium rufescens (Dicks.) Br. eur. Plagiopus oederi (Gunn.) Limpr. var. condensatus Brid. Plagiothecium neglectunn. Mkm. Plast eur hynchium striatulum (Spr.) Fleisch, fo. cavernarum Podp. Pleurozium schreberi (Brid.) Mitt. Pleurozium schreberi (Brid.) Mitt. fo. nova cavernarum. Grom Pleurozium schreberi (Brid.) Mitt. fo. eras sum Podp. Polytrichum commune L. Polytrichum formosum Hedw. Polytrichum gracile Smith fo. nova elongatum Grom Rhytidiadelphus triquetrus Wstf. Schistidium apocarpum (Hedw.) Br. eur. T et r aphis pellucida Hedw. Tortella fragilis (Drum.) Limpr. Tortella inclinata (Hedw. fil.) Limpr. Tortella tortuosa (L.) Limpr. H e p a t i c a e Lophozia quinquedentata (Huds.) Cogn. Lophozia excisa (Dicks.) Dum. Marchantia polymorpha L. Metzgeria furcata (L.) Lindb. Pedinophyllum interruptum (Nees) Lindb. Pedinophyllum interruptum (Nees) Lindb. var. pyrenaicum Spr. Plagiochila asplenioides (L.) Dum. Plagiochila asplenioides (L.) Dum. var. minor Lindb. Scapania nemorosa (L.) Dum. Solenostoma amplexicauUs (Dum.) Steph. Zelo zanimivo je, da je med mahovi Prelesnikove koliševke kar 5 takso- nov, ki so bili prvič ugotovljeni in so za znanost novi (Polytrichum gracile fo. elongatum, Dicranum scoparium fo. interruptum, Neckera pennata fo. cavernarum, Eurrhynchium zetterstedtii fo. robustum, Pleurozium schreberi fo. cavernarum); 1 takson je nov za Slovenijo (Plagiopus oederi var. conden- satus), za Jugoslavijo pa je novih šest taksonov (Drepanocladus exannulatus fo. longicuspis, Pleurozium schreberi fo. crassum, Plagiothecium neglectum, Ctenidium molluscum var. robustum, Hylocomium splendens fo. alpinum, Hylocomium splendens fo. robustum). Prizadevnemu sodelavcu Srečku G r o m u se iskreno zahvaljujem za skrbno obdelavo mahovnega gradiva, ki je dalo tako razveseljive rezultate. OSAMLJENOST IN RELIKTNOST OPISANEGA SMREKOVEGA GOZDA Kdor pozna horološko in ekološko zakonitost v pojavljanju vegetacij- skih združb na našem dinarskem svetu, si mora zastaviti vprašanje, kako se je mogel razviti in ohraniti smrekov gozd takšnega tipa v Prelesnikovi SI. 3. Zeliščna vegetacija na dnu Prelesnikove ko- liševke (Pyrola minor, Thelypteris dryopteris, Lycopodium annotinum idr.) Abb. 3. Krautvegetation am Grunde der Preles- nikova kolisevka (Pyro- la fninor, Thelypteris dryopteris, Lycopodium u. a.) Foto: M. Wraber koliševki, ko mu vendar daleč naokrog ni najti ničesar podobnega. Pojavlja se problem časovne in krajevne povezave, saj ne nastane v naravi nič slučaj- nega in nič takega, kar bi bilo edinstveno in brez vzročne zveze v času in prostoru. V primeru opisanega smrekovega gozda imamo prvi hip zares vtis, da tod zakonitost časovne (razvojne) in prostorne povezanosti nima pojas- nila. S takšno ugotovitvijo pa se kritični duh seveda ne more zadovoljiti. Razmišljanje privede človeka do analize zgodovinskega razvoja vegetacije na tem območju, se pravi, do vegetacijske singenetike. Smrekov gozd na tem skrajno omejenem prostoru na dnu Prelesnikove koliševke ni mogel nastati niti se ohraniti brez zveze s širšo okolico. Ker vsebuje v značilni kombinaciji florne elemente, ki jih dandanes ne najdemo več ne v bližnji ne daljni oko- lici, je morala obstojati zveza s podobno vegetacijo pač nekoč v zgodovini vegetacijskega razvoja. Subalpinski smrekov gozd se dandanes razvija in ohranja v subalpinskih legah s hladnim in surovim podnebjem, bogatini s padavinami, in s kratko vegetacijsko dobo, ki jo utesnjujejo poznopomladanski in zgodnje jesenski mrazovi s pozebami. Takšne vegetacijske razmere prenaša med drevesnimi vrstami razen macesna trajno in uspešno samo smreka, prilagojeni pa so jim tudi razni piceetalni rastlinski elementi, ki sestavljajo sociološko sprem- stvo smrekovega gozda. Logičen sklep je, da so morale nekoč v zemeljski zgodovini tudi v širšem območju Prelesnikove koliševke vladati podobne podnebne razmere. Iz pleistocenske (ledenodobne) in posebej še holocenske (poledenodobne) zgodovine vemo, da je takšno ali vsaj podobno podnebje vladalo tudi v naših predalpskih in preddinarskih pokrajinah in da se je v nekaterih obdobjih tedajšnja gozdna vegetacija po floristični sestavi in socio- loški zgradbi kolikor toliko ujemala z vegetacijo dandanašnjega subalpin- skega smrekovega gozda. Smreka je po svoji zemljepisni razširjenosti evrosibirski element, ki do- sega na slovenskem ozemlju jugozahodni rob svojega areala in so tod njena naravne združbe razširjene le v višjih gorskih legah. Po ugotovitvah palino- logov (A. Š e r c e l j , 1958: 196, 1959: 195-—196) se je ohranila smreka skozi ledeno dobo na jugovzhodnem obrobju slovenskega ozemlja, z njo pa so se ohranili seveda tudi nekateri piceetalni elementi. Iz tega refugialnega pro- stora je začela smreka s svojim florističnim spremstvom, se pravi, kot bolj ali manj izoblikovana združba, osvajati naš predalpski in alpski svet, ki mu je — skupaj z borovimi združbami — podeljevala svoj fiziognomski pečat. Iz tiste kasne glacialne ali rane postglacialne dobe utegne torej izvirati smrekov gozd v Prelesnikovi koliševki. Kako se je mogel ohraniti smrekov gozd v Prelesnikovi koliševki skozi tisočletja do današnjega dne? V postglacialni dobi razlikujemo več obdobij, ko se je toplejše in bolj suho podnebje menjavalo s hladnejšim in vlažne j- šim. Toplejša obdobja so bila ugodnejša za listavce, ki so se širili in s svojo vegetacijo spodrivali iglavce, posebno smreko in bor. Zlasti silen je bil že v preborealni dobi naval bukve, ki je dobesedno preplavila naš preddinarski in predalpski svet in skoraj docela uničila vegetacijo smrekovega in borovega gozda (A. š e r c e l j , 1959: 198). Smrekova vegetacija se je mogla tedaj ohra- niti le v visokogorskih in v mraziščnih legah, pa še tamkaj jo je do neke mere ogrožala vegetacija bukovega gozda in jo oblikovala po svoje. Povsem presenetljivo je, da se je ohranil subalpinski smrekov gozd v predgorskem svetu Prelesnikove koliševke na Kočevskem, ko je vendar bukov gozd s svojo vegetacijo povsem osvojil ves naš dolenjski preddinarski in dinarski svet! To edinstveno osamljenost in reliktnost smrečja v Prelesnikovi koliševki si moremo razlagati samo na tale način. Prelesnikova koliševka je morala ob- stojati kot udorna jama že v poznem glacialu, ko je bil vsenaokrog razširjen ledenodobni smrekov gozd. Ko se je moral smrekov gozd v toplejših post- glacialnih dobah umikati nasilno prodirajočemu bukovju, se je mogel ohra- niti samo na dnu globoke koliševke, kjer ga bukovje ni moglo spodriniti zaradi preostrih mikroklimatičnih razmer. Ni dvoma, da je utrpel smrekov gozd v Prelesnikovi koliševki nekaj sprememb, se pravi, da je izgubil svoj strogo arktični piceetalni značaj in sprejel vase nekaj fagetalnih elementov, da je torej postal iz alpsko-arktičnega subalpinskega »dinarski« subalpinski gozd (Piceetum subalpinum dinaricum), toda ostal je vendarle pristen smre- kov gozd v pragozdni obliki. Kakšne so mikroklimatične razmere v Prelesnikovi koliševki? Zal ni- mamo podatkov o nihanju temperature v vegetacijski sezoni, ki bi bili iz- redno zanimivi, zlasti glede na pojavljanje poznih pomladnih in zgodnjih jesenskih mrazov. Prav tako ne vemo ničesar o fenoloških pojavih v tej kraški globeli, se pravi, o sezonskem ritmičnem razvoju vegetacije. Naši podatki so zgolj domnevni oziroma intuitivni, kljub temu pa niso brez vred- nosti, saj slonijo na dolgoletnih sinekoloških opazovanjih gozdne vegetacije po Sloveniji, se pravi, na izpovedni vrednosti rastlinskih združb, ki jih imajo le-te glede na svoje specifične rastiščne razmere. Globoka sinklinalna dolina med gorskimi masivi, kjer leži Prelesnikova koliševka, ima že sama po sebi lastnosti rahlega mrazišča, ki pa se na dnu koliševke zelo zaostrujejo; najboljši dokaz za to je smrekov gozd s svojo vegetacijo. Sredi poletja, ko je sonce najvišje, obseva ostenje koliševke in vrhove smrekovega gozda, dno koliševke pa ostaja v senci. Na dnu vlada tudi o toplem poletnem dnevu hlad, ki postaja kar neprijeten, če se dalje časa zadržuješ v jami. Iz votlin in razpok med skalnimi bloki veje prav hladen zrak; verjetno leži v votlinah med skalami vse poletje sneg ali celo led. Hladni zrak, ki se zbira na dnu koliševke, jo napolnjuje liki nevidno jezero do višine kakih 10 m, kar se da sklepati iz vegetacijske conacije. Nad gro- hotnim dnom koliševke, na gruščnatem vznožju njenega zahodnega skalna- tega ostenja, namreč v ostri meji preneha piceetalna vegetacija in uveljavlja se vegetacija ilirskega gozda plemenitih listavcev (Aceri-Fraxinetum [W. Koch 1926] R. Tx. 1937 illyricum [Tomaž. 1939] M. Wrab. 1960); njegova eko- logija kaže na zmerno hladno mikroklimo, predvsem pa na veliko zračno in talno vlago, ki daje bujno rast visokoraslim vlagoljubnim zeliščem (Scopolia carniolica, Phyllitis scolopendrium, Physalis alkekengi, Dryopteris filix-mas, Polystichum lobatum, Aruncus silvester, Actaea spicata, Circaea lutetiana, Dentaria enneaphyllos, Dentaria bulbifera, Senecio fuchsii idr.). Prelesnikova koliševka je povsem zavarovana pred vetrovi, kar povečuje njeno zračno in talno vlago, le-ta pa je razen nizke temperature in kratke vegetacijske pe- riode pogoj za razvoj in ohranitev subalpinskega smrekovega gozda. K tem ostrim mikroklimatičnim razmeram seveda precej prispeva tudi debela snežna odeja, ki pokriva dno koliševke do pozne pomladi in ki preprečuje zgodnejši razvoj vegetacije. Po I. H o r v a t u (1953, 1961: 269—270, 281) se v primeru dinarskih (kraških) terenskih depresij (dolin, vrtač, koliševk) ne more govoriti o pra- vem vegetacijskem obratu, se pravi o nasprotnem razporedu vegetacijskih pasov, kakor jih poznamo pri višinskem vzponu gorskih masivov. Prvič se v teh ulekninah (depresijah) ne pojavljajo vsi vegetacijski pasovi, drugič pa nekatere vegetacijski enote, ki jih srečujemo v kraških globelih, v okolišnem svetu sploh niso razvite v obliki klimatozonalne vegetacije. Tak je primer s subalpinskim smrekovim gozdom v Prelesnikovi koliševki, kakor smo to že omenili. Po mnenju istega avtorja je treba pojmovati kraške uleknine kot geografsko zelo omejene življenjske prostore (biotope), kjer makroklima širokega okolja ne prihaja do izraza, marveč vladajo tam posebne mikrokli- matične razmere, kakršne povzročajo tudi posebne floristične in vegetacij- ske razmere. Zato se vegetacija kraških depresij kljub majhnim razdaljam često medsebojno precej razlikuje, pač glede na lego, velikost, globino in obliko vdrtine, ki klimatične razmere v njih po svoje oblikujejo. PREDLOG ZA ZAVAROVANJE PRELESNIKOVE KOLIŠEVKE Iz orografskega, ekološkega in fitosociološkega opisa Prelesnikove koli- sevke je razvidno, da je ta podoma jama edinstvena med podobnimi kraškimi tvorbami v slovenskem preddinarskem svetu. Na svojem dnu hrani dinarski subalpinski smrekov pragozd, ki ga po naši vednosti nima nobena druga kra- ška jama v nižinskem ali predgorskem in celo ne v sredogorskem pasu. Ta smrekov gozd se je ohranil kot pragozd zaradi odročne lege in težavne do- stopnosti in še težavne j šega spravila lesa. Površina smrekovega pragozda meri sicer le 0,6—0,8 ha, toda zaradi svoje zemljepisne (horološke) izolira- nosti in zgodovinsko-razvojne (singenetske) reliktnosti je pravi naravoslovni biser, ki je vreden zakonske zaščite kot naravni spomenik posebne zanimi- vosti in znanstvene vrednosti. Zavarovanje tega naravnega objekta ne bo zadelo na nobene težave, saj ne predstavlja praktično nobene gospodarske vrednosti. Za njegovo izločitev iz gospodarjenja se bo treba povezati z gozdarskim oddelkom Kmetijsko- gozdarskega posestva Kočevje. Priporočljivo bi bilo, da bi se zavaroval tudi ožji ali širši pas gozda ob zgornjem obrobju koliševke, pač v sporazumu z gozdno upravo, da se mikroklimatične posebnosti koliševke kolikor moč zavarujejo pred zunanjimi vplivi. MAKS WRABER DER SUBALPINE FICHTENWALD IM KÄRSTGEBIET VON KOČEVJE UND SEINE CHOROLOGISCH-ÖKOLOGISCHE PROBLEMATIK Der Verfasser gibt zunächst eine kurze Übersicht über die Verbreitung der Fichtengesellschaften in Slowenien und stellt fest, dass im alpinen Gebiet nur zwei schwach ausgebildete Klimax-Gesellschaften vorkommen (Adenostylo glabrae- Piceetüm in Kalk- und Luzulo silvaticae-Piceetum in Silikatgebieten der subalpi- nen Stufe), während im Dinarischen Gebirge die Fichtengesellschaften nur als extrazonale, eng begrenzte Vegetationsgebilde auftreten und verhältnismässig sel- ten sind. Während der Vegetationskartierung im Sommer 1967 im Bereich des Gebirgs- massives Kočevski Rog im Slowenischen Unterland (Dolenjsko), einem typischen dinarischen Karstgebiet, wurde ein Subalpiner Fichten-Urwald im Talgrunde einer Karsteinsenkung namens Prelesnikova koliševka festgestellt. Es ist dies sehr wahr- scheinlich der am tiefsten liegende Standort des Subalpinen Fichtenwaldes in ganz Jugoslawien und auch in Europa, denn er befindet sich in der Meereshöhe von kaum 420—430 m. Der betreffende Karstkessel liegt in einer tektonischen Synkli- nale mit echt dinarischer NW-SO Richtung und ist unter vielen Karsttrichtern (Sammelname »Ušive jame«) der grösste und tiefste Einbruchs-Abgrund. Seine Lage ist auf dem Karten-Aus schnitt gut sichtbar. Seine 40—60 m hohen und steilen Steinwände sind kahl oder mit Sträuchern und Bäumen bewachsen. Der Zutritt zum Kesselgrund ist nur durch eine Scharte möglich, die in eine rutschige Rinne führt. Den Grund bildet ein Steinblockfeld, mit dichter Moosdecke überzogen und von faulenden Baumstämmen überlagert, äusserst schwierig zu begehen. Dieser eiförmige, etwa 0,7 ha grosse Raum beherbergt den Subalpinen Fichtenwald in der dinarischen Ausbildung (Piceetüm subalpinum Br.-Bl. 1938 dinaricum M. Wrab. 1960). Die spitzkronigen Fichten mit dichten, herabhängenden Ästen erreichen eine Höhe von 15—28 m und einen Brusthöhen-Durchmesser von 40—50 cm; die Be- stockung ist hörst- und gruppenförmig, ziemlich schütter (40%). Keine andere Baumart ist an der Baumschicht beteiligt, einige Tannen- und sehr wenige Buchen- stämme bleiben auf die Strauchschicht beschränkt. Die pflanzensoziologische Zusammensetzung dieses merkwürdigen Fichten- waldes ist aus der pflanzensoziologischen Aufnahme ersichtlich. Es fehlen da noch welche typischen piceetalen Elemente, die ja auch da sein dürften, falls man den kaum zugänglichen Abgrund gründlich untersuchen könnte. Es ist vor allem der grosse Reichtum an Moossippen hervorzuheben (69), der aber auch ungenügend erforscht wurde. Unter den Moosen sind 5 für die Wissenschaft neue Formen fest- gestellt worden (S. G r o m ) . Die Isoliertheit und das Reliktwesen dieses Subalpinen Fichtenwaldes drängen zur Klärung. Aufgrund palynologischer Befunde (A. Š e r c e l j ) besass die Fichte während der Eiszeit ihre Refugialorte in der südöstlichen Randzone Sloweniens, von wo sie im Spätglazial oder im Po s t glazial mit ihrem Artgefolge, also als aus- gebildete Fflanzengesellschaft, das voralpine und alpine Gebiet eroberte. Aus die- ser Zeitepoche muss die Besiedlung des Geländes um die Prelesnikova koliševka herum mit der Fichtenvegetation stattgefunden haben. Und als im Laufe der wärmeren und trockeneren Zeitabschnitte im Holozän die arktisch-alpine Fichten- vegetation unter dem Druck der vom Südosten her vordringenden Laubwald- gesellschaften, insbesondere noch des konkurrenz-gewalttätigen Buchenwaldes, in höhere Alpenlagen sich zurückziehen musste, konnte sich der Subalpine Fichten- wald nur noch in den Tief kes sein des Karstgebietes behaupten, und zwar dank den darin waltenden rauhen mikroklimatischen Verhältnissen. Natürlich erlitt der Fichtenwald gewisse floristische Änderungen und wurde allmählich vom arktisch- alpinen (Piceetum subalpinum) zum dinarisch-subalpinen Fichtenwald (Piceetum subalpinum dinaricum) umgewandelt, wie er sich uns heutzutage vorstellt. Das Vorhandensein eines Subalpinen Fichten-Urwaldes inmitten einer unüber- sehbare Landstrecken beherrschenden Vegetation des dinarischen Buchen- (Den- tario-Fagetum) bzw. Buchen-Tannenwaldes (Ahieti-Fagetum dinaricum.) ist jeden- falls eine besondere Naturdenkwürdigkeit, die unter Naturschutz gestellt zu wer- den verdient. LITERATURA: B r a u n - B l a n q u e t , J., G. S i s s i n g h et J. V l i e g e r , 1939: Klasse der Vaccinio-Piceetea.-Prodromus d. Pflanzenges., 6. B r a u n - B l a n q u e t , J., 1950: Übersicht der Pflanzengesellschaften Rätiens, V.-Vegetatio, 11/2—3 (1949), Den Haag. H o r v a t , I., 1953: Vegetacija ponikava. — Geogr. Glasn., 14—15, Zagreb. H o r v a t , L, 1961: Die Pflanzenwelt der Karst-Ponikven, eine besondere Vege- tationserscheinung. — Phyton, 9/3—4. H o r v a t , I., 1962: Vegetacija planina zapadne Hrvatske. — Prirodosl. istraž. Jugoslavije, 30, JAZU, Zagreb. H o r v a t , L, 1963: Šumske zajednice Jugoslavije. — Šumar. encikloped., Zagreb. Š e r c e l j , A., 1958: Palinologija in njen pomen za gozdarstvo. — Gozd. vestn., XVI, Ljubljana. Š e r c e l j , A., 1959: Prispevek k zgodovini naših gozdov. — Gozd. vestnik, XVn/7—8, Ljubljana. T r e g u b o v, V. in sodel., 1957 a: Prebiralni gozdovi na Snežniku. — Strok.- znanstv. dela Inšt. gozd. les. gospod. Slov., 4, Ljubljana. T r e g u b o v , V. in sodel., 1957 b: Elaborat za osnovo gojitvenega in meliora- cijskega načrta gozdov, gozdnih zemljišč in pašnikov za področje zgor. Savske doline. — Kranj. W r a b e r , M., 1949: Pojav kraških mrazišč in njihova gozdarska problema- tika. — Les, 1/7—8, Ljubljana. W r a b e r , M., 1958: Ekološki in fitosociološki opis gozdne vegetacije na Pokljuki. — V zborniku V. Tregubov in sodel.: Kompleksna raziskovanja smre- kovih sestojev na Pokljuki v letih 1948—1957, Ljubljana. W r a b e r , M., 1959: Fitosociološka opredelitev gozdne vegetacije na področju gozdnega obrata Predmeja v Trnovskem gozdu. — Rokopis, razmnožen za potrebe Sošk. gozd. gospod, v Tolminu, Ljubljana. W r a b e r , M., 1960: Fitosociološka razčlenitev gozdne vegetacije v Sloveniji. — Zbornik o 150-let. Bot. vrta univ. v Ljubljani, Ljubljana. W r a b e r , M., 1963: Gozdna združba smreke in gozdne bekice v slovenskih Vzhodnih Alpah. — Razprave IV. razr. SAZU, VII, Ljubljana. W r a b e r , M., 1964: Eine neue Fichtenwaldgesellschaft am Übergang der Ostalpen in das Dinarische Gebirge. — Acta bot. Groat., vol. extraord., Zagreb. W r a b e r , M., 1966: Das Adenostylo glabrae-Piceetum, eine neue Fichtenwald- gesellschaft in den slowenischen Alpen. — Angew. Pflanzensoz., 18/19, Wien. Dr. MAKS WRABER, znanstveni svetnik, Institut za biologijo SAZU, Ljubljana, Novi trg 3