\ Paica oooo V MARIBORU 1920 0000 V SAMOZALOŽBI DRŽAVNE REALKE TISK TISKARNE SV. CIRILA V MARIBORU 49-IN 50- IZVESTJE DRŽAVNE REALKE iiiiwmimtow J,lltWW,i «m m m 11' 1 V MARIBORU ZA JUBILEJNO LETO 1919/20 50 let višje realke v Mariboru. Letos obhaja državna realka v Mariboru dvojno obletnico. Dne 1. oktobra 1850 je bil otvorjen prvi letnik dvorazredne nižje realke in 3. novembra 1870 je pričela popolna višja realka s prvimi tremi razredi. Letos torej zaključi zavod svoje 50. šolsko leto višje realke in ob enem 70. leto realke sploh. Sedemdeset let pomeni že starost v življenju poedinega človeka, sedemdeset let realke pa pomeni še vedno mladost v zgodovini tega zavoda. Naj bi ta zavod nikdar ne opešal vsled starosti, marveč naj bi ostal z gojenci vred mlad in čil, da bi vzgojil še mnogo krepostne in značajne mladine v prospeh naše domovine, v ponos našega mesta-in v veselje starišev naših učencev in učenk! Prvi početki realke v Mariboru segajo v preosnovo nekdanje štirirazredne „glavne šole“'1)- Po načrtu prvega avstrijskega šolskega zakona z dne 6. decembra 1774 (za Marije Terezije) so bile namreč določene za ljudsko-šolsko izobrazbo tri vrste šol: trivijalke, glavne šole in normalke. V Mariboru je bila takrat razun gimnazije (ki je obstojala že od leta 1757), še trirazredna glavna šola (od 1782 naprej 4-razredna) združena s trivijalko in dekliško šolo. Poslopje je stalo nasproti vhodu v Gledališko ulico na Slomšekovem trgu poleg sedanje stolne cerkve. Leta 1812 se je preselila glavna šola v poslopje sedanje 11. deške ljudske šole (tudi na Slomšekovem trgu). Leta 1802 * so se začeli vzgajati na glavni šoli tudi učitelji (za trivijalke).**) Bil je to trimesečni tečaj za „preparande“, ki se je spopolnil po učnem načrtu Feuchterslebnovem leta 1850 v, enoletni tečaj (1850/51 1860/61). Ta se je potem razširil v dveletni tečaj preparandov ali preparandije (1861 62 do 1869/70) in prenovil leta 1869/70 v moderno štiriletno učiteljišče. — Iz iste glavne šole pa je vznikla tudi realka. V smislu dekreta dvornega gubernija z dne 11. januarja 1827 so namreč razdelili četrti razred takratne glavne šole v dva oddelka, ki sta bila namenjena za nekoliko večjo izobrazbo meščanskega in obrtnega stanu in bila tako prava predhodnika poznejše realke. Une 1. oktobra 1849 je takratni •) Sledeče črtice so povzete za prvo dobo realke iz prvega poročila drž. učiteljišča v Mariboru leta 1891/92 in iz razprave ravnatelja g. Knoblocha v letnem poročilu za 1895'96 drž. realke, '/.a dobo od 1871 — 1920 so podatki vzeti iz kronik in statistik letnih poročil drž. realke v Mariboru, iz zapisnikov zbornih sej in iz aktov zavoda. °°) Učitelji za glavne šole so se vzgajali na normalkah v6mesečnem tečaju. Take ormalke so bile v Ljubljani, v Gradcu, ^ Dunaju i. t. d. n minister za javni pouk odredil, naj se 4. razred glavnih šol preuredi v dva letnika nižje realke. To ministrsko naredbo je potem deželna vlada štajerska z odlokom z dne 17. januarja 1850 za glavno šolo v Mariboru izvršila tako, da se je 4. razred spremenil v prvi letnik dvorazredne nižje realke. Prvi razred realke so otvorili 1. oktobra 1850; letos je torej zaključeno 70. šolsko leto. Prvi učitelj, ki je bil na prejšnji glavni šoli izrecno za 4. razred imenovan, se je pisal Simon Jereb (1815). Leta 1849 je prišel na to šolo kot prvi „namestni učni pomočnik“ Josip Rottenbacher. Novoustanovljeni prvi razred realke pa je ostal še vedno pod skupnim vodstvom glavne šole (ki se je od leta 1847 imenovala okrožna glavna šola). Ravnatelj te šole je bil takrat Gašper Widerhofer (do 1864). Katehet je bil Andrej Schocher in razrednik prvega razreda realke že prej omenjeni Rottenbacher. Šele leta 1853 je prvič označen (23. februarja) kot učitelj nižje realke v Mariboru. Prvi razred realke je štel v prvem letu (1850/51) skupaj 72 učencev, v naslednjih treh letih pa je število stalno padalo (na 63, 57, 49). Pokazalo se je tako, da enorazredna realka nima življenske sile. Vsled tega je ministrstvo za uk in bogočastje z razpisom št. 12.908 z dne 25. avg. 1854 dovolilo še drugi razred realke, mestna občina pa se je morala zavezati za enkratne in vsakoletne prispevke (za šolsko opravo, za kurjavo, za učila, plačo za dva učitelja in polovico šolnine). Stem činom je mestna občina zasigurala bodočnost realke v Mariboru in ob enem dobila vedno več vpliva na daljnji razvoj zavoda. Nadzorovalno oblast je vršila "do 1859 sekovska nadškofija (šolski referent je bil takrat stolni prošt Josip Krammer), od tega leta naprej pa lavantinska škofija (referent stolni prošt Fr. Friedrich). Dne 14. maja 1869 pa je izšel novi državni šolski zakonik in šolsko nadzorstvo je prevzela država sama. Za štajersko se je ustanovil poseben deželni šolski svet in prvi deželni šolski nadzornik je bil dr. Franc Močnik. Za njim so nadzorovali nižjo realko: dr. Matija Wretschko (1869 - 1877); Josip Holzinger (1869 do 1879); dr. Ivan iJindler (1877 — 1899); Leopold Lampel (1898 — 1910); dr. Peter Stornik (1899 — 1905); dr. Karl Rosenberg (1906 — 1918); dr. Viktor Thumser 1912; dr. Leopold Poljanec (od 1919 dalje); Ivan Grafenauer (od 1919 dalje). Dvorazredna nižja realka (1854/55 — 1869/70) je dala nove pobude za obisk šole. vštevilo učencev je takoj poskočilo od 49 na 69 in doseglo višek 100 učencev leta 1862/63. V zadnjem letu 1869/70 jih je bilo še 89. V šolskem letu 1867/68 se je osamovojila preparandija in dobila lastno vodstvo. Dvorazredna realka pa je še nadalje ostala pod skupnim vodstvom glavne šole. Med tem pa so se že vršila pogajanja med državo, mestno občino in štajerskim deželnim odborom, da se tudi realka osamosvoji in izpopolni v višjo realko. Največ zaslug za izpopolnitev realke so imeli takratni deželni šolski nadzorniki dr. Matej Wretschko in mestni župan Andrej Tappeiner ter poznejši župan dr. M. Reiser. Dne 8. januarja 1870 je izšel deželni zakon za ustanovitev popolnih realk (naučni minister je bil takrat Leop. Hasner). Še isto leto je izšla dne 19. julija ministrska naredba, s katero se potrdijo novi učni načrti za realke v posameznih kronovinah. Za ustanovitev višje realke v Mariboru je nato izšla najvišja odredba dne 5. septembra 1870 (ministrski odlok dne 6. septembra 1870, št. 8932 in razpis dež. šol. sveta štajerskega dne 8. septembra 1970, št. 1696). Država se je zavezala plačevati učitelje iz študijskega in verskega zaklada; stroške za poslopje, učila in šolske sluge pa je morala prevzeti občina Maribor, zato pa je prejemala polovico šolnine. Deželni odbor štajerski (glavar je bil dr. Morie pl. Kaysersfeld) je vsled sklepa dne 28. oktobra 1871 dal za enkrat 12.000 goldinarjev za šolsko opravo in za učila in potem še vsako leto 2000 goldinarjev. Prvi ravnatelj novega zavoda je bil Jožef Essl (imenovan 15. oktobra 1870, št. 10.168), ki je bil prej profesor na mariborski gimnaziji. Dne 3. novembra 1870 se je vršila slovesna otvoritev zavoda in drugi dan nato je pričel redni pouk v prvih treh razredih. V šolskem letu 1874/75 je bil zavod popolen-in v juliju 1875 je napravilo prvih 10 sedmošolcev zrelostni izpit. Letos (1919/20) zaključi torej višja realka svoje petdeseto šolsko leto. Obstoj novega popolnega zavoda je bil sicer s tem zagotovljen, toda občino mariborsko je čakalo še veliko breme. Treba je bilo namreč pripraviti udobnejše prostore za novi zavod. Leta 1868 sta prišla oba razreda realke v hišo na vogalu Grajske in Slovenske ulice (t. j. zahodni del nekdanje mariborske grajščine, iočen po Grajski ulici od glavnega poslopja). Leta 1870 se je realka preselila v nekdanjo kresijo (Kreisamtsgebäude) na vogalu Koroške ceske 26 in Strossmajerjeve ulice, kjer je sedaj okrajni zastop. Leta 1870/71 sla prišla tudi dva letnika preparandije tja (tretji letnik je ostal še v glavni šoli). Ker pa je občina zahtevala te prostore za razširjeno realko, se je morala preparandija umakniti v poslopje Gambrinove dvorane (vogel S. Gregorčičeve in Gledališke ulipe)/";) Dne 17. novembra 1870 se sklenil mestni svet, da sezida novo poslopje za realko in za novo deško ljudsko šolo. Stroški zidave so bili proračunjeni na 1S0.087'35 goldinarjev in z delom so začeli dne 23. maja 1871, in sicer po načrtih arhitekta Viljema Biicherja in 2. oktobra 1873 je bila ponosna zgradba končana in na slovesen način izročena svojemu namenu. Pred pročeljem (vzhodna stran) je sedanji Jugoslovanski trg (s senčnatim parkom), ob straneh pa sta S. ('.regorčičeva in Krekova ulica. Prvi učiteljski zbor višje realke za leto 1870/71 je štel sledeče učitelje: ravnatelj Jožef Essl; profesorji Franc Zverina, Josip Jonasch, Anton Fr. Reibenschuh; nam. učitelji: Rudolf Reichel, Franc Fasching, Franc Janežič (Janeschitz) in nekoliko pozneje še pomožni učitelj Rudolf Marki. Ravnatelj Jožef Essl pa je že 19. aprila 1874 umrl, tako da niti prvega zrelostnega izpita novega zavoda ni učakal. Do jeseni istega leta je potem začasno vodstvo zavoda prevzel Josip Nawratil, nato pa je stalni ravnatelj postal Josip Frank (1874 — 1895). Njemu je sledil Gustav Knobloch (1895 — 1907) in potem Robert Bittner (1907 do 27. januarja 1919), Ker je narodna vlada v Ljubljani Bittnerja odslovilo iz službe, je prevzel začasno vodstvo Bogovič Ivan in dne 3. oktobra 1919 pisec teh vrstic Jakob Zupančič, za stalnega ravnatelja imenovan dne 30. oktobra 1919. Leta 1899 so prezidali sobo sedanjega III. razreda (v pritličju v levem kotu) v domačo kapelo za šolsko službo božjo. Posvetil jo je 23. oktobra milostivi knezoškof dr. Mih. Napotnik. Ker pa so pozneje zaradi novih “) Jeseni leta 1H79 se je preselilo učiteljišče v Badlovo hišo na vogalu Vrazove in Maistrove ulice (nasproti Scherbaumove vile) in pozneje v novo poslopje v Koroščevi ulici poleg gimnazije. vzporednic rabili več šolskih sob, so opustili domačo kapelo leta 1911 in šolska služba božja se vrši sedaj v stolnici. Izpopolnitev zavoda v višjo realko je privabila seveda takoj novih učencev. Že v prvem letu (1870/71) je bilo v treh razredih 126 učencev vpisanih in z otvoritvijo šestega razreda (1873/74) je narastlo število čez 200 (na 211). . Naslednja leta pa je začelo število učencev padati in se je skrčilo 1880/81 na 95 v vseh 7 razredih, med tem. ko jih je bilo svoj čas leta 1861/62 samo v dveh razredih nižje realke tudi 95 in naslednje leto 1863/64 celo 100! O vzrokih tega padanja števila učencev ni nič zabeleženega v kroniki zavoda. Od 1882/83 dalje je število učencev zopet začelo rasti in se je dvignilo šele 1892/93 na 202. Leta 1898/99 je zopet padlo pod 200 (na 195), pa se je takoj drugo leto dvignilo in prišlo 1912/13 že čez 300 (na 316). Letošnje jubilejno leto 1919 20 ima vpisanih skupaj 440 učencev in učenk. Leta 1872/73 sta se priglasila za I. in III. razred prva dva zasebna učenca Moric Reinhold in Ivan grof Drascovich. Leta 1903/04 ste bili vpisani prvi dve privatistki: Elza Glowacki in Marjeta Kellner v I1T. razredu in leta 1906/07 je postala Elza Glowacki prva hospitantka na zavodu (v VI. razredu). V jubilejnem letu 1919/20 je bilo vpisanih 14 zasebnih učencev, 7 hospitantov in 30 hospitantk. Leta 1904 je napravil zrelostni izpit dr. Emil Sadu, ki je zdaj profesor na tem zavodu. On je bil prvi in dosedaj edini gojenec tega zavoda, ki je dosegel na visoki šoli čast doktorja. Po narodnosti je bila do letos velika večina vpisana za Nemce. Pritok učencev iz slovenske okolice Maribora je bil pač naravnan bolj na gimnazijo in ne na realko. Isti pojav se je kazal svoj čas tudi v Ljubljani in v Gorici. Vendar pa razmerje med številom Slovencev in Nemcev v prvih letih (1870 — 1886) ni bilo za Slovence tako neugodno, kakor pa v poznejših letih. V prvih letih je bilo povprečno 20% do 15% Slovencev in 70% do 75% Nemcev. Leta 1886/87 seje stvar naenkrat za Slovence zelo poslabšala; v tem letu je bilo Slovencev samo še 9 % in Nemcev 83 % (in 8 % drugih narodnosti). Odslej je število Slovenčev dosledno padalo. Leta 1898/99 so bili na koncu leta samo še trije Slovenci med 166 Nemci (to je 1'8% proti 92%) in leta 1904/05 samo 4 Slovenci proti 205 Nemcem (to je l'8°/0 proti 95%). Še v prvem letu vojske (1914/15) je bilo samo 7 Slovencev proti 287 Nemcem (to je 2 % proti 96 %)• Vzroki za to dejstvo so bili raznovrstni. Ker so v prejšnjih letih v realko zahajali skoro izključno le meščanski sinovi (na deželi v 70 tih letih realke še niso bile znane), je moralo biti takrat (1870 — 1886) razmeroma več Slovencev v Mariboru, kakor pozneje, namreč Slovencev meščanov, ki so se še zavedali svoje narodnosti. Od leta 1887 dalje pa je začel pihati politični veter z Dunaja in Gradca, ki je bil za tukajšnje Slovence vedno bolj neprijazen in oster. V" tem smislu so tekmovali javni in zasebni činitelji: vlada na Dunaju in v Gradcu, mestni zastop v Mariboru, južna železnica, nemško-avstrijski Schul verein in pa Südmark. Toda že v drugem letu svetovne vojske se je začel vršiti v mišljenju prebivalstva preobrat in število Slovencev-realcev je začelo rasti. V tem letu je bilo razmerje med Slovenci in Nemci že 21 : 321 (ali 7% proti 90%), leta 1918/19 pa 49: 316 ali 13’4 % proti 86‘3% in 1919/20 je bilo že 177 Slovencev in 200 Nemcev v odstotkih 44\S % proti 50-6 %. Mnogo nemških družin se je izselilo iz Maribora, ž njimi je odšlo precej Nemcev-realcev, zato pa so prišli nemški realci iz Ljubljane in dijaki, begunci iz Primorja (72 Slovencev in 4 Hrvati). Pouk v slovenščini je bil na realki vsa leta od 1870 do 1919 zelo omejen. Od 1870/71 do 1911/12 se je poučevala slovenščina po dve uri na teden v vseh štirih nižjih razredih, kakor pogojno-obvezen predmet. Kdor je obiskoval slovenščino v nižjih razredih, je bil potem v višjih razredih (od 5. — 7.) oproščen angleščine, ki je bila torej tudi pogojno obvezen predmet. Od leta 1911/12 dalje so opustili pouk slovenščine v 1. razredu, zato pa so zvišali število ur v 2. in 3. razredu od 2 na 3, tako da je ostalo skupno število 8 ur na teden. V višje razrede slovenščina v vseh 49 letih ni imela pristopa. Šele po prevratu je narodna vlada v Ljubljani z razpisom št. 88.467 z dne 27. novembra 1918 ukazala, da bodi slovenščina v vseh razredih za vse učence obvezen predmet. Prva tri leta (1870/71 1872/73) je slovenščino poučeval prof. Franc Fasching (rojen v Celju). On je bil izprašan za zgodovino, zemljepis in stenografijo, poučeval pa je tudi nemščino in slovenščino. Od 1873/74 do 1902,03 je slovenščino poučeval veroučitelj pro 1. Franc Brelich. Od 1903/04 do 1907/08 sta si pouk v slovenščini delila veroučitelja prof. Franc Brelich in Anton Jerovšek, in sicer je imel Jerovšek vsako leto po en razred, Brelich pa tri. Z letom 1909/10 je prevzel slovenščino od prof. Brelicha prof. dr. Josip Šorn (Schorn), en razred je pa še održal prof. Jerovšek. Isto je bilo v letu 1910/11. Leta 1911/12 je poučeval v 2. — 4. razredu prof. dr. Šorn še do konca aprila 1912, potem ga je nadomeščal dr. Ludvik Pivko, prof. na drž. učiteljišču. V letu 1912/13 je obdržal prof. Pivko samo še 2. razred, 3. in 4. razred pa je prevzel prof. Matija Pirc z učiteljišča. Leta 1913/14 je imel prof. Pivko dva razreda in Pirc en razred. V letih 1914/15 je imel ves pouk slovenščine prof. Pivko in v naslednjih dveh letih 1915/16 do 1916/17 prof. Pirc. Leta 1917/18 je prevzel pouk v slovenščini prof. Franc Voglar z gimnazije. Dne 2. decembra 1918 se je učencem naznanilo, da odslej za nekaj časa odpade pouk v slovenščini in res je odpadel do konca šolskega leta, in to vkljub temu, da je že 27. novembra 1918 narodna vlada v Ljubljani bila odredila, da je slovenščina obvezni predmet za vse učence na tem zavodu. Svetovna vojna je zelo neugodno vplivala na šolski pouk Poučevanje je postalo jako neredno, učitelji so se vsak hip menjavali, starejši učenci so prejemali izpričevala brez izpitov, če so odhajali na vojsko, mlajši učenci pa doma niso imeli dovolj časa za učenje, ker so čakali po cele ure z raznimi izkaznicami na kruh i. t. d. Šola je bila večkrat zaprta, ali zaradi bolezni, ali pomanjkanja premoga, ali vsled političnih demonstracij, ali pa se je v šolskih prostorih nastanilo vojaštvo. V državno realko v Mariboru je prišlo vojaštvo takoj_ v začetku vojske v avgustu 1914 in je ostalo notri do 16. oktobra 1914. Šolsko leto 1914/15 je pričelo vsled tega šele 21. oktobra 1914. Dopoldne je imela pouk realka, popoldne pa v istih prostorih gimnazija. Poslopje gimnazije je bilo namreč tudi zasedeno od vojaštva. Dne 26. maja 1915 se je zopet nastanilo vojaštvo v realki in ostalo tam do 31. marca 1916. Šolsko leto .1914/15 je bilo vsled tega predčasno zaključeno 2. junija 1916. V letu 1915/16 sta bili gimnazija in realka nastanjeni v deški ljudski šoli v Razlagovi ulici 16. Realka je imela pouk vsak pon-deljek, torek, sredo dopoldne od 8.—11. ure in vsak četrtek, petek, soboto popoldne od 2.—7. ure. Šola je pričela 4. oktobra 1915 in končala 28. ju- ni j a 1916. Leta 1916/17 se je skraja pouk zopet vršil v realki. Dne 5. februarja 1917 pa je zmanjkalo premoga in šola je bila zaprta do 18. februarja 1917. Od 19. februarja naprej se je pouk vršil v skrčenem merilu zopet skupno z gimnazijo v prej omenjeni ljudski šoli, ker je imela gimnazija še nekaj zaloge drv, in sicer vsako popoldne od 2.—6. ure. Dne 18. marca 1917 je prišlo zopet vojaštvo v realko. Od 19. marca 1917 dalje se je vršil pouk zopet v polnem obsegu, in sicer za realko vsak pondeljek, torek, sredo od 2.—3/i 7. ure in četrtek, petek, soboto dopoldne od S>.—s/t 1. ure. Šolsko leto je končalo 28. junija 1917. Tudi leta 1917/18 se je vršil pouk skupno z gimnazijo v ljudski šoli do začetka maja 1918. Dne 10. maja 1918 se je realka vrnila zopet v svoje poslopje. .Vojaki so bili sicer že 30. novembra 1917 izpraznili realko, ali na zavodu je bilo treba izvršiti obsežne poprave, ki so se zavlekle zaradi hude zime in pomanjkanja delavcev. Zaradi pičlega premoga so trajale to leto božične počitnice od 22. decembra 1917 do 6. januarja 1918. Šolsko leto je pričelo 19. septembra 1917 in končalo 18. junija 1938. Sledeče leto je pričelo redoma 18. septembra 1918. Bližali pa so se dnevi prevrata in ž njimi začetek preosnovitve nemške -državne realke v slovenski zavod. Šolsko leto 1918/19. Pri otvoritveni zborni seji učiteljev dne 18. septembra 1918 so bili . razun ravnatelja Roberta Bittnerja navzoči še ti-le člani zbora: Atzler Roland, dr. Egg Walter (umrl že 25. oktobra 1918), Fabjan Konrad, Hesse Artur, Lang Ferd., dr. Müller Gustav, Neugebauer Leo, dr. Sadu Emil, dr. Slavič Matija, Tschohl Mihael, Wehinger Franc. Zöhrer Franc (skupaj 13). Odsotnost so opravičili: dr. Mahnert Ludvik, Trup Anton in Voglar Franc. Pri tej seji je tudi manjkal Alojzij Gillich. Pri vojakih so takrat še služili: Bogovič Ivan, dr. Jörg Josip, Kropatschek Viljem, Pacher Franc, Reichert Ivan, Scheu Leo in dr. Walter Leo. Zaradi španske bolezni. (hripe) je bil zavod zaprt od 13. do 20. okt. 1918 in skupna šolska maša je bila odpovedana do 17. novembra 1918. Nastopili so dnevi prevrata. V mestu se je konstituiral združen meščanski odbor (Volkswehr). Po nasvetu tega odbora so ravnatelji srednjih šol v Mariboru dne 5. novembra prekinili za en teden šolski pouk, ker je bilo premalo garancije za javno varnost, zlasti za vnanje učence. Dne 20. novembra 1918 je prišla na zavod prva odredba narodne vlade št. 8524 z dne 16. nov. 1918 glede sprejemanja učencev, glede zbornih sej. zrelostnih izpitov, katalogov in glede olajšav pri izpitih za dijake, ki se vračajo iz vojaške službe. Dne 23. novembra 1918 je ravnatelj zavoda opozoril učence na razglas mestnega komandanta generala Maistra, da je prepovedano nepotrebno pohajkovanje in zbiranje občinstva v večernih urah in da je prepovedano nositi društvene ali narodne znake. S 1. decembrom 1918 so zopet nastopili službo: Bogovič, Jörg, Reichert, dr. Walter; izstopila pa sta: dr. Slavič in Voglar. Vsled naredbe narodne vlade št. 8848 z dne 27. novembra 1918 je bil na mariborski gimnaziji dne 6. decembra 1918 otvorjen prvi slovenski realčni razred in podrejen ravnateljstvu gimnazije. V ta razred so prestopili nekateri gimnazijski prvošolci in slovenski dijaki nemške realke, skupaj 46 + 2 učencev (medtem s sprejemnim izpitom 41 -f 2, od drugod 3, 1 repetent lastnega zavoda in 1 repetent od drugod). Med letom jih je izstopilo 9 + 1, na koncu leta jih je ostalo še 37 + 1. V statistiki učencev za 1918/19 je ta slovenski realčni razred označen z znakom: I.c. Odslej so prihajali na zavod nekaj časa odloki od narodne vlade v Ljubljani in od deželnega šol. sveta v Gradcu. Zadnji dopis iz nemškega Gradca je prišel dne 22. marca 1919 (št. 3 2!f3 dne 18. marca 1919) glede zamenjave in žigosanja denarja. Razpis narodne vlade v Ljubljani št. 8848 z dne 27. novembra 1918 določa sledeče: „Samostojni nemški razredi drž. gimnazije v Mariboru pod vodstvom prof. Friderika Knappa se pridelijo za 1918/19 realki s pravico, da svobodno uporabljajo realčna učila in zbirke. Na realki sami je uradni jezik slovenski, slovenščina pa obvezni predmet. Sicer ostane zavod začasno neizpremenj en“. Nemški gimnazijski razredi pa niso prišli na realko, marveč v ljudsko šolo v Razlagovi ulici 16 in so prenehali s koncem šolskega leta 1918/19. Na prvem slovenskem realčnem razredu na gimnaziji so poučevali učitelji iz gimnazije, in sicer profesorji: Janez Evang. Kociper veronauk, dr. Karl Capuder nemščino, Ivan Mravljak slovenščino in francoščino, Fran Bračun zgodovino, zemljepis in matematiko (razrednik), dr. Matija Heric prirodopis. Zmagoslav Cotič prostoročno risanje in lepopis, Adolf Schaup telovadbo, Mihael Govekar petje, vodja je bil ravnatelj dr. Josip Tominšek. Za januar 1919 je bila iz Ljubljane nakazana plača sledečim učiteljem: Bittner (ravnatelj), Fink Alfred (za latinščino), Hausman Franc (za stenografijo in risanje), Hesse, dr. Jörg, Fabian, Gillich, Atzler, Köle Roman (petje), Kropatscfiek, Lang Ferd., Müller, Neugebauer, Pacher, Reichert, dr. Mahnert, dr. Sadu' Tschohl. dr. Walter, Wehinger, Zöhrer. Izmed nemških učiteljev nekateri sploh niso nastopili, drugi so začeli zapuščati Maribor in si iskati službe v Nemški Avstriji. Telovadni učitelj Anton Trup sploh ni nastopil službe, Atzler Roland je odpovedal službo 15. januarja, dr. Walter Leo pa že 8. januarja 1919. S koncem marca 1919 so bili iz službe odpuščeni ravnatelj Bittner Robert, dr. Jörg Josip in dr. Müller Gustav. Do konca 1918/19, to je do 31. avgusta so bili še pogodbeno sprejeti: Fabian, Gillich, Hesse, Kropatschek, Ferd. Lang, Pacher, Reichert, dr. Sadu. Tschohl, Wehinger, Zöhrer. Fabjan in Gillich pa sta odpovedala službi že 25. aprila 1919. Namesto Hesseja je prevzel v drugem polletju risanje prof. iz učiteljišča Anton Gvaiz. S 1. marcem 1919 pa je bil na realko v službovanje prideljen prof. Luka Brolih z gimnazije v Pazinu. Une 9. oktobra 1918 je umrl šolski sluga Anton Schischek, ki jc služil 37 let na zavodu. Namesto njega je bil provizorično imenovan s l.dec. 1918 Ferdinand Lepenik in s 1. januarjem 1919 tudi še pomožni sluga Josip Bauman, ki je ostal do konca septembra 1919. Njega je nadomestil Josip Habjanič, imenovan s 1. novembrom 1919 za II. prov. slugo. Dne 8. januarja 1919 je bila za učence-Slovence majhna šolska slavnost, „Vodnikov dan“, popoldne ob 3. uri. Govoril je prof. Ivan Bogovič. Dne 18. januarja 1919 (št. 135) je poslalo štajersko obmejno poveljstvo SHS v Mariboru opomin na zavod, da nemška šolska mladina hujska proti prebivalstvu slovenske narodnosti in da ima tajno Slovencem sovražno organizacijo. In res je prišlo dne 27. januarja do demonstracij in izgredov proti Slovencem. Vsled tega je okrajno glavarstvo dne 28. januarja 1919 št. 81, poslalo na vodstvo zavoda sledeči dopis : „Dognalo se je, da je dalo vodstvo zavoda dovoljenje za prečasen sklep pouka v svrho udeležbe učiteljev in učencev že prejšnji dan sklenjene in pripravljene demonstracije proti Slovencem, ki so povzročile velike izgrede in privedle do krvoprelitja. Zato je zaukazala Narodna deželna vlada SHS, oziroma poverjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani takojšnjo začasno zatvoritev pouka na tamošnjem zavodu“. Nato je prišel razpis višjega šolskega sveta št. 1913 z dne 13. februarja 1919. da ostanejo nemške srednje šole v Mariboru do nadaljnjih ukrepov zaprte, dovoljuje se pa, da se učenci razredujejo za f. tečaj ter se jim izdajo polletni izkazi. — Prazne šolske prostore so med tem zasedli vojaki države SHS. — Redni pouk v. II. tečaju je pričel šele 1. aprila 1919. Tajne organizacije mladine pa s tem še niso prenehale. Razpis viš. šol. sveta z dne 11. aprila 1919. št. 5295, prepoveduje namreč nošnjo enotnih čepic srednješolskega dijaštva in z odlokom z dne 12. aprila 1919, št. 5080, se učiteljskemu zboru naroča preiskava glede dijaškega društva ..Germanija“ in štirih drugih burševskih društev. Dne 28. junija 1919 je zavod praznoval Vidov dan (obletnico bitke na Kosovem polju 1389) in naslednji dan 29. junija je bilo šolsko leto končano. Izpričevala so se razdelila 5. julija 1919. Glede nemških srednjih šol je odločilo poverjeništvo za uk in bogočastje z razpisom dne 8. junija 1919, št. 2710, to-le: „Na državni realki v M a r i b o r'u, ki se postopoma razvija s slovenskimi temeljnimi razredi, ostanejo začasno nemški razredi od 2.—7., vanje sc sprejmejo nemški učenci iz drž. realke v Ljubljani. Nemške vzporednice državne realke v Ljubljani se opuste. Dijaki I. razreda smejo delati sprejemni izpit v nemškem jeziku samo na drž. realni gimnaziji z nemškim učnim jezikom v Ljubljani". Naj sledijo še nekateri važnejši razpisi viš. šol. sveta: 1. Št. 10.452, dne 31. decembra 1918. Ustanovitev višjega šolskega sveta v Ljubljani za vse ozemlje Narodne vlade SHS v Ljubljani počenši s 1. januarjem 1919; 2. št. 600, dne 16. januarja 1919. Pouk naj se vrši od 8.— 1. ure po 50 minut vsako uro. Čezmezne ure (čez 30) smejo biti tudi popoldne (n. pr. telovadba, risanje, prosti predmeti); 3. št. 1914, dne 8. februarja 1919. Pospeševanje antialkoholnega gibanja: 4. št. 2617, dne 28. aprila 1919. Okrožnica glede alkoholnih pijač in kajenja na šolskih izletih: 5. št. 10.239, dne 21. julija 1919. Učenke-hospitantkc imajo odslej iste pravice ip dolžnosti, kakor redni javni učenci; 6. št. 11.336, dne 8. avgusta 1919. Izpričevala slovenskih srednješolskih tečajev v Trstu (iz leta 1918/19) so veljavna za prestop v gimnazije ali realke brez sprejemnega izpita: 7. št. 8052, dne 8. junija 1919. Dijaški sestanki v svrho izpopolnjevanja izobrazbe pod nadzorstvom učiteljskega zbora dovoljeni. Šolsko leto 1919/20 je pričelo dne 22. septembra 1919, toda pouk se je vršil skraja v skrčenem obsegu, ker je bilo premalo učiteljev. Od nemških profesorjev so bili za 1919/20 pogodbeno ;'opet v službo sprejeti : Vladni svetnik Leo Neugebauer, profesorji Ferdinand Lang in Ludovik Lang (ta je bil prej na gimnaziji) in dr. Emil Sadu. Meščanski učitelj Hausmann Franz je bil za 1919/20 prideljen realki, pa je koncem februarja 1920 odpovedal službo, ker je bil med tem § imenovan za vodjo meščanske šole v Feldbachu v Nemški Avstriji. Njegove ure je potem prevzel učitelj na meščanski šoli Josip Žagar. Nadalje je bil pogodbeno sprejet v službo Evgen Wiesspeiner (za angleščino), ki je dne 17. januarja 1920 nastopil službo. Dne 28. januarja 1920 je nastopil službo prof. Ilarion Tofan (Ukrajinec), ki je bil prej na gimn. v Seretu v Bukovini. Za 1919/20 šobili nadalje pfideljeni sledeči slovenski učitelji: prof. Luka Brolih. (je bil že lani tu), prof. Josip Fistravec in Anton Gvaiz (oba z učiteljišča v Gorici), prof. Filip Gasparin (z državne realke na Dunaju, IX. okraj), prof. Ivan Mravljak (s tukajšnje gimnazije), Josip Pirnat (tudi z gimnazije)^ namestni učitelj s prejemki IX. čin. razreda, dr. Maks Kovačič (nam. učitelj z učiteljišča), Franc Ravnihar (nam. učitelj, na novo imenovan). Začasni vodja zavoda le ostal še vedno prof. Ivan Bogovič, in sicer do 2. okt. 1919, dne 3. oktobra je nastopil to službo pisec teh vrstic. Pomožni učitelj za srbo-hrvatski jezik je bil prof. Josip Ribarič z učiteljišča. Zavod je imel v tem šolskem letu 7 temeljnih razredov in skraja dve vzporednici (v I. in II.), od 1. decembra 1919 pa tri vzporednice, ko je bil četrti razred razdeljen v dva oddelka. Slovenski učni jezik je bil v I. a, 1. b in II. a razredu (ki je nastal iz lanskega slovenskega realčnega razreda na gimnaziji); nemški razredi so bili II. b, III., IV. a, IV. b, V., VI., VII. Glede nemških učencev v slovenskih razredih je določil razpis viš. šol. sveta št. 14.194, dne 19. septembra 1919, naj se ž njimi ravna dobrohotno, če še ne znajo zadosti slovenski. Slovenščina je bila za vse učence obvezen predmet, poučevala se je pa v treh stopnjah: a) Nemci-začetniki, b) Nemci, ki so že znali nekaj slovenščine, c) Slovenci. Dne 18. oktobra 1919 je zavod obhajal spomin 50 letnice smrti slovenskega pesnika Simona Jenka. Učenci so se zbrali v ta namen po narodnosti ločeni v obeh risalnicah; kjer sta jim razložila pomen tega dneva vodja zavoda (v slovenskem jeziku) in prof. Josip. Fistravec (v nemškem jeziku). Na dan obletnice narodnega ujedinjenja (29. oktobra) je bil zavod pri slovesni maši v stolnici in se je potem udeležil slavnostnega obhoda po mestu. Z odlokom viš. šol. sveta št. 18974, dne 25. novembra 1919; so bili vsled odredbe ministrstva za notranje stvari za državo SHS uvedeni trije državni prazniki. 1. Prvi december, v spomin proklamacije enotne države SHS. 2. Vidov dan, 28. junija, v spomin bitke na Kosovem polju. 3. Petrov dan, 12. julija, rojstni dan Nj. Velič. kralja Petra I. — V proslavo prvega decembra je imel zavod šolsko mašo, potem pa je v šoli govoril prof. Luka Brolih o pomenu te obletnice v slovenskem in nemškem jeziku. Božične počitnice so trajale od 24. decembra do 6. januarja. Velikonočne pa od 28. marca (cvetna nedelja) do 6. aprila 1920. Prvo polletje je bilo zaključeno dne 14. februarja in drugo dne 28. junija 1920. Letna izpričevala pa so se razdelila šele 5. julija 1920. Dnevi od 15. — 17. februarja so bili pouka prosti. Pouka prosta sta bila tudi še 12. december 1919 (ravnateljev dan) in 12. maj 1920 (majniški izleti). Zdravstveno stanje je bilo to leto na zavodu še precej dobro. Dne 4. novembra 1919 je umrl tretješolec Ludvik Pinter. Pogreba se je udeležil ves zavod. Dne 18. maja 1920 pa je utonil v Dravi pri mestnem kopališču sedmošolec Ivan Reiser. V zorni mladosti je zapustil prvi svoje drage tovariše in neutolažene voditelje in tik pred zrelostnim izpitom se je nenadno ločil drugi od nas, že dorasel mladenič. Dne 28. junija 1920 je ob sklepu šole zavod obhajal šolsko slavnost SOletnice višje realke in ob enem tudi državni praznik Vidov dan. Učenci so bili pri slovesni zahvalni sv. maši v stolnici in so se potem zbrali v risalnici za geometrijo. Ravnatelj zavoda je v slovenskem in nemškem jeziku razložil v slavnostnem govoru pomen tega dneva. Orisal je v kratkih potezah zgodovino tega zavoda in je povdarjal zasluge mestne občine za ustanovitev tega zavoda. Razložil je nadalje pomen Vidovega dne in se toplo zahvalil učencem, ki so ob tej priliki nabrali znesek K 1000'— za sirote, katerih očetje so padli v vojski za brambo domovine. Nato je sledila deklamacija šestošolca Antona Bekarja, begunca iz Primorja. Deklamoval je srbsko narodno pesem: Kosovka djevojka. Pevci so nato zapeli himno Bože pravde. S tem je bila slavnost zaključena. Še isti dan pa so začeli učenci z okrašenjem poslopja z zelenjem in zastavicami v čast prihoda Njegovega Veličanstva Regenta Aleksandra. Drugi dan (29. junija) so se zbrali učenci ob 12. uri 30 minut pred šolo in tam pričakovali prihoda Visokega gosta. Regent se je pripeljal mimo realke ob 13. uri 30 minut in je bil . prisrčno pozdravljen od šclske mladine in od učiteljev. Pri splošnih avdijencah pri Njegovem Veličanstvu v mestni dvorani se je poklonil v deputaciji ravnateljev srednjih šol tudi ravnatelj realke ter je imel izredno čast govoriti z Regentom o zadevah realke. Dijaki begunci iz zasedenih dežel so še isti dan prejeli izpričevala in se drugi dan odpeljali domov. Drugi učenci pa so prejeli izpričevala v soboto. 3. julija (namesto 5. julija, ker so ta dan pričeli zrelostni izpiti). Dne 30. junija 1920 se je vršilo vpisovanje v prvi razred in 3. julija so bili sprejemni izpiti za ta razred. Telovadba jev tem letu izostala, ker zavod ni imel učitelja in ker telovadnica še vedno ni porabna. Katoliško bogoslužje se je vršilo ob nedeljah in praznikih v stolni cerkvi. Petje in propovedi so se vršile menjaje v slovenskem in nemškem jeziku. Trikrat so bili učenci pri sv. spovedi in obhajilu (25. okt.1919, 15. in 16. marca 1920 v zvezi z cerkvenimi govori in 22. junija). Ob priliki velikonočne spovedi je imel krasne cerkvene govore prečastiti gosp. profesor dr. Anton Medved s tukajšnje drž. gimnazije. Nekateri važnejši razpisi višjega šolskega sveta: 1. Št. 15.098, dne 10. oktobra 1919. Absolventi 4. tečaja meščanske šole v Krškem delajo lahko sprejemni izpit za 5. razred realke ob koncu šolskega leta; 2. št. 19.191, dne 8. decembra 1919. Tečaji neobveznih predmetov morejo imeti vsaj 15 udeležencev; 3. št. 20.532, dne 9. januarja 1920. Okrožnica glede uporabe čitank v šoli; 4. št. 1832. dne 9. februarja 1920. Okrožnica zaraidi plesnih vaj med srednješolci: 5. št. 3463, dne 18. marca 1920. Udeležba učencev pri političnih shodih prepovedana; 6. št. 1679, dne 9. februarja 1920. Šolska izpričevala morajo biti slovenska: 7. št. 4203, dne 18. aprila 1920. Okrožnica o gojitvi plavanja; 8. št. 7138, dne 20. junija 1920. Olajšave pri prestopu četrtošolcev gimnazijcev in realcev na učiteljišče; 9. št. 6918, dne 19. junija 1920. Polovična voznina za dijaštvo na skupnih poučnih potovanjih. Zahvala in prošnja ravnateljstva. Ravnateljstvo izreka prisrčno zahvalo vsem prijateljem in dobrotnikom zavoda in posebej še mestni občini Maribor, ki je omogočila tisk tega izvestja. Hvala tudi vsem članom in dobrotnikom „Podpornega društva za revne učence državne realke v Mariboru“ in zlasti Mariborski posojilnici. Obenem pa ravnateljstvo vljudno prosi stariše učencev in njih namestnike, naj se že med letom na zavodu pri učiteljih večkrat oglašajo, da dobe pravočasno potrebna pojasnila o napredku in vedenju učencev. Vzgoja šolske mladine bo imela le takrat dobre uspehe, če se šola in dom vzajemno podpirata. Število učencev v prvih 70. letih. A. Na enorazredni nesamostojni nižji realki: Prvo leto: 1850/51 72 učencev drugo leto: 1851/52 62 „ tretje leto: 1852/53 57 „ četrto leto: 1853/54 49 „ B. Na dvorazredni nesamostojni nižji realki: Leto realke Šolsko leto Število nčencev Leto realke Šolsko leto Število učencev 5 1854/55 69 13 1862/63 100 6 1855,56 91 14 1863/64 92 7 1856/57 74 15 1864/65 84 8 1857/58 76 16 1865/66 76 9 1858/59 61 17 1866/67 92 10 1859/60 74 18 1867/68 94 11 1860/61 88 19 1868/69 85 12 1861/62 95 20 1869/70 89 I C. Popolna višja realka (7 temeljnih razredov in vzporednice): ' Let« Število Število učencev Po narodnosti ; Zrelostni izpit napravili realke i Šolsko leto razredov sploh rpisanih ob koncu Ie;a j Slovenci | Nemci drugi 1 1870/71 3 126 HO 24 83 3 2 1871/72 4 137 127 26 100 1 — 3 1872/73 5 179 + 2 165 25 132 8 — 4 1873/74 6 211 186 34 245 7 5 1874/75 7 192 172 38 126 8 10 6 1875/76 7 165 158 24 120 8 8 7 1876/77 7 166 152 25 89 15 15 8 1877/78 7 137 129 24 83 13 11 9 1878/79 7 126 120 17 77 7 9 10 1879/80 7 103 101 11 78 3 10 | 11 1880/81 7 95 92 17 70 4 15 12 1881/82 7 98 91 17 70 4 8 : i3 1882/83 7 110 98 15 73 10 6 14 1883/84 7 130 120 15 96 9 4 15 1884/85 7 158 135+1 20 103+1 12 6 16 1885/&6 7 182 164 23 131 10 6 17 1886/87 7 174 „ * 155 14 129 12 7 18 1887/88 7 155 140 12 121 7 7 19 O 00 oc 7 161 147 + 1 10 126 11 + 1 10 20 1889/90 7 167 155 11 134 10 7 21 1890/91 7 177 + 2 166+2 12 142+1 12+1 6 22 1891/92 7 185+3 177 + 3 11 152 17 9 23 ! 1892/93 7 198 + 4 185+4 9 160 20 13 24 7 1893/94 7 215 + 2 201+2 9 174+1 18+1 15 25 1 1894/95 7 217 + 1 202+1 10 176+1 16 14+1 26 1895/96 7 233 + 3 221 +3 13 191+3 17 17 27 1 1896/97 7 234 + 4 210 + 2 9 190 + 2 11 18 i Leto 1 realke Šolsko leto . Število razredov Število učencev Po narodnosti Zrelostni izpit napravili sploh Tpinnih ob kolta leta Slovenci Nemci drugi 28 1897/98 7 204 183 4 170 9 16 29 1898/99 7 194+1 180 3 166 11 21 30 1899/1900 7 211 195 4 184 7 12 31 1900/01 7 229 217 ,4 205 8 14 32 1901/02 7 232+2 215+2 6 202+2 7 14 33 1902/03 8 247 232+3 8 220+3 4 16 34 1903/04 7 237 224+2 8 216+2 — 13 35 1904/05 7 243 221 + 1 11 210+2 — 1 8 36 1905/06 7 260 241 + 1 7 233+1 1 19 37 1906/07' 7 273 258+2 11 246+1 1 + 1 16 38 1907/08 8 269+1 249+1 10 235+1 4 22+4 39 1908/09 8 246+1 239+2 10 223+2 6 18 40 1909/10 8 275+4 258+2 11 243+2 4 15 41 1910/11 8 284 270+2 8 256+2 6 21+2 42 1911/12 9 289+3 276+4 8 263+4 5 20+2 43 1912/13 9 311+5 297+5 8 283+5 6. 26+2 44 ' 1913/14 9 309+6 296+8 9 281+8 6 12+1 45 1914/15 9 336+6 294+5 7 282+5 5 0+30 46 1915/16 9 341 + 11 311+10 20+1 283+7 8+2 2+19 47 1916/17 9 310+12 329+12 15 304+12 10 8+49 48 1917/18 10 380+13 350+13 18 347+12 3+1 9+41 49 1918/19 11 438+22 349+17 48+1 300+16 1 22+20 50 1919/20 10 389+51 356+39 165+12 175+25 16+2 11+2 Učiteljski zbori vseh profesorjev, provizoričnih, namestnih in pomožnih učiteljev od leta 1850 — 1920. A. Na nesamostojni eno- in dvorazredni nižji realki. 1. Rottcnbacher Josip 1850—1854 2. Widerhofer Gašper 1S50—1864 3. Schocher Andrej 1850—1864 4. Krainz Ivan 1853—1854 5. Tauber Mihael 1854 - 1855 6. Roth Jernej 1854—1857 7. Kurzbaucr Ferdinand 1854—1857 8. Steinlechner Albert 1856—1860 9. Lukas Josip 1857—1864 Ravnatelji so bili (ozir. prov 10. Wutschnik Karl 1860—1865 11. Hönig Raimund 1862—1870 12. Čuček Josip 1863—1864 13. Flekh Josip 1864—1865 14. Mirth Vincenc 1864—1865 15. Stopper Gottlieb 1864—1870 16. Janežič Franc 1865—1869 17. Motz Josip 1868 1869 18. Kremer Josip 1869—1870 . vodje): št. 2, 3, 12, 14, 16, 18. B. Na popolni višji realki. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. Zverina Franc 1870—1871 Reichel Rudolf 1870—1S71 Janežič Franc 1870—1872 Essl Josip 1870—1874 Rcibenschuh Anton Fr. 1870—1875 Jonasch Josef 1870—1899 Marki Rudolf 1870-1903 Fasching Franc 1870 — 1904 Adler Rudolf 1871—1872 Nawratil Josip 1871—1885 Schnabl Ferdinand 1871—1890 Horak Hugo Tom. 1872—1S74 Kassler Josip Nikolaj 1872—1874 Brelich Franc 1872—1903 Steinwenter Artur 1873—1875 Dr. Britto vitez Gaston 1873—1900 Lang Franc 1873—1900 Nauratil Josip 1874 Körner Karl 1874—1875 Repitsch Ivan 1874—1878 Frank Josip 1874 1895 Knobloch Gustav 1874—1907 Pollak Adolf 1875—1876 Nemeček August E. 1875—1878 Dr. Merwart Karl 1875—1878 Neubauer Karl 1876—1895 Spiller Robert 1876—1903 Dr. Jahn Karl 1878—1879 29. Schwarzer Karl 187S—1879 30. Glaser Moric 1878—1879 31. Langer Oskar 1879—1884 32. Nagele Anton 1879- 1893 33. Satter Avgust 1882—1894 34. Doleschal Anton 1884—1885 35. Holzer Franc 1885—188'6 36. Baudisch Julij 1885 — 1887 37. Biebcr Vincenc 1885—1907 38. Mager Adolf 1887—1891 39. Dr. Sedlaček Ivan 1889—1907 40. Hesse Artur 1890—1919 41. Hirschler Jakob 1891 42. Hruby Vincenc 1891—1893 43. Kaufmann Franc 1891 1900 44. Raiz Egi d 1893—1894 45. Drouillo.t Augustin 1893—1895 46. Sokoli Edvard 1894—1897 47. Dobrowolny Leo 1894 — 1899 48. Dr. Prem Simon M. 1895—1897 49. Blttner Robert 1895—1899 in 1907—1919 50. Hartmann Sigmund vitez Valpczon in Rožbjeschitz 1896 — 1897 51. Schmid Edmund 1897—1898 52. Gugel Emil 1897—1900 53. Tschakert Oton 1898 54. Holzer Josip 1898 55. Straubinger Rudolf 1898 56. Beran Kmerih 1898 57. Ortner Viktor 1898—1904 58. Wagner Rudolf 1899 59. Wehner Adolf. 1899—1900 60. Dr. Krassnigg Nikolaj 1899—1902 61. Gassarek Karl 1899—1909 62. Pettauer Leopold 1900—1901 63. Frank Josef 1900—1903 64. Spcth Bertold 1900 -1904 65. Frass Simeon 1900—1904 66. Dr. Dutz Ivan 1900—1908 67. Jerovšek Anton 1900—1911 68. Miklau Julij 1901 — 1902 69. Schriefl Karl 1901—1906 70. Fugger Eberhard 1902 71. Holzer Josip 1902—1903 72. Kuba Rihard 1902—1903 73. Kovač Maks 1903 74. Kren Ivan 1903—1905 75. Weber Evgen 1903—1908 76. Förster Josip 1903- 1910 77. Handel Karl 1904—1905 78. Halfter Maks 1904—1905 79. Vadnou Emil 1904—1905 80. Wassermann Ivan 1904—1905 81. Häring Georg 1904—1905 in 1906 — 1911 82. Köle Roman 1904—1905 in 1918—1919 83. Schuh Adam 1904—1908 84. Harrer Karl 1905 — 1906 85. Krug Julij 1905—1909 86. Dr. Jörg Ivan 1905—1919 87. Dr. Pivko Ludvik 1906 — 1907 in 1912—1915 88. Trup Anton 1906—1919 89. Aurich Alfred 1907—1908 90. Stiebler Anton 1907—1909 91. Tschohl Mihael 1907—1919 92. Dr. Hiebler Leo, pl. 1908—1911 93. Schilf Rudolf 1908—1911 94. Jeneschitz Robert 1908—1912 95. Kropatschek Viljem 1908—1919 96. Dr. Walter Leo 190S—1919 97. Lang Ferdinand 1908—1920 98. Knapp Friderik 1909 99. Dr. Gauby Ludvik 1909—1911 100. Komenda Jurij 1909—1911 101. Šorn (Schorn) Josip 1909—1912 102. Wehinger Franc 1910—1919 103. Zöhrer Franc 1910-1919 104. Dr. Mahnert Ludvik 1910—1914 in 1918—1919 105. Kavčič Jakob 1911 106. Fistravec Otmar 1911—1912 107. Koukal Gustav 1911—1913 108. Markošek Ivan 1911—1916 109. Treiber Karl 1911 in 1917—<1918 110. Pacher Franc 1911—1919 111. Egg Walter 1911—1919 112. Günther Viljem 1912 113. Paschinger Viktor 1912—1913 114. Posselt Alfred 1912—1914 115. Pirc Matija 1912—1917 116. Dr. Müller Gustav 1912—1919 117. Dr. Röd Josip 1913—1916 118. Reichert Ivan 1913—1919 119. Atzler Rolaud 1913—1914 in in 1917—1919 120. Kurz Josip 1914 121. Tenczyn Emil 1914 — 1915 122. Kraft Zdenko pl. Helmhacker 1914—1915 123. Scheu Leo 1914—1919 124. Fabian Konrad 1914—1919 125. Nahrgang Gustav 1915—1916 126. Gillich Alojz 1915—1919 127. Hausman Franc 1915—1916 in 1918—1920 128. Neugebauer Leo 1915—1920 129. Dr. Somrek Josip 1916 130. Böhm Alojzij 1916—1917 131. Mühlbacher Ivan 1916—1917 132. Dr. Slavič Matija 1916—1918 133. Voglar Franc 1917—1918 134. Bogovič Ivan 1917—1920 135. Fink Alfred 1918—1919 136. Vales Alfons „ 137. Dr. Tominšek Josip ,, 138. Bračun Franc ., 139. Dr. Capuder Karl „ 140: Cotič Zmagoslav ., 141. Govekar Milan ,, 142. Dr. Heric Matija ., 143. Kociper Jan. Evang. „ 144. Schaup Adolf „ 145. Mravljak Ivan 1918—1920 (Št. 137.—145. je tvoril učiteljski zbor slov. realčnega razreda na gimnaziji.) 146. Dr. Sadu Emil 1918—1920 147. Brolih Luka 1919—1920 148. Gvaiz Anton „ 149. Ravnihar Franc „ 150. Dr. Kovačič Maks „ 151. Fistravec Josip „ 152. Gasparin Filip „ 153. Pirnat Josip „ 154. Lang Ludvik 1919—1920 155. Zupančič Jakob „ 156. Taferner Hubert „ 157. Ribarič Josip „ 158. Tofan Ilarion 1920 159. Wiesspeiner Evgen 1920 160. Žagar Josip 1920 Zrelostni izpiti leta 1918/19. a) Izredni in predčasni roki. Izpraševalni komisiji je predsedoval vsakokrat ravnatelj Robert Bittner. Dne 21. septembra 1918 Mahrle Sebastian, rojen 1902 v Sarajevu (s tukajšnje vojaške realke). On je napravil pismeni in ustni izpit predčasno, namesto v februarju 1919. Vsi drugi kandidatje v izrednih rokih (od 19. oktobra 1918 — 6. februarja 1919) so bili oproščeni pismenega in ustnega izpita na podlagi odloka bivšega ministrstva št. 2988 z dne 8. oktobra 1914. Dne 19. oktobra 1918 Scherrl Peter, rojen 1896 v Celovcu. Dne 30. oktobra 1918 Fritz Anton, rojen 1897 v Mariboru, Linke-Brawford Alfred, rojen 1897 v Rabovicah v Galiciji. Dne 15. novembra 1918 baron Schönberger Ernst, rojen 1897 v Krškem ob Savi, Weltzebach Josip, rojen 1898 v Mariboru. Dne 9. decembra 1918 Smodej Anton, rojen 1898 v Leskovcu na Štajerskem; Weiglein Hugo, rojen 1897 y Studencih pri Mariboru; Maks Vogrin, rojen 1898 v Črešnjevcu na Štajerskem. Dne 25. januarja 1919 Lamm Franc, rojen v Črešnjevcu na Štajerskem. Dne 15. januarja 1919 Hanke Alojz, rojen 1900 na Dunaju. Dne 6. februarja 1919 Partbauer Karl, rojen 1898 v Marenbergu ob Dravi; Günther Heinhold, rojen 1898 v Zeltwegu; Hörmann Josip, rojen 1897 v Studencih pri Mariboru; Leis Emil, rojen v Brucku na Muri; Volk Anton, rojen 1899 v Trstu; Hrastnik Ivan, rojen 1900 v Zgor. Polskavi; Škof Franc, rojen 1899 v Mariboru; Laznauskv Rudolf, rojen 1900 v Dun. Novem mestu; Ortner Karl, rojen 189S v Gradcu. b) Rok v februarju 1919. Dne 7. febr. 1919 Blaha pl. Olbor Eduard, rojen 1899 v Gradcu (s tukajšnje vojaške realke); Eiletz Otmar, rojen 1901 v Mariboru. c) Polletni rok 1919. Narodna vlada v Ljubljani je z razpisom št. 97 z dne 3. januarja 1919 izdala za 1919 navodila za zrelostne izpite glede izpraševanja v slovenščini, nemščini in domoznanstvu. Drugi odlok iste vlade št. 9953 ex 1918 z dne 3. januarja 1919 odreja ustanovitev posebnih tečajev za pripravo za zrelostni izpit v korist častnikom in enoletnim prostovoljcem. Vojne mature so s tem odpravljene. —1 Gojenci tukajšnje vojaške realke so v polletnem roku 1919 delali zrelostni izpit na tukajšnji gimnaziji, ker na državni realki ni bilo mogoče zanje sestaviti slovenske komisije. Za pismeni izpit, ki se je vrši! od 2.— 4. junija (nemščina, francoščiria, angleščina in opisna geometrija), se je bilo priglasilo 27 kandidatov. Ustni izpit se je vršil potem dne 23.—■ 25. junija 1920 pod predsedstvom višjega šol. nadzornika dr. Leopolda Poljanca. Pet kandidatov ni bilo pripuščenih k izpitu, eden je odstopil pred ustnim izpitom. Za zrele z odliko so bili spoznani 3 in za zrele 18, in sicer ti-le: Dadieu Armin, rojen 1901 v Mariboru (z odliko); Dorfmeister Rudolf, rojen 1902 v Mariboru; Glaser Karel, rojen 1901 v Mariboru; Godi Siegfried, rojen 1901 v Mari boru :Hofter Oskar, rojen 1901 v Mariboru; Horak Walter, rojen 1901 na Vranskem; Jüptner Rudolf, rojen 1901 v Pulju; Klima Alojzij; rojen 1901 na Dunaju; Kokot Franc, rojen 1901 v Mariboru; Kopp Viljem, rojen 1901 v Mariboru: Obornv Adolf, rojen 1900 v Budjejevicah na Češkem; Povše Henrik, rojen 1901 v Mariboru; Rungaldier Ersrin, rojen 1901 v Mariboru (z odliko); Travan Rudolf, rojen 1902 v Gorici; Urek Ivan, rojen 1901 v Št. Lenartu v Slov. goricah; Wokan Franc, rojen 1900 v Celju; Zahlbruckner Ivan, rojen 1901 v Rohatcu na Moravskem; Zaveršnik Maks, rojen 1901 v Mariboru (z odliko); Brunner Helmut, rojen 1899 v Ptuju; Lorber Herman, rojen 1900 v Mariboru; Zeichen Rudolf, rojen 1900 v Mariboru. Zrelostni izpiti leta 1919/20. Priglasilo se je 24 kandidatov, med temi: 18 rednih učencev, 3 zasebni učenci in 3 vnanjiki. Za dva vnanjika (tukajšnje vojaške realke) je bila sestavljena posebna slovenska komisija. (Razpis viš. šol. sveta št. 5057 z dne 9. maja 1920.) Še pred pismenim izpitom je odstopil eden (zasebni učenec). Pismeni izpit se je vršil od 7. do 10. junija 1920. Tisti kandidatje, ki niso obiskovali angleščine, so pisali mesto angleščine slovenščino. Xaloge so se glasile: Slovenščina za Slovence, na izbero tri teme: 1. Pomnik tvoj prvi tvoja dela, ki vek ne vniči jih noben. (Gregorčič.) 2. Važnost papirja in tiskarstva za razvoj kulture. 3. Vodilne misli za karakterizacijo posameznih dob v zgodovini slovenskega slovstva. Slovenščina za Neslovence, prevod na nemščino v dveh skupinah. Začetniki: Pošteni loncevezec. Po Češkem iz čitanke H. Podkrajška. Bolj izvežbani: Krokar na zagrebški realki. Fr. Erjavec. Nemščina, na izbero tri teme: l.Sttiimen muli es, soll es Frühling werden. 2. Es ist die Rede dreierlei, ein Licht, ein Schwert und Arzenei. 3. Veränderung der Erdoberfläche durch Natur und Menschenhand. Francoščina: Un examen. (p. Viand). Kuhn, Franz. Lesebuch, Unterstufe, stran 67. Angleščina: The Halt. Iz novele pisateljice üuida (45 vrstic). Opisna geometrija: 1. Das im Verhältnisse 1 : 2 durch Grund- und Aufriß gegebene Objekt (ein Tisch) ist in freier Perspektive darzustellen. 2. Ermittle den Schnitt der Ebene E (sc, 11, 9) mit dem abgeplatteten Rotationsellipsoid [M (0, 5, 5), a=5, b=3] und konstruiere im Punkte P (4, —, —) der Schnittebene die Tangentialebene. 3. Schatten ins Innere und Schlagschatten einer Halbkugel mit gegebener Wandstärke bei Diagonalbeleuchtung. M (0, 5, 6); r1=4, r„=3. Ustni zrelostni izpiti so se vršili dne 5. in 6. julija 1920. Predsedoval je višji šolski nadzornik dr. Leopold Poljanec. K izpitu je prišlo 12 rednih učencev, en zasebni in en vnanji učenec. Izid izpitov je bil ta-le: eden zrel z odliko, dvanajst zrelih (med njimi en zasebni in en vnanji kandidat), eden je propadel na pol leta. Zrelostno izpričevalo so prejeli sledeči abiturijenti: 1. Bruckner Ferdinand, rojen 1899 v Prijedoru, okraj Banjaluka; 2. Grepinko Friderik, rojen 1901 v Mariboru; 3. 2h ; Hh f3 O CM VQ. O a\ •t CO X -+ Tf CM r—■ CO m ”+ CO CO CM co 00 . I> ]"• | J j lO CM CM m CM CM CM 1 1 CM 1 1 T—I ,—i -f- _|_ + I f + CO vO on l> CM CM —* 1 H rh 1 I> co co CO CO CM • to r—< ~v0~ —H lO in + + ~h + -j- + 1 1 1^- r—i X vO CM CM y—i Tj" CO CM 1 I CO co co CO CM CM CM — T—< + + + -f I 4- i 1> vO CO lO X X 1 t—1 O' lO co i m v£> in lO co CM CM CM *—1 r-H + i + 4- I 4- + i O 1 On vO co co 1 CM o -t m 1 OJ CM Cvl CM CM CM CM —W »-H • + -j- “f" I 4" + On -t CO lO X X i CM co rf 1^ 1 CM CO CM CM rf CM o rt- CM CM I 1 X G\ 1 CO co CO CO 1 »—H 1 CM CM *— *—1 y— + + -f I + I Tt- *—i m G\ vO vo 1 T—1 co CO co 1 CO co CM CM CM CM r-H + I 4- + + I + i VC 1 vo Q\ 1^ 1> 1 r—• CM lO CM X 1 *i" T CO CO CM CM CM r*H r-H + | + + + | + *■+ } vO X X 1 T—> CO -t CO L'- r_H co CO CM CM co co CM ___ + I + + + I + '-f 1 rt* X VO vo 1 CM CM CO VO lO 1 CO CO CM CM > o 3 o >53 j- 03 00 5 CÖ ■«-» 3 0) XJ CÖ N P< C 75 > C 75 S o 'n di c *3 K- ON c3 C ON O p. ‘5 c tl) p. 75 O •f-» a ’cj izr ,w+ C o O O CJ c« J— c o >o >o c S ’-il» D *£ es -4—» *c« ^rt N '5 -O d) •a S > cS 75 CS 75 O N -c CM TJ d) U u p< c .o •- o S 75 X) O O Cu '* 75 75 C a, 73 0) ►o X» o c X) O 75 C ;r P, as 3 « C o TJ o «■s u 00 N p a> u u 73 X3 skupaj . . . 26+2 28+1 37+1 26+1 32 28+2 23+2 58+1 32+5 32+1 27 349+16 skupaj . . . 35+2 36+2 46+2 49+6 48+5 19+5 30 50+3 28+518+2 356+39 a> Q- O N O NJ sr 2 =r. Cu 3 -£ 5 c2. uZ*. -• »5 O 3 3 N O a* “• *T3 O £L g ° £• -f- 3^ T* TJ < < C/l TJ O a* -— I s c n: 3 * JO S F C/3 S 5*T O p’ 5C C 3 O a> VC vp lO o 3“ 3" N: O C J ■ 2. "2. O a* S" ST 3 3 3 *-► 7T .«-+• O C o< O o 3 n o< o c O" §■ 3 O a> 3 D- O ° Ž- S 2* ST 3 o ° « 3 Jj- m » o 2 I' 50 S 51 C£< (T ’sfl 7T C "O 3 < a Cu N P rx ?T r+- O 3 a 7? C C/5 o P C/) O *2. S 3 i j - <1 v£5 to vo 4 w 4- 4* to Ul 1 1 32 03 IO 4” _ y1 - + 03 03 4- Cn 23+4 1+2 , . , ■ w 03 ~ 03 03 o tO 03 w 1 — M o O to 00 4- 4^* + 1 4~ 4- 4~ to IC to to — 4- 4- 4- 03 1 1 4^ O 03 C\ w to | 1 CN ^1 ■ 00 vO 1 ‘1 4- 1 4- 4" 4- 4- to to to »—* >—k ►— 4- 4- UI Ui —* f oc iO 4- vC Ui Ul i—» 1 VC vC ON U' u« 1 + + 4- 1 4* 4" 4* 41 4- •—* 4- ►—* ON to 00 4^ 4- 4- 4- u« 4- ü» j , . vO 00 4- 4- 1 oc 00 4- to 03 v£ + 1 -f 4* 4- 1 4* 4- + 4- *-* to ►—* ~ Ul — a to 4- to to o 1 1 M to 00 to Ui to to vC vC vo 00 o 00 + 1 1 4- 4~ 4- “F 4- + 4- 4" -t- lO to vO *■“* o Ui Ul to OJ 03 03 03 1 1 1 C\ 4^ o i 1 1 1 1 o O to to >-* w Ul Ul Ul 4- H-‘ | «M 00 i 4* i to i o o ^.i 4^ + i 4- + 1 1 4- + + 4- 4" k—* 03 •—* 4- •— 03 to to 03 to IO t —k ■ i— to to Ul I ►—» | i to 00 00 OJ —* ►—* O 1 + 1 1 + 1 4- 4" 4- 4- 4- to U' o> — 03 03 03 03 >—> 4- <1 to to to t—* Ul Ul 03 00 to Q\ o — vO Ul 4- ON 4- UI o c* 03 vo 00 4- + 4* + + “f“ 4“ _(_ 4- 4- 4- b-> ui O' 03 >—» m to to *“* o\ vC to 00 03 Ž? c? < c c< CD 3 O n> m £5 N < ftj a ' r '"4 \5 S i -i '•V' :5^i> .•.',v;'; Vt OTv.-S-: -■ *' r - ■* * ' *J jäÄl - §a§£:s ■' «5 * K? ■ - ■■ ■ ifiis"« ’ ■ - * s ‘ - - $ . . • • .".'' < ~'"'l