Glasilo delovnega kolektiva bombažne predilnice in tkalnice T R 2 I Ö Med najpomembnejše dneve najbolj slavne zgodovine jugoslovanskih narodov spada prav gotovo 4. julij - lan borca. Tega dne je bil sprejet zgodovinski sklep - jugoslovanski narodi se bodo z orožjem v roki uprli okupatorju. Komunistična partija Jugoslavije je že v letih pred 134-0? se pravi dosti pred kapitulacijo Jugoslavije opozarjala na fašistično nevarnost. Že pred okupacijo je pripravljala svoje članstvo na neizbežen oborožen spopad s fašizmom. Zavedajoč -se, da dotakratna nobena vladajoča stranka v Jugoslaviji ni v stanju, da se upre najbolj moderno opremljeni armadi v Evropi. S priključitvijo Avstrije k Nemčiji, “z napadom na Poljsko, s kapitulacijo Trancije, Belgije, deške in ostalih evropskih držav je bilo iz .dneva v dan bolj jasno, da je nemogoče, da bi Jugoslavija ostala neprizadeta in da bi se vojni vihri lahko izognila. Ob popolni kapitulaciji jugoslovanske vojske v letu 1341 je bilo popolnoma jasno, da je edino Partija sposobna nuditi oborožen odpor. Proglasu Partije in pozivu pod orožje so se najprvo odzvali komunisti, ki so bili prekaljeni od nenehnega hoja s takratnim protiljuskim režimom. Do popolnega izraza je prišla v tistem trenutku organizacijska sposobnost takratnega vodstva KP. Iskra upora se je zanetila v popolen požar» Upor se je razširil v vse predele naše domovine. Skoraj neverjetno se jo takrat sli- ' šalo, da se je z orožjem v roki uprla in zoperstavila majhna in še neregularna armada, tisočkrat močnejši in modernejši armadi na svetu. Toda želja po svobodi, želja po pravičnejši ureditvi je bila močnejša, kot najbolj urejena okupatorjeva vojska. Iz malih partizanskih edinic so se formirali bataljoni in brigade. Okupator je bil prisiljen držati na našem ozemlju preko 25 divizij. Vse te divizije je okupator moral odtegniti na vzhodni fronti. Teh 25 divizij je poskušalo z največ jim terorjem zadržati in uničiti uporniško gibanje. Polnile so se ječe in taborišča, množili so se grobovi, gorele so hiše in vasi, toda val upora seje širil v najbolj zakotne vasi širom naše domovine. Ponosni praznujemo svoj praznik, praznik Priva borca - 4. julij, trdno odločeni, da nikdar več ne dovolimo, da bi nam kdorkoli odvzel ih poskušal kratiti tiste pridobitve, katere smo plačali z enim milijonom in sedemsto tisoč življenji naših najboljših sinov in hčera. Hvaležno se homo spominjali vseh poznanih in nepoznanih imen borcev, ki so dali svoja življenja za vse to, kar mi vsi skupaj danes imamo. PROIZVODNI REZULTATI IN IZPOLNJEVANJE PLANSKIH N.J.QG V MižSjJCU MAJU 1965. Zaradi majskih praznikov in postopnega izrabljanja letnih dopustov so bile plansko.zadolžitve obratov ža mesec maj v primerjavi z aprilskimi za oca 12 s/o nižje. Tako smo predvidevali, da bomo v mesecu maju proizvedli naslednje količine naših proizvodov? - v predilnici 293*04-0 kg enojne bombažne preje pri povprečni številki 28,33 - v sukalnici 37*.8OO kg bombažnih sukancev pri povprečni Nm 9>2 - v tkalnici 1,146 947 m2 surovih bombažnih tkanin pri povprečni širini 134,7 cm in povprečni gostoti 20,22 votkov/ cm - v oplemenitiInioi 1,389.476 m2 beljenih, barvanih, surovih apretiranih, surovih kalandriranih ter ostalih tkanin - v konfekciji 98*400 m2 gotovih beljenih in surovih tkanin, • predelanih v različno posteljno perilo in brisače za izvoz v ZDA Kolektiv predilnice je izdelal 288.417 kg bombažne preje ter s tem dosegel proizvodni plan.v efektivnih kg z 98,42 f>, Ker pa je bila povprečna številka nekoliko višja od prvotno planirane za leto 1965 in če preračunamo to proizvodnjo na bazne kg (na Nm 34), pa je plan celo presegel za 2,69 c/o.. Rezultati pa bi bili lahke še višji, če ne bi primanjkovalo dolgo-vlaknatega bombaža, vsled cesar smo morali, če smo hoteli doseči ustrezno trdnost preje, povečati vitje za okoli 5 f° in za približno toliko tudi zmanjšati kilogramsko zmogljivost strojev. Kolektiv je kljub neprekinjenemu delu v treh izmenah in že znanemu pomanjkanju rezervnih delov, bodisi uvoženih, ali iz domače proizvodnje, uspel ponovno usposobiti nekaj strojev za normalno obratovanje in s tem zmanjšal bojazen pred zastoji v končni fazi (predenju v primerih raznih strojelomov in podobno. Tudi kolektiv sukal nice si je prizadeval, da doseže čim bol-jše rezultate. Ni se zadovoljil s tem, da proizvodni plan samo doseže, temveč ga je s tem, ko je izdelal (preračunano na povprečno Nm 9,2 40.517 kg bomb. sukancev, celo za 7,18 % presegel. S tem je nadoknadil dobršen del zamujenih planskih obveznosti iz prvih štirih mesecev letošnjega leta in mu manjka samo še pičlih 4.000 kg ali 1,8 °/o da nadoknadi zamujeno proizvodnjo. Kolektiv tkalnice je s temv ko je izdelal 1,168*019 m2, izpolnil svoje planske obveznosti s 101,84 7°. Še vedno je zaviralo proizvo grlo v pripravi, ki je povzročilo, da je bilo zaradi pomanjkanja previte preje še vedno 8.IO8 statvenih ur zastojev, kar predstav-! lja 2,85 7° zmogljivnuti^ JLa_odstotek pa bi. bil_J&--r±š^±7 Se ai o ziQ__y osisi^^ skup n 0 s , ki se je letos '-rekel že štirim prostira sobotam, ne bi prizadevalo, da zastoja zaradi čakanja na osnove zmanjša na minimum, V primerjavi z mesecem aprilom, ko je bilo teli zastojev celo 9.27O statvenih ur, opažamo sicer nekoliko poboljšanja, vendar se s tem se ne moremo zadovoljiti, saj nam je vsem jasno, da so zaradi tosa mnogi, la Cukajo na delo, prikrajšani na svojih zaslužkih, na drugi strani pa vemo tudi to, ta bomo lahko izplačevali le toliko sredstev, kolikor jih bomo ustvarili z našim delom. Razen že navedenih težav so se odražal*- tudi že nekatere stare-pomanjkljivosti, kot npr, pomanjkanje rezervnih delov za dotrajane in tudi nekatera no/e stroje; okvara enega od treh snoval, ki je povzročila prekomerne odpadke in slabši potek tkanja na nekaterih statvah, kar s# je odražalo tudi na končni kvaliteti tkanin itd. Kljub vsem tam pomanjkljivost im pa je storilnost riaprami lanskem letu vseeno porastia za 6,62 j», kar je delno rezultat večje avtomatiziranoeti obrata, delno pa tudi večjega prizadevanja kolektiva. V obratu opiemenitilnice beležimo tudi v maju dokaj dobre rezultate dela. Kolektiv te enote je z dodelanimi 1,460,460 m2- gotovih tkanin dosegel svoj proizvodni. plan %.... mesec maj s 105,1 p. S tem, kó je porabil za 100 enot samo 70,49 enot, je dosegel indeks proizvodnje napram lanskem letu 116,6. Vse te uspehe je pogojevala zadostna količina surovih tkanin za dodelavo, bodisi domačih, ali od tujih podjetij, ki sama nimajo možnosti dodelave surovih tkanin . p Kolektiv konfekcije je dosegel svoj mesečni proizvodni plan v m-z 99 ? 4 7°. Predelal je 97-,844 m2 gotovih tkan m in izdelal 13.621 kosov različnega posteljnega perila ter 245vOCO brisač za izvoz. Izpadu v proizvodnji posteljnega perula je bila kriva okvara na enem od šivalnih strojev, kr je povzročila, da je bil plan proizvodnje artiklov s čipkami dosežen samo s 83,9 /°, in pa v primerjavi z drugimi obrati sorazmerno visok odstotek bolezenskih izostankov. Zanimivo je tudi kako izpolnjujemo naše izvozne obveznosti, od česar vemo, da je odvisna naša redna oskrba s surovinami, t.j. bombažem. Izvozni plan predvideva za vseh pretek]ih 5 mesecev letošnjega leta 551.144.000 din. Izvozili pa smo do konca maja za 533.885.OOO din naših proizvodov ali 96,87 ¥>. 7 izvozu beljenih tkanin in konfekcioniranh brisač smo plan celo presegli. Slabše pa je stanje pri surovih tkaninah, kjer emo predvidevanja uresničili komaj s 73 >*> vendar to ne po naš. krivdi, saj so precejšnje količine nekaterih artiklov že stkane, vendar doslej še niso bile izvožene. KAJ NAM PRINAŠA NOVI ZAKON O DELOVNIH RAZMJ5JIH Največ ja značilnost novega zakona je, da samo v ne ja primerih postavlja določena merila, v glavnem, pa prepušča delovnim organizacijam, da s svojimi statuta in drugimi samoupravnimi akti urejajo vse tisto, kar je stari zakon O delovnih razmerjih is leta 1957 do podrobnosti urejal- Skratka, novi zakon je v skladu z ustavo - omogočil samoupravnim organom, da sami v okviru ekonomskih možnosti in z ozirom na specifične pogoje vsakega . kolektiva ureja medsebojna delovna razmerja * Novi zakon dovoljuje, da delovna skupnost samo s svojim pravilnikom določi koliko mesecev je poskusna doba novosprejetega delavca. V pravilniku se lahko določi, da je poskusna delovna doba za bolj zahtevna delovna mesta daljša kot en mesec, za manj zahtevna delovna mesta pa se sploh lahko ukine, Prejšnji zakon je točno določal za vsa delovna mesta 1 mesec preizkušnje, ne glede, kako zahtevno je bilo delovno mesto. Novi zakon dovoljuje, da delovna skupnost v svojem pravilniku določi, v katerih primerih se lahko skleno delovno razmerje le za določen čas. Ker mora po novem ZNR delovna skupnost obvezno ponovno sprejeti delavca na delo, kc odsluži vojaški rok (preje tega predpisa ni bilo) za ta čas, kc pa jo delavec na odslušenju vojaškega roka pa se lahko z drugim sklone delovna pogodba samo za l8 mesecev, ali pa tudi manj,. V pravilniku morajo biti naštet vsi primeri, v katerih se bo sklepalo delovno razmerje za določen čas. Prav tako mora delovna skupnost, določiti primere in jih •'/nesti v svoj pravilnik kdaj se lahko od posameznika zahteva, da dela preko rednega delovnega časa. V kolikor bo 'Delavski svet podjetja kot najvišji organ upravljanja ta pravila potrdil, bo vsak posameznik.dolžan ta pravila spoštovati. Novost novega zakona je, da nič več ne določa, da je nadurno delo plàtano I50 ampak prepušča to delovno skupnosti, đa to prilagodi svojim potrebam in ekonomskim možnostim ter določi odstotek, ki naj se plačuje za nadurno delo. Ravno tako nie vse ni določeno, da, je obvezno plačevati za noebo dele dodatnih 12,5 >, ampak samo navaja, da naj se upošteva tc pri merilih kot je osebni dohodek in podobno. Značilno je, da novi zakon nič več ne določa' mari 1 za dopuste, postavlja samo najvišjo in najnižjo meje dopusta. Prejšnji zakon je točno določal dopuste po dc. ž: ni delovne dobe do 5 let zaposlitve 12 dni dopusta, do 15 1st službe 18 dn: dopusta itd. Novi zakon pa dopušča, da delovne skup.-osti' same določajo kriterije, po katerih naj se določa višina dopusta Novos je tudi v t-m, da imajo mladoletne, ki še niso dopolnili 3.8 .py«vw±»*i noleg določen • ~'.:i dni donusta. Razlika je tudi v tem, pravice do dopusta, če ima pri prehodu i,. v drugo, prekinitev daljšo od treh dni (pi prekinitev daljša od treh delovnih dni, mor mesecev, da pridobi pravico do letnega dopus nič več ne omenja (kar je bilo v starem), da c od 6 do 9 mesecev, da ima pravico za vsak mese- Porodnice ‘ ima j o po novem zakonu pravico do 133 di. dopusta (preje 105 dni). Do 3 mesecev starosti o to vico delavke na skrajšan delovnik štirih ur na dan , - - o mesecev starosti). Zakon tudi določa, da ima vsak zaposlen pravico poleg rednega letnega dopusta še 7 dni izrednega plačanega dopusta v letu. Pravilnik podjetja pa mora točno določati, v katerih.primerih se ta dopust lahko odobri (smrt v družini, poroka, selitev, krvodajalska akcija in podobno.) Pri odpustu iz podjetja je ta novost, da mora za odpust iz podjetja za posameznika tajno glasovati delavski svet; da je predlog izglasovan, mora zanj glasovati več, kot polovica članov. Za kršitev delovnih dolžnosti sme delovna skupnost izrekati še naslednje kazni s opomin, javen opomin, zadnji javni opomin, odvisno pač od težine kršitve delovnih dolžnosti. Zakon določa, da kdor samovoljno zapusti delo pred potekom odpovednega roka, mora povrniti delovni organizaciji škodo, ki je enaka višini povprečnega osebnega dohodka, za toliko dni ali mesec kolikor bi po določilih odpovednega roka moral še delati. Tudi odpovedne roke po novem zakonu določa deloma samostojno za svoje podjetje prilagojene pogojem in delovnim mestom. Po starem zakonu ni bilo določeno, da d-lavcu ni mogoče odpovedati. Novi zakon pa točno določa pogoje, v katerih se sme odpovedati, in sicer, kadar se ukine delovno mesto, če se zmanjša proizvod nja, če se ugotovi strokovna nesposobnost. Za ugotavljanje strokovnosti mora, biti določena posebna komisija, ki mora biti strokovno najmanj toliko sposobna, kolikor se zahteva za delovno mesto, za katero se delavcu daje odpoved. Novi zakon nič več ne izključuje, da Odbor za ugotavljanje kršitve delovne dolžnosti (preje disciplinska komisija) v podjetju ne sme izreci kazni članu delavskega sveta ali članom UO* Prejo je bilo uprav;ceno reševati te primere samo disciplinsko -sodišče pri Občinski skupščini. novo je tudi, če je nekdo kaznovan z zaporom več kot tri mesece, da mu po tem času preneha delovno razmerje (preje 1 leto). Novi zakon je bil objavljen 7. aprila 19*55 in je stopil v velja- rLjfsJsladiti vg,e~interne predpise & /n: službe pripravile osnutek nov;pa Pravilnika o delovnih razmerjih, ta osnutek pa bo dan v razpravo. Statutarna komisija, ki še ni razrešena in obstoja vse do sprejetja vseh pravilnikov, bo no. podlagi eventuelnih dopolnilnih predlogov izdelala dokončni predlog in ga dala Delavskemu svetu podjetja kot začasni akt v potrditev. o o * C • **«•• o o • o • • • • • • O i ^ • « «o • f • « 4 C 0 C * • 9 9 OC* • • • •- «5 • • O C • • USPkSKA KRVODAJALSKA AKCIJA Občinski odbor Rdečega križa v Tržiču je tudi letos organiziral v sodelovanju z vsemi družbeno političnimi organizacijami zelo pomembno akcijo za darovanje krvi. Med pripravami za dobro izvršeno delo so brez dvoma na prvem mestu združene moči vseh organizatorjev. V našem podjetju smo se že takoj po dostavi .plana., ki je predvideval 210 oseb, z vse resnostjo zavedali, da bo "za vse *-t?oIo^k©«ia£idSk®^ • to dokaj težka naloga. Odborniki občinske skupšči ne‘ SO' med _prvimi s polnim' čutom odgovornosti izvedli potrebne pri prave. 'Celotni plan podjetja je bil na seji pripravljalnega odbora porazdeljen na ekonomske enote. Seveda moramo upoštevati, da je bilo to delo opravljeno le z namenom, da bi širši krog sodelavcev aktivno deloval pri te pomembni akciji. Imeli smo posamezne primere slabe propagande, češ, 5 a kri izvažamo in podobno, toda' v nobenem primeru ne moremo trditi, da so takšne izjave rodile kaki senkoli uspeh, kajti vsakdo se dobro zaveda, da temu ni tako in . je vidni rezultat skupnih prizadevanj zelo visoko število sbranili prijav. To nam dokazuje naslednji podatek; Planirano ; Doseženo ; Kri darova I. -tj hi predilnica 70 oseb 71 oseb 48 oseb II. EE tkalni ca 85 oseb 99 oseb 90 oseb III. OJ-tj beliinica 20 oseb 32 oseb 22 oseb IV. EE konfekcija 10 oseb 21 oseb 19 oseb v. EE zim. obrati ‘? h oseb 28 oseb 26 oseb VI. Üj-U uprava 30 ■ oseb 29 oseb. 26 oseb SKUPAJ 210 oseb 280 oseb 231 oseb Vsakdo je bil pred odvzemom‘krvi laboratorijsko in klinično pregledan in je bilo nekaj primerov, da krvi niso mogli darovati vsled zdravstvenega stanja, ra vendar je bil vsakdo zadovoljen, ; -VO fr o .• -..ni... ä_a -, ker je bil_ ezdravniškcl. nragledLarL .in. dobro eouien o ~ v - „ .. .ir*, gru To pa jo v današnjem času naraščajoče potrebe po najbolj učinkovitem zdravilu - krvi zelo velikega pomena in je v mnogih primerih tudi edino zdravilo. Nikdar ne vemo, kje nas lahko doleti nesreča, zlasti pa še v naraslem cestnem prometu in hitri motorizaciji, zato si moramo pravočasno zagotoviti zadostno količino krvi , ki rešuje življenja. Naše bolnice, porodnišnice, klinike in druge zdravstvene ustanove porabijo vsako JLeto po več tisoč litrov krvi- Vsak darovalec svoje krvi je bogato poplačan z zavestjo, čk je storil veliko človekoljubno dejanje. Zavod za transfuzijo krvi, ki je s svojo delovno ekipo v dvodnevni akciji 18. in 19, junija 1965 v Zdravstvenem domu v Tržiču odvzemal kri, je poslal pismeno zahvalo občinskemu odboru Rdečega križa in dal posebno priznanje vsem. darovalcem. Tako je Tržič svojo nalogo častno izpolnil in skupno prispeval velik delež, to j-e 174 litrov krvi. Povedati je treba šc to, da imamo zbranih precej prijav članov našega kolektiva, ki bodo odšli 23- julija n Ljubljano, prav tako pa tudi delavci Gozdnega gospodarstva iz ledendola, ki bodo s posebnimi avtobusi potovali na odvzem krvi. S svojim plemenitim delom in humanim odnosom do sočloveka smo v tej krvodajalski akciji znatno pripomogli, da -bodo naši bolniki dobili edinstveno zdravilo In se čimprejo vrnili ra svoje delovno mesto. Pomembno je tudi dejstvo, da se je v zadnjem času z. tel j šala tehnika konzerviranja krvi ter dajanje transfuzij-;. Tv pomeni, da lahko dobi bolnik, kadar je potrebno, tudi na dom kri - 'vsekakor je za bolnika mnogo bolj učinkovito in udobno, ker ni potrebno ležati v bolnišnici. Tudi v našem kolektivu sme 'c vneli takšne primere, da je bilo potrebno dajati transfuzijo krvi na domu. Vedno in v vsakem primeru nam je Zavod za transfuzijo v Ljubljani v najkrajšem možnem času preskrbel potrebno kola krvi ustrezne skupine. • « • • • «009« <9 • '> 9 • •• s e 0 • • • • t O fi 0 0 0 ODPRTO PISMO SOCIALISTIČNO ZVoZ.C SAMOUPRAVNIM ORGANOM DLLOVNIH ORGANIZACIJ IN OBČINSKI v SKUPŠČINAM Naš sedanji, še bolj pa prihodnji razvoj gospodarskih č družbenih dejavnosti nujno terja Čedalje večjo m ir a;; n za vzgojo strokovnjakov, visokokvalificiranih delavčev področjih našega življenja. Dosežki dosedanjih Iz obraz prizadevanj višjih, visokih, srednjih strokovnih soj. ir n drugih .o skrb na vseh valnih-vsoh dru- gih načinov vzgoje tem potrebam nikakor ne zadoščajo, Zs,Co 'ja pan 30 J ki se še očitneje kaže ob prizadevanjih, za večjo produktivnost del uvajanj'© madami organizacije, tehnike in tehnologije in za i .ukovitejše in kvalitetnejše delo družbenih služb, je no -oče odpraviti z zavestnejšo akcijo celotne družbe, še posebej pa vseh,delovnih organizacij in občin. Izvršni odbor Glavnega odbora SZDL Slovenije zato poziva vse delovne organizacije in občinske skupščine, naj nemudoma analizirajo dosedanja prizadevanja za vzgojo strokovnjakov, v zvezi s tem posebej in vsestransko prouče politiko štipendiranja in pà na podlagi tesicijnih analiz sprejmejo ustrezne sklepe. Analize štipendijske politike v zadnjem času kažejo celo upadanje števila podeljenih štipendij, zaostajanje-njihove višine za rastjo živ-1jenskih stroškov. Ti podatki mimo tega opozarjajo, da zlasti v komunah pri štipendijski politiki ni dovolj razumevanja za- skladni razvoj vseh področij. Prav tako kažejo podatki, da delovne organizacije niso storile dovolj za strokovno usposabljanje članov kolektiva, še očitneje se vse te pomanjkljivosti izražajo ob dejstvu, da delovne organizacije niso v celoti izkoristile sedanjih olajšav za formiranje izobraževanja. Delovne organizacije in občinske skupščine bi morale v zvezi, s tem zlasti upoštevati; - da je potrebno razvijati široko skrb za vse oblike izobraževanjs pri tem jc razvijati tesnejše medsebojne sodelovanje delovnih organizacij in občinskih skupščin s šolskimi ustanovami tako gl« de vsebinskih kakor materialnih vprašanj; pri proučevanju števila štipendij je treba zajeti skladno vsa, področja, vse vrste šolanja, voditi takšno politiko, da bodo vsestransko razvijale sp-: sobnosti delovnih ljudi, zlasti najnadrejsnejših; posebno pozornost bi morale gospodarske in druge organizacije posvetiti šolanju tistih, ki so se že izkazali z delom (študij na vseh vrst; stopnjah šol - redni in izredni študij ipd.) - da je potrebno znatno zvišati višino štipendij, ki se morajo pr lagoditi rasti življenjskih stroškov; iskati različno diferencirane oblike, ki bi spodbujale štipendiste za kvalitetnejše in hitrejše študiranje in upoštevale različne življenjske pogoje5-j kot eno izmed dopolnilnih oblik pomoči bi morale razvijati kreditiranje, pri čemer je možno kredit v skladu s študijskimi uspehi študenta in dijaka odpisovati; - da je potrebno trajno razvijati tesnejši in pristnejši stik štipendistov z dajalci štipendij; - da je potrebno hitreje razvijati tudi družbeno materialno bazo študirajoče mladine (domove, internate, menze itd.). Za to nalo go bi morale skrbeti tako družbeno politične skupnosti kakor de lovne organizacije. uel ovne_ory/inij?aci_ie--in družbeno politične skumoa.ti-iia.1 v uri-JDo? 37/ clil keoL jT jjc ifi. tivne piane še podrobnejše prouče celotno probi— blematiko vzgoje strokovnjakov in z ustreznimi programi začrtajo dolgoročnejšo politiko usposabljanja svojega kadrai Trajna skrb za uresničevanje te pomembne družbene naloge bi se morala ustrezno izraziti v njihovih statutih. Izvršni odbor Glavnega odbora SZDL Slovanije ponovno poziva delovne organizacije in družbeno politične' skupnosti, naj takoj ukre- rr-" j ' vendar pa.naj te naloge ne pojmujejo samo kot enkratno in kampanjsko, pač. pa kot izredno pomembno in trajno usmerjenost, ki je od nje odvisen .naš hitrejši družbeni razvoj. .. ++ ++ ++ ++ ++ ++- ++ ++ -m- ++ ++ -r+ -+ ++ ++ T+ + + -4- ++ ++ +T +-V- ++ ++ ++ ++ + + + T TT ++ +T + + (/, i k jüröi/sr vesrt V mesecu maju.so bili v naše podjetje Sprejeti tile delavci in delavke; - v predilnico; Ivanka Borštnar,.Girli Borštnar, Frane Šmid, Milka Mitkovski, Seka Murgic, Anka UlakoviS, Huse Muratagic, Radoš Krstič, Rozalija, Hribar, Jože' Teran,. - v tkalnico; Ika Sladič, Pavla Hočevar, Ana Bajt, Pavla Klemenčič, Justina Poljak, glvira Bminović, Marija Bartolec, Milana Spasič. - v oplemenitiInicot Boris Vukota, Janez Jakovec. - v kadrovsko-družbeni sektor; Jakob Meglič. - v skladišče bombaža; Miodrag Lalič. - v mehanično delavnico; Bruno Teran. - v elektrodelavnico ; Slavko Krabonja » Izstopili pa so iz podjetja v tem mesecu sledeči; - .intonija Valjavec - iz tkalnice - pravilna odpoved - Vera Drzanič - iz tkalnice - v preizkusni dobi - Stojanka Radonič - iz tkalnice - v preizkusni dobi «f ?eri L=i aaciisr — ±z-tkalnice — pasavilna odpcv^d" - Lado Golmajer -* is tkalnice - v JLA - Pavel Zaplotnik - iz tkalnice - v JLA - Slavica Osredkar - iz tkalnice - pravilna odpoved - Rajko Humar - iz tkalnice - samovoljni izstop - Pilip Poštar - iz tkalnice - samovoljni izstop - P e hr 3 ta Dizdarjvió - tkalnice — samovoljni izstop - Pavla Pajk - iz tkalni ;e - pravilna odpoved - Pavla Klemenčič - iz tkalnice - v preizkusni dobi - Maks Lordavić - is skladišča bombaža - samovoljni izstop - Marija Žerak - iz predilnice - v preizkusni dobi - Markelj Alojz - is predilnice - v preizkusni dobi - Prane Kopač - iz predilnice - v pokoj - Danica Mkolova - iz predilnice - pravilna odpoved - Sulejman Miskic - iz opl^menitilnioe - v preizkusni dobi - Jože Slapar - iz rplem nitilnice - v JLA - Boštjan. ‘lišler — z z mehanične delavnice - v JLA ' « • « * S*« »o m S * -9 • S 900000» »000» ALI JIH i.-oZI'TATii ? Bralcem j ki so v zadnjik, petih številkah spremljali pod zgornjim naslovom objavljene sestavke, postavljamo v tej številki še "10 orehov"5 prepričani smo, da jih boste strli. Upamo, d v bedo ce- so vam članki o tujkah vsaj malo koristili. bi va pri kaki tujki vu; s slovarji, ki jih : 1-fCl uy». aknilo, so lahko oglasit- v urednist- Lnamo, vam bomo skušali pomagati. UELDHIŠDVO Ilo in zdaj še zadnjih 10 orehov. Ali veste, kaj pomnijo naslednje besede? Pomislit •* malo in obkrožite domačo besedo, za katero menite, da odgovarja tujki, po katerem pomenu sprašujemo. Kolikokrat sto "zadeli", lahko vidite na eni naslednjih strani. 1. ABOKrKTs a) pristaš neke politične stranke, b) prodajalec vst< nio v gledališču c) stalni odjemalec, predplačnik. 2. P.IKSjjHs a) sprem,: aljiv, nestalen, b) trden, stanoviten, nepremičen, c) neuničl iiv,. trajen. 3. KLIKA s a) podnebje, neprava za ogrevanje, hlajenje in vlaženje zraka, b) razvojna doba, c) bibavica. 4. KRIL.'RIJ: a) merilo, b) neizpodbitni dokaz, c) osnova za urejanje spornih zadev» 5. KURZ: a) tuje plačilne sredstvo, b) smer, tečaj d narja, c) m o Yigacijsjkg^naprava __za_.uaaia.vl jajije„bjoLažaJ.a.JLndje . . PERSONAL: a) .skladišče orožja, b) važne osebe v politiki, c) osebje. 7. RAuIdHALIZACIJA; a) podrušabljanje privatne lastnine, b) pretirana delitev dela, c) ukrepi, s katerimi znižamo stroške in ' povečamo proizvodnjo* 8. SINTeIIOlN: a) umetno sestavljen, umetno pridobljen, b) izredno zamotan, c) izvirajoč iz drugega planeta. 9* STIMULIRALI: a) razvnemati, vzpodbujati, b) hliniti bolezen, c) spre&ejiiti glas. 10. VARIABILEN : a) nespremenljiv, stalen, b) spremenljiv, stalen, c) zamenljiv. A A A A A A A /N A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A . A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A NASI US PL HI - V OBDOBJU SKRAJŠANEGA DELOVNEGA CASA 1. julija je preteklo leto dni, odkar smo v podjetju poskusno uvedli skrajšani delovni čas. Ko smo 26. junija 1964 sprejeli odločitev, da preidemo na skrajšani delovni čas, smo govorili o 45- urnem delovnem tednu, o eni x'*rosti soboti na tri tedne. Da bi se izognili sporom, ki bi nastali v primerih, ko bi padel dan rednega letnega dopusta na prosto soboto, smo že v lanskem letu podaljšali naš delno skrajšani delovni Čas na 46 ur tedensko -govorili -smo o eni prosti soboti na mesec - domenili pa smo se, da dan dopustaf ki pade na prosto soboto, ne pišemo kot dan dopusta, ampak kot,prosto soboto. Upravni odbor je n^ eni izmed svojih sej ponovno osvojil to stališče in podaljšal skrajšani delovni čas 46,17 ur tedensko (prosto soboto imamom zdaj na 4,7 tednov). 48- urni delovni teden smo skrajšali tako za 3,81 e/o. 3 bomo ^ot^ li slediti temeljnemu zakonu o uvedbi 42- urnega delovnega tedna, bomo morali skrajšati delovni čas do 1970 leta še za 8,7 h'» Vendar prvi korak smo Že naredili. Za nami j■ torej leto poskusnega obdobja. Kljub temu, da mnogih izmed predvidenih ukrepov nismo uresničili, so uspehi, vsaj kar zadeva obseg proizvodnjo, storilnost in osebne dohodke, ugodni, čeprav ja treba tudi priznati, da so le deloma posledica skraj- me ; delovnega časa. Za primerjavo smo zbrali nekaj podatkov za obdobje od 1. julija 1963. do 31. maja 1964 (takrat Smo delali 48 ur v tednu) in za obdobje od 1. julija 1964 do 31 maja 1965. ( v v tem Času smo delali le 46 ur na t.,d®n). Uspehi v obeh obdobjih in primerjava mod uspehi v normalnem in uspehi v skrajšanem delavnem časin-ao-^raz vidni iz naslednjega pr e gleda : 48-urni del. 46-urni. delL. - - ■ piri-me-—. j ava teden teden 46/48 PREDILNICA efèkt. kg 3,220.899 3,205.541 99,52 bazni kg 2,800.897 2,905.210 103,72 št. zaposl. 418 397 95,01 proizvodnost 104,75 pri Qf. kg • 109,17 pri baz. kg. TKALNICA votki 23,953.594 22,607.275 • 94,38 m2 13,295.596 13,510.799 101,62 zaposleni 600 557 92,78 proizvodnost 101,73 pri vot, 109,53 pri m2 BDLILNICA m2 ' 14,559.015 14,447.340 99,41 enote 256.538 283.181 110,39 zaposleni 124 112 90,68 o m1- proizvodnost 109,63 pri 121,74 pri enot. OSEBNI DOHOD. 31.208 . . 40.023 128,24 NADURNO DeLO ; '45.666 51.145, 112,0 o o o o o o O 0 ®* o a o o o o J ODGOVOR 3RALC1M 04COOO o o o o o o o e o o « o o o o • KAKO Sn GISLJ. JO NASI OS ,BNI DOHODKI 1 Za letošnje polletje je tila med drugim značilna tudi izredna, živahnost na področju cen in osebnih dohodkov. Podatkov o rasti cen sicer nimamo, lahko vam pa postrežemo s podatki o gibanju naših nominalnih (imenskih)'osébnih dohodkov za obdobje od januarja do maja. Zanimivejši bi bili sicer podatki o realnih (stvarnih )osebnih dohodkih, ki pa nam, kot že rečeno, niso znani, saj ne poznamo odstotka za porast cen in deleža OD, ki odpade za, nakup posameznih vrst potrošnih dobrip. Zaradi boljše primerjave smo razdelili, dodatek za letni 'dopust enakomerno na vse mesece, v tabelo pa smo vnesli namesto povprečnih mesečnih dohodkov raje takozvane kumulativne (skupne) osebne dohodke deljene s številom mesecev. J ..kole izgleda naslednja primerjava: ~■ IQfvl ~... 1065____JL965AS64^~^13JS5&L964 januar 31.209 41-377 132,6 120,2 .... r-uar 29.942 44-439 148,4 129,1 marec 30.562 46.953 153,6 136,5 april 31.201 46.790 150,0 136,0 maj 31<508 _ 45.976 145,9 133,6 ''Lansko celotno -oovDreč je osebnih dohodkov je bilo 34 «! 0 > » * f • ö O s> a • C » 0 A • « /H - » 'V: / v-, # ^ I//U4 mUìÌOI^uJi AMAšt Koliko nepotrebnega (toda dragega) dela moramo opraviti zaradi nesmotrne organizacije dela* Kolike škode na surovinah, pomožnem materialu in strojih naredimo v podjetju, ne da bi za to kdo odgovarjal! Koliko kritike je bilo že izročene na račun dola strokovnih služb! Koliko hode krvi in slabih odnosov povzročamo z nepremišljenim ravnanjem in poseganjem v področja odgovornosti naših sodelavcev! Koliko»,. Se in še bi lahko naštevali zavedamo, premalo pa naše pomanjkljivosti. ki se jih sice: o potrudimo', da bi jih odpravili. Vključevanje v mednarodno delitev dela (z devizno reformo bo postala Jugoslavija reden«'član Splošnega sporazuma o carinah in trgovini, znanega pod imenom GATT (General Agreement on Tariffs an„ Trade) nas bo prisilila.; da bomo povečali našo storilnost, v na sp:;- t primeru bomo obsojani na životarjenje. Hovi ukrepi v gospodarstvu 30 uglašeni na isto struno - za iste dohodke bo potrebno narediti več5 to pa ne pomeri nič drugega, kakor to, da bomo morali povečati proizvodnost in znižati stroške poslovanja. Sesede "vključevanje v mednarodno delitev dela" , "povečanje proizvodnosti in ekonomičnosti", "hitrejša izkoriščanje notranjih rezerv", so nam žal vaino zvenele kot fraze, tokrat pa so mišljene izredno resno. In če emo se do zdaj uspavali z zavestjo, da je slovenska proizvodnost nad povprečno ravnijo jugoslovanske storilnosti, nam mora biti zdaj jasno, da je jugoslovanska in seveda tudi slovenska produktivnost precej pod povprečjem tiste, ki jo imajo države - članice GATT. Rezerve, ki jih imamo na voljo za dvig storilnosti, niso v povečanju fizičnega dela, temveč predvsem v organizaciji dela. Med nalogami organizacije spada tudi izvršitev opisa delovnih meštI nekateri ekonomesti smatrajo omejitev kompetenc in področij odgovornosti za najvažnejše poglavje pri vseh racionalizacijaških ukrepih. Ze v č tatui smo zapisalit "Z namenom pravilne raz- me j it ve pravic, dolžnosti in pristojnosti c~~- ,wa-:''" op ver x>d0!, a ' • a *v . . ■ . Pri prihodu v dom naj vsakdo uredi vse potrebne obveznosti v re- cepciji ter naj dvigne perilo (rjuh«, prevleke ipd,). Hrane je po splošnem mnenju dosedanjih gostov količinsko dovolj ter je tudi kvalitetno dobra. Kdor pa želi večjo količino, pa naj naroči dodatek pri servirkah. Prav zaradi tega so kritike poedinih neodgovornih oseh neumestne in zlonamerne. V kolikor pa nas bodo gostje dobronamerno opozorili na. napake in nepravilnosti, pa jim bomo seveda hvaležni ter bo mo v bodoče- skušali nepravilnosti odpraviti. ee b —d gostje upoštevali vsa navodila in sodelovali z osebjem Počitniškega doma, bo letovanje lahko potekalo v obojestransko zadovoljstvo. To pa je vsekakor naš namen. • • • • • ® s 0 o • • e ••• • • « e • • «e« • • • • * • « « STROK.■VIVI KOTIČEK STROKOVNI KOTIČEK STROKOVNI KOTIČEK STROKOVNI V 4. številki smo morali prekiniti razgovor Janeza in Francija o povprečni in bazni številki. Prisluhnimo torej danes njunemu pomenku. P: Janez, zdaj vem, kaj je metrične, številka, kaj jo povprečna in kaj je bazna številka, m vem pa, kaj je to teks. J : Teks je oznaka za novi mednarodni sistem označevanja debelin« (finoee) tekstilnih proizvodov in končnih izdelkov, ki imajo obliko preje. V decembru 1957 je sprejel Komite ISO Tcf38/3c4 soglasno resolucijo, v kateri jo rečeno, da so pojasnjena vsa vprašanja, ki so povezana z uvedbo teks-sistema in da je nalaga gospodarskih krogov, da store prve korake za uvedbo tega sistema. Mogoče se še spominjaš, Tranci, da nam Nm pove, koliko metrov preje tehta 1 gram? F% Seveda se spominjam. Dobro tudi vem, da nam višja metrična št« vilka pomeni tudi finejšo, tanjšo prejo. Kako pa j- s teksom? J: Pri teksu pa je stvar obratna, kajti teks nam pove, koliko, gramov tehta 1000 m preje. Cim več gramov tehta 1000 metrov proje, tem debelejša je, in tudi, teks je zato večji, Cim težja preja, tem večji teks - zato pravimo, da je teks-sistem direkten. F s Kako pa teks izračunamo? J: Ravno tako preprosto, kot metrično. Važno je le, da si zapomniš, da nam teks pove, koliko gramov tehta 1000 metrov preje. Narediva majhen primer. Odvijemo 50 metrov neke preje in preden c« stehtamo. Naj tehta ravno 1 gram. Če tehta 50 metrov 1 gram, bo tehtalo 1000 metrov 1000. : 50 = 20 x več; torej 20 gramov; teks je 20. S tem sva prišla tudi do formule: teks = teža v gramih i dolžino v km. N< CO I's To že razumem. Zanima, me pa ; v kakšnem odnosu pa je teks z matrično številko. Pri -višji metrični številki je preja finejša, pri višjem teksu pa grobe, j ša» debelejša» Ali ata oba sistema v obra t ne m so re,zmer ju? J: Pa, pogodil si. Med tekson in metrično številko vlada zelo enostaven odnos; teks = 1000/Nm in Km - 1000/teks. P: Janez, rekel si, da je tekstilni komite pri mednarodni organizaciji za standardizacijo priporočil uvedbo enotnega sistema. Ali ne bo to povzročilo težav in zmešnjav •? Ji Ce bi hoteli preiti na teks-sistem na enkrat, prav gotovo. Zato je že sam komite predvidel tri stc-pnj- prehoda. V prvi stopnji bi označevali vrednost za teks v oklepaju za metrično številko; npr. takole Nm 50 (teks 20'). V drugi stopnji prehoda bi prišel teks na prvo mesto, v oklepaju pa bi nel vrednost za metrično številko; torej takole; teks 20 (Nm 50). V tretji končni stopanji hi oznaka za Nm odpadla, 1; To je yse lepo. 1000;50 ~ 20, Kako pa bomo ravnali npr pri 34 Nn 1000' : 34 = 29,41: Ali bomo vlačili po oklepajih tudi te decimalke? J t Ne, vrednost za teks je treba zaokrožiti. Za Nm 34 je teks 30. Ta zaokroženja je komite podal že v svojem priporočilu in so tu; sestavni del jugoslovinskega stan iarda o uvajanju sistema teks za označevanje debeline tekstilnih vi aken, preje in podobnih proizvodov. 'x.t 3e en pomislek imam» Vzemiva za primer bombažno vlakno s številko Nm 5000. V teks sistemu bo njegova številka 1000/5000 = Q2, Ce'pa vzameva runo bater ja, ki iau metrično številko Nm 0,0025, bo številka v novem sistemu 1000 n 0,0025 = 400.000. Ali ni to nekam čudno? J t Ja, bilo bi čudno/ če nc 01 komi . predvidel rešitve. Poleg taksa je namreč vpeljan tudi kiloteks in militeks. 0,2 teksa je lahko torej 200 militeksov, 400.OOb taksov pa jo 400 kiloteksov. P; Zdaj mi pa še povej, Janez, kakšna jo vrednost novega sistema. J : Najprej v tem, da je enoten, da je me ..naroden. Druga njegova prednost pa jv v tem, da je, kot sba že ugotovila, direkten. Kač šna prednost je to., najlepše vidiš, če skušaš izračunati številko sukanca iz treh različnih prej., -7 teks sistemu seste ješ posamezne tekse skupaj in še ti je poznan novi skupni teks, kar pa pri računanju z Nm ni tako enostavno. P s In kdaj bomo ta sistem uvedli? J s Jugoslovanski standard JUS P. AO. 10. nravi, da se prva etapa vpelje takoj, druga in troblja stopnja pa naj bi se vpeljali na zahtevo trgovine in ihdustrije pc vzajemnem sporazumu. Glasilo delovnega kolektiva E' uba one predilnice in tkalnico Tržič, Ureja uredniški odbor - Glavni urednik; Nace' Pirjevec. ka oddelek za izobraževanje 36,bazne predilnice in tkalnice ič v nakladi 1.600 izvodovizhaja vsak mesec, Depo 908TRŽIČ TRžIšKI teks 1965 658(497.12)( 085.3) 4001965,6 COBISS • A i i r Tiskano v Tovarni obutve.PßRO“ Tržič KNJIŽNICO TRŽIČ