Št. 39. V Gorici, v torek dne 15. maja 1906. Letnik VIII. Izhaja vsak torek insobotoob 11. uri predpoldne za mesto ter oL 3. uri pop. za deželo. Ako pade na ta dnova praznik izide dan proj ob 6. zvečer. Staue po pošti projenian ali v Gorici na dorn pošiljan cololetno 8 K, polletno 4 K in četrtletno 2 K. Prodajaso v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Solskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevem tekališču po 8 vin. GORICA tZJutranje Izdanje.) Uredništvo in upravništvo se nahajata v «Narodni tiskarni», ulica Vetturini h. at. 9. Dopise je nasloviti na uredniätvo, oglase in naročnino pa na upravniätvo »Gorice<. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raöu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik* Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Vspehi pri občinsMh dobladah na: užitnino in druge dnuščine. < (Dalje in koaec.) \ V tolmin8kem sodnem okraja so | imele sledeče občine 1. 1905 več dohoä*- j kov nego predlanskim : Grahovo 596 K, Kneža 13 K, Nem- škirut 70 K, Obloke 1 K, Stržišče 48 K, Sv. Lncija (1186 K) 1436 K, Tolmin H83 K, Lubinj 12 K, Podmelec 602 R, ! Polubinj 45 K, Zatomin 16 K, Volarje 27 K, Žabče 19 K, Kozariščo 818 K. Manj so pa dobile občine : \ Podbrdo 3081 K, Idrija (1139) 962 j K, Lorn (492) 373 K, Modrejce (110) | 96 K, Slap (24) 68 K in Dolje 6 K. Z ozirom na doklade, redocirane na one iz 1. 1904, je dobil ta okraj le v okroglem Steyila 360 K več, nego leto prej. Kobariški sodni okraj je dobil lani okroglih 4140 K več nego predlanskim. i Ta prebitek 'ae razdeli tako-le: Več so imele občine : Breginj 475 K, Kobarid (1628) 2001 K, Sužid (84) 22 K, Kred 359 K, Idrsko 314 K, Kamno HI K, Ladri 41 K, Smast 77 K, Livek 446 K, Sedlo (324) 318 E, Trnovo 10 K, dočim sta imeli manj občini : Robedišče 18 K in Drežnica 14 K. V boväkem okraja ni dobila nobena občina lani manj nego predlanskim. Veö so dobile: Čez-Soča 14 K, Log 291 K, Strmec 179 K, Bovec 458 K, Koritnica 63 K in Žsga 364 K, sknpaj torej okro- glih 1370 K več nego predlanskem. V cerkljanskem okraja je imelo Cerkno z vsemi pripadajočimi občinami vred 2374 K več dohodka lani nego prejänje leto in Šebrelje pa 152 K, torej sknpaj ves okraj 2526 K dobička. Sežanski okraj je dobil 15.406 K v?č lani nego predlanskim in sicer Avber 242 K, Lokev 822 K, Dutovlje 2912 K, Naklo (325) 114 K, Barka (60) , 57 K, Dane (12; 268 K, Divača (3093) 1482 K, Vatovlje (85) 51 K, Povir 557 K, Meröe 189 K, Štjak 190 K, Salež 221 K, Rodik 162 K, Sežana 5980 K, Zgonik 419 K, Gabrovica 1191 K, Štorje 505 K in Kazlje 193 K. Manj pa so dobile občine : Ležeče j (189) 4Ü K, Misleče (22) 20 K, Škoflje (151) 193 K in Vareje (3) 28 K. ] Komenski okraj ni irnel nobenega dobička, ker je pobiral tam tadi leta 1905 privatni zakapnik ažitnino po istih običajih kakor leta 1904 Tudi v červinjanskem, gradiščan- j skem, korminskem in tržiškem okraja j izkazujejo občine lani lepe dobičke od ažitnine in dragih davščin v primori z zadevnimi dohodki leta 1904. Ta nava- jamo pa le nekatere občine z izredno velikimi vopehi in pa So slovenske ob- čine, ki epadajo pod te okraje. Gradišče je dobilo veö 2598 K, Zagraj 1354 K, Zdravščina 125 K, Oglej 1779 K, Čer- vinjan 3899 K, Fiumičel 1954 K, Gradež 13.488 K, Biljana 879 K, Kormin 7319 K, Kožbana 613 K, Dolenje 799 K, Š. Lovrenc 720 K, Medana 640 K, Do- berdob 274 K, Davin 1024 K, Jamlje 90 K in Medjavas 58 K. Vsi to navedeni dobički se nana- šajo pa le na dve zadnji leti ; toda ako primerjamo sedanje občinske dohodke z onimi prejänjih let, so razlike še večje po nekod celo nečuvene. Tako je dobil Dornberg še leta 1900 le 2200 K za nžitnino, a lani je dobil 7686 K. Št. Fer- jan je dobival pred nekolikimi leti le 480 K od te davščtne potom zakapa, a lani je dobil 2400 K. Čepovan je dobival potom zaknpa pred nekaterimi leti do 200 K, a lani je prejel 1327 K. Solkan je dobil pred leti potom zakapa 5000 K, a lani pri dokladi, ki se je le za 25% zviäala, pa 15.415 K. Rihemberg je dobival svoj čas potom zakapa okola 1200 K, lani pa je dobil 9564 K itd. OtvDPiteu rusfce gosudarstvenne dume. Z veliko slovesnostjo in sijajem so otvorili v četrtek rusko goBudarstvenno dumo. Že dolgo pred začetkom slavnosti je bila prestolna dvorana polna povablje- nih gostov. Splošno pozornost so vzbu- jali seveda izvoljeni ljudski zastopniki. Poleg sijajno aniformiranih vojakov in dvorjanov so stuli priprosti mažiki v svoji domači priprosti obleki. Člani go- sadarstvenne dame so stali ob desni strani dvorane, njim nasproti pa člani državnega sveta, oblečeni večinoma v razkošne uniforme z rudečimi plašči. — Med člani državnega sveta sta stala tadi Lamsdorff in Witte. Nasproti carjevemu pre8tolu je bil pripravljen zlat stol za proknratorja svete sinode. Ob tri četrt na dve je zaigrala vo- jaška godba rusko narodno himno, zna- menje, da prihaja dvor. Car se je pri- jazno klanjal gostom, osobito pa članom dame. Curica Aleksandra je bila vidno ganjena in zelo resna, carica mati je pa pozdravila zulju&nim nasmehom. Obe ca- rici sta bili oblečeni v rnsko narodno nošo s trakom Andrejevega reda. Gär je bil oblečen v obleko Preobraženskega polka. Car je stoje posluäal med obema caricama pred svetim sinodom zahvalno pesem. Metropolit je nato ponadil carja in caricama križ v poljub, nakar se je podal car k preatola, carici sta vstopili k velikim knezom. Dvorni minister je podal carja besedilo prestolnega govora. Car je prečital stoje in glasno prostolni govor, ki Blove: „Po božji previdnosti mi izročena skrb za domovino me je nagnila, da sem pozval na sodelovanje pri zakonodajnih delih po Ijadstvu izvoljene zastopnike. Z gorečo vero na veselo bodočnost Rusije pozdravljam vas najboljäe Ijndi, ki sein jih nkazal izvoiiti mojim Ijabfm podani- kom. Čaka vas težko in mnogovrstno delo. Upam, da vas bo nblaževala in družila ljabezen do domovine. Ustanove, ki sem si jib. izbral, hoöem neomajeno varovati, ker sem trdno prepričan, da aporabite vse svoje moči v požrtvovalni složbi za domovino, v pojasnilo potreb mojemu srca priljubljenega kmečkega stana, za omiko ljudstva in za napredek ljndskega blagostanja, v zavesti, da za veliko8t in blagostanje države ni potrebna le svoboda, marveč tadi red na zakoniti podlagi. — Želim, da se izpolnijo moje tople želje, da vidim svoje ljudstvo srečno in da zapustim svojemu sinn trdno, dobro urejeno in prosvitljeno državo. Bog blagoslovi moja dela v zvezi z onimi državnega sveta in gosudarat- venne dame, in naj pomenja danaänji dan pomlajenje Rasije in moralno pre- poroditev ruskih najboljäih moči. Pojdimo na delo, za kar sem vas pozval in ures- ničito dostojno zaapanje carja in ljud- stva. Bog pomagaj meni in vam". Ko je prečital car govor, so mu kli- cali „hura". Člani dame so pa večinoma molčali. Nato je zapustil car s caricama in z velikimi knezi, živahno pozdravljen> prostorno dvorano. Gar je čital prestolni govor pet minut. Vtis je bil agoden. Pred zimsko palačo, zastraženo z vojaškim kordonom, je stala velikanska množica, ki se je obnaäala vzorno in popolnoma mirno. Člani gosadar8tvenne dame so se nato podali v tavrijsko palačo, ki je določena za zborovanje dami. Velikanska množica, stoječa kot zid na obeh stra- neh ceste, je burno pozdravijala Clane dorne. Poslanci so se peljali celo pot odkriti. Predno so otvorili sejo, je opra- vil metropolit slažbo božjo. Sejo dame je otvoril državni tajnik Frisch z nagovorom. Po prisegah je bil za predsednika z velikim aplavzom iz- voljen moskovski profosor Moromesev. V dnmo je izvoljenih 380 članov. Po stana je od teh 100 plemenitašev, 36 meäcanov, 191 kmetov, 9 duhovnov in 44 odvetnikov, zdravnikov in podobnih osebnosli. Kmetje imajo torej napram dragim stanovom absolutno večino. Po veri je 322 pravoslavnih ; ostaja torej za drage silno malo število. Kar se tiäe izobraženJK ima 177 poslancev samo ljadske sole. Po strankah je 20 monar- histov (pristaäev avtokracäje), 33 konser- ˇativcev, 202 liberalcev in 125 takih, ki ne pripadajo nobeni stranki. Seveda ni za enkrat vse to ničesar stalnega. — Z otvoritvijo dume se bo gotovo mnogo spremenilo. Mnogi prerokujejo, da bo nastala „velika slovansko - pravoslavna stranka", slična nemškemo centramu, kjer se bodo Iahko združili in sporaza- meli razni elementi in za katero bodo tadi raski kmetje. Udtavoverna demokratična stranka L1STEK. Konfuzelj v Benetkah. (Dalje). nGospodje! ne, ne, tega pa ne ku- ^u-kumare sem jedel", zaihti abogi Kon- fazelj, iü so|ze 8e ma vce^\}0 p0 ücih, debele kakor lešniki. «Kaj imajo pri tem opraviti ku- "are?-4 povzame orožnik, čudeč se Kon- fDzelJevi jzjavi Ko f" l- ne ve8le' Rospodje", odgovori bil 1* ta^° ocJkritosrčno, da bi mu Kam Ve^e1' »kaj 8e je zgodil0' are, ki jih imam tako rad, sem jedel za vppft^ii-i . «HliptU „'. P" m6 je I8Čel° pOD0Či tema S6m v9lal- in ker Je bila tema, sem padcl. in trk^°lem iß P" menda f"^1 K°sP°dar ^ker 8em' I'll"** niSem hOtel °dpreti' ^riäl» * ¦ ' so ta'Je- Ko Pa 8l& böl , nJ'm Š6 **™' *™ «• bal še oknn -8em hOlel Cel° 8k0«ili 8k01 Äem ?'?mtmOge1' ker » 0bdan0 * se bil vslraäil". ' , °rožnik Je scdaj spoznai, da ima oprwit. z nainedoli„ejäim „razbojnikom" Celega STel»- Br2 pojasni tovariäa in Farlana ves položaj, nakar bruhnejo vsi trije v silen smeh in krohot. „Dobro, dobro, gospod Konfuzelj, sedaj vam verjamemo. Ne bo vam treba hoditi z nama. Toda drugiČ ne boditeveÖ tako strahopetai. Ako človeka prime kaka slabost, mora vendar poklicati in prositi ljudi, naj ma pomagajo, vi pa ste se tako vedli, da ste morali zbuditi sam", poaČil je orožnik Konsazlja. rVas li še boli trebuh?" „Oh, da bi me tako ne'4, potrdi Konfuzelj. „No, gostilničar vam bo že *po~ maga). Zdravi", pravi orožnik in poda Konfazlja roko, opozorivši Farlana, naj pomaga bolniku s kakim zdravilom. Ko sta orožnika odšla, je Farlan res pomagal Koni'ozlja. Skuhal ma je bil namreč nek čaj, od käterega je trdil, da ima čudodelno moč in da je zelo drag, ker se ga malokje dobi. Zaračanil mu ga je šest krön ..., menda radi izgubljenega spanja in vrat. Konfuzelj ni rekel nič, popil je čaj in plačal, četudi se mu je zdelo, da ni iz drogega, kakor iz sumih kamilic in tavžentrož ... Naj pa je bil iz česarkoli, pomagal je, nič več ga ni äcipalo. Popiväi zdravilo, se vleže zopet k i počitku s trdnim sklepom, da ne bo ni- koli več tako strahopeten. Bilo je že dve uri zjutraj. Ob šestih vstane in se odpravi na pot. — „Zajutrkoval bom pa v Palmanovi; s tem Furlanom nočem več imeti opra- vila, me je že dovolj namazal", si misli in tako tadi stori. Nato pozdravi gostil- ničarja, ki je bil tadi že po konca in zdrkne s kolesom proti meji. V. Konfuzelj v Italiji. Ko se približa laäkim sinančnim stražnikom, stopi s kolesa, pozdravi in moško seže v žep po legitimacijsko knjižico. Ali groza, Žep je bil prazen, y njem ni bilo niti knjižice niti denar- nika. HlaBtno pregleda Konfuzelj äe druge žepe, a zastonj. Vnovič ga oblije mrzel pot. Nič ni rekel, ampak kar sedel je zopet na kolo, se obrnil in frk nazaj v Viäk. Kakor bi trenil je bil pri Furlann. Ko je stopil v hišo, ni niti pozdravil, 'ampak zdirjal je po stopnicah naravnost v sobo, kjer je prejänjo noč spal.... In zopet je Konfuzelj videl, kako je ne- roden; denarnica in legitimacijska knji- žica sta ležali na tleh pri postelji. — Oboje mu je bilo padlo najbrže takrat, kadar se je legitimiral orožnikom; in ker ni Se priäel do takrat nihče posprav- Ijat sobe, ni mogel tadi nihče ničesa opaziti. „Za vraga, če jaz nisem cepec na tem božjem sveta, potem pa res ne vem, kdo je. Kaj se mi je treba tako plaäiti za vsako malenkost, zakaj vendar ne pogledam okrog sebe, predno kam grem in pridem, pa bi ne im ei vedno takih sitnosti", oäteval je samega sebe. No, sedaj, ko je imel vse pri sebi, je šlo gladko tadi črez mejo. V Palmanovi se ustavi in zajatr- kaje, nato se odpravi po mestu, da si ogleda cerkev in bolniänico. Videl je tudi kraljeve konjako za armado, od katerih pa je dobil utis, da niso ravno vzorni, čeludi ni imel o ko- üjereji in konjih veliko pojma, kajti Konfuzelj je služil v svojih vojaäkih letih pri domobrancih in še tam je imel le šaržo nadomestnega rezervnika. Zajuterkoval je v neki kavarni na glavnem trgu. Čudno se ma je zdelo, da ima ta trg toliko kipov spomenikov. je sklenila, d» prisega in podpis prisege ne nasprotaje načelom stranke, ker v prisegi navedeni izraz „samodržec" po svojem bistvu ne pomenja ,,neomejenega vladanja". Tema sklepn se je pridružilo tndi 101 poslanec strank levice. Od četrtka nadalje je doloČena ena vojaška stotnija za stražo pred palačo ruske gosudarBtvenne dame. „Naša Žizn" poroča, da je kot prva stotnija bila do- ločena stotnija Semenovega gardnega polka. Predsednik dume sme uporabljati stotnijo ludi za vzdrževanje reda v no- tranji palači. V čelrtek so bili priprav- Ijeni za vsak slučaj vsi polki v Peter- bnrgu. Po Peterbarga so bile razširjene temne govorice o nameravanih nemirih, velikih izprevodih z radečimi zastavami in o nameravanih demonstracijah. — Skrajne stranke so pa izjavile, da ne nameravajo ob otvoritvi dume niče3ar povzročiti in da se bo vršilo vse mirno. Če se bo pa vendar streljalo, naj ve ves svet, da bo to tajno delo policije. V Varšavi je bil zaradi otvoritve gosudaistvenne dame oficielni praznik. Ceste so kazale navadno lice. Socialisti so proglasili proti praznikn sploäno stavko, ki se je pa v Varšavi le deloma posrečila. V Lodza je pa bila na dan otvoritve splošna stavka kot protest proti otvoritvi gosndarstvenne dame. — Stavkujoci delavci so razdrli elektriöno cestno železnico. Na tvorniških dimnikih bo visele rdeče zastave. Vojaätvo je tudi streljalo na delavce, ki so nosili rdeöo zastavo. Zastavonošajebil u-bit. Na nekem drugem kraja v Lodzu so se pa spopadli narodni in socialistični delavci. Oddanih je bilo več sto strelov iz revolverjev. Demokratični zvezi ru«?ke dnme je brzojavil dr. Kronawetter v imenu du- najske demokratične osrednje zveze, da želi ospeh demokratičnim stremljenjem ruske dame. Tadi praški župan je brzo- javno pozdravil darno. V brzojavki na- glaša, da apa od damnega dela slavo, blagostanje in veselje za ves slovanski svet. Češki narodni svet je pa brzojavil gosadarstvenni dumi : Slovanska Rasija praznaje danes otvoritev prvega ljudskega zastopstva. Ceäki narodni svet pozdravlja v imenu Čehov, ki bivajo izven meje ten poKrajin v dumi zbrane zaslopnike Ru- sije in toplo želi, naj bi se položil temelj s složnim in prosvilljenim delom za pre- porod in za procvit velikega ruskega Ijudstva za nadaljnji napredek in slavo Rusije in Slovanstva kar tudi za strah vsem sovražnikom. — Podpisan je dr. Herold. Otvoritev ruske gosudarstvenne dorne je zgodovinsko velevažen dogodek. Te'ga se zavedejo vsi prijatelji in sovražniki velike ruske države. Seveda so v prvi vrsti židje in njih časopisje, ki v temnih barvah rišejo pomanjkljivosti sedanje ruske astave, ki ne daje ruskemu na- rodu še popolne svobode v primeri z ustavami dragih zapadnih evropskih držav. Sicer se pa Rasi prav malo zme- nijo za nasvete židovskega časopieja, dobro vedoč, da si mora Rasija svoje raz- mere uravnati po svoje ter z ozirom na razmere velike Rusije, ki so vse dru- gačne nego v drugih državah. Jedno je pa gotovo in to je namreč, da pomeni otvoritev dume začetek konca velikanske birokratske korupcije, ki je provzročila v državi toliko zla in ki bi jo bila kmalo spravila na rob propada. Zastop- niki raznih pokrajin in raznih stanov ruskega naroda bodo smeli zdaj svo- bodno razkrivati v dumi vse krivice, ki so se dogajale in ki se utegnejo še dogajati ruskemu ljudstvu od strani birokracije, ne da bi se jim bilo bati krutega prega- njanja, kajti priäel bode zdaj ob svojo veljavo znani ruaki pregovor : Bog vi- soko, a car daleko. Politiöni pregled. Notranjl političnl položaj. Pogajanja ministerskega predsednika princa Hohenlohe v zadevi volilne re- forme L raznimi strankami se še vedno nadaljujejo. 0 uspehih teh pogajanj ni še nikakih pozitivnih poročil. Nekateri menijo, da se posreči ministerskemu predsedniku spraviti volilno preosnovo pod krov in pravijo, da je za njo že pridobil Poljake in da mo v tem oziru tudi Čehi ne bodo delali ovir. So pa drugi, ki zopet trdijo, da so ravno med Čehi in med ministerskim predsednikom nastala zadnji čas taka navskrižja, ki bi znala tudi princa Hohenlohe strmoglaviti. Pa kakor rečeno, so vse te vesti le zgolj ugibanja. Spremembe v mlnlsterstvu. Z Dunaja poročajo: V parlamen- tarnih krogih se zagotovlja, da hoče mi- nisterski predsednik princ Hohenlohe iz- vrSiti v ministerstvu neke spremembe. Na mesto sedanjega poljskega ministra- rojaka dr. Pientaka, bi vstopil drug Poljak, češkega ministra-rojaka dr. Rando bi zamenjal dr. Pacak, a vrhu tega bi bil imenovan tudi nemški minister-rojak. Italljani pri ministers kern predsedniku. V petek je vsprejel ministerski pred- sednik italijanska poslanca Malfattija in Rizzija, ki sta mu razložila narodne zah- teve Italijanov sploh in glede volilne resorme še posebej. Razgovor je imel le informativen značaj. Ministerski pred- sednik je baje obljubil ltalijanom, da jim ustreže kolikor mu bo le možno, ako le podpirajo njegovo vlado. Odstop Goluchowskega. Ogrsko čaBopisje se mnogo bavi s predstoječim odstopom ministra vnanjih stvari grofa Goluchowskega. Govori se tudi, da naslednikom Goluchowskega postane sedanji poslanik v Berolinu, grof Szögyeny-Marich. Skupni finančni minister baron Burian da postane pa poslanik v Garigrada. Otvoritev ogrskega parlamenta. Z Danaja poročajo od 12. t. m. : Cesar je danes vsprejel ogrskega mini- sterskega predsednika dr. Wekerle. Avdi- jenca je trajala skoro dve uri. Določilo se je, da odpotuje cesar v Budimpešto opoludne dne 20. t. m., kjer ostane do 24. t. m. Parlament bo v budimski kra- Ijevi palači slovesno otvorjen s prečita- njem prestolnega govora. Prestolni govor omeni, da je bil sklenjen mir med krono in narodom, se ne bo spuščal pa v po- drobno8ti delovanja |parlamenta \n pro- grama vlade. Govor omeni tudi točko o mednarodni politiki, in sicer radi tega, da se stavi konec raznim agitacijam proti zvezi z Nemčijo. Položaj na Hrvatskem. Klub „Hrvatske in srbske opozicije" se je konstituiral in izbral za predsed- nika Grga Tuškana, za podpredsednika dr. Bogdana Medakoviča, za tajnika pa dr. Avg. Harambašiča in Svetozara Pri- bičeva. Madjarski listi se že vtikajo v tak- tiko združene opozicije in pišejo celo proti temu, da bi združena opozicija äla od slučaja do slučaja skupno s Starče- vičanci. „Vsako Madjarom sovražno po- litiko mora opozicija izlociti iz svoje po- Iitike", pravijo madjarski listi. Ban In hrvatska opoztcija. Iz Zagreba javljajo, da ponuja ban grof Pejačevič opoziciji mir ter da jim hoče dati mesta v raznih visokih in ža- panijskih upravah, toda on mora ostati na svojem mesta kakor ban. Hrvatski sabor. VÖeraj se je vršila v hrvatskem saboru volitev predaedstva. Zi predsed- nika je bil izvoljen dr. Medakovic, za prvega podpredsednika dr. Mile Starčevič in za drugega dr. Grahovac. Starčevi- čanci so glasovali s pristaši reške re- solucije. Nemlri na Portugalekem. Na Portugalskem so se pojavili ne- miri, in politični položaj je zelo resen. Ljudstvö je razburjeno, ker policija pre- prečuje vsako politiöno manifestacijo ter razpnšča vse opozicijonalne shode. Te dni je občinstvo povodom neke javne svečanosti demonstriralo proti kraljici, ki je bila navz ča pri svečanosti. Domače in razne novice. Rumunska kraljeva dvojica v Gorlci. — Danes zvečer se pripelje iz Benetk rumunska kraljeva dvojica v Go- rico in se nastani v hotelu Südbahn. Odtala bode v Gorici dva dni. G.čna Lavoslava Koršič, pomožna učiteljica na tukajšnji c. kr. dekliški vad- nici, je napravila v Kopru izpit z itali- janskim učnim jezikom za Ijadske sole z odličnim aspehom. Rubijski most čez Vipavo, ki je lastnina barona Bianchija, dela velike nepriliönosti onim, ki so siljeni voziti tu po okrajni cesti z enega brega Vipave na drugi, ker baron Bianchi pobira na svojem mostu mostnino od vprežene in nevprežene živine. C*3stni odbor za oko- lico goriško je prosil c. kr. namestništvo, naj bi odpravilo to mostnino; a to je odgovorilo, da v tej zadevi ne more ni- česa odrediti, ker stvar je zasebnoprav- nega značaja. Proti tej rešitvi je vložil cestni odbor na c. kr. ministerstvo utok leta 1900 ter je načelnik cestnega od- b'ora naprosil državnega poslanca dr. Gregorciöa, naj bi zadevo na Danaju pospeäil, kar je ta tadi storil. Dne 24. septembra 1901 pod številko 10.368 so šli tozadevni spisi na c. kr. namestništvo v Trst. Sedanji poročevalec v minister- stvu in prideljeni mu uradniki se ne spominjajo, da bi se bili kasneje kedaj bavili 8 to zadevo. Ne preostaja torej druzega, ko da se cestni odbor poprime zgorenjih podatkov ter zasleduje nadaljni razvoj tega vprašanja pri namestniätvu. O vipavski žclezuici je bil na- pisal neki dopisnik z Vipavskega v 35. ätev. „Soče" nekaj neresnic, katere smo v „Gorici" ovrgli na ternelju ueovr- gljivih podatkov. Vipavski dopisnik se je v „Soči" z dne 12. t. m. zopet oglasil z uvodnim člankom, v katerem se ne do- tika niti z besedico neresnic, priobčenih v „Sočiu z dne 2. maja, ter naSih toza- devnih pojasnil; pač pa skuša dokazati delničarjem vipavske železnice, kaka kri- vica se jim godi po sedanjem upravnem svetu, češ, da so oni (delničarji) žrtovali vie 162.000 K na obrestih, a da imajo take upravne svetnike, da je pomisleka vredno. Dalje trdi tudi, da niso storili ti svetniki najmh.njšega koraka v podržav- Ijenje železnice. In konečno pravi do- pisnik, da ima še mnogo takega gradiva v svoji zalogi. Na tu odgovarjamo na kratko: Trditev, da ni storil upravni svet nobenih korakov za podržavljenje vip. železnice, je podia laž; veriženje delovanja sedanjega upravnega sveta z zgubljenimi obresti vplačanih delnic, je navadna hudobija, ki dela dopisniku malo časti. Ker nima dopisnik v zadnjem svo- jem članku no enih drugih pozilivnih trditev, smo odvezani dolžnosti, se z njegovimi proizvajanji nadalje pečati. Zdravstveilo i>oročllo za 1. l!)05. — Mestni zdravnik dr. Jos. Bramo je za preteklo leto sestavil svoje poročilo, iz katerega smo posneli sledeče podatke : Koncem 1. 1905. je štelo mesto Go- rica 27.146 prebivalcev ; rojenih je bilo v teku leta 619, med temi 80 nezakonskih. Med letom je bilo sklenjenih 149 zakonov. — OJ 213 mladeničev, ki so se oglasili pred vojaäko naborno komisijo, bilo je sprejetih kot sposobnth za vojaško službo le 55. — Sprejetih je bilo v razne za- vode 8lepcev: 6 moških in 3 ženska; glu- honemih : 7 moških in 4 ženske; slabo- umnih : 9 moških in 5 ženskih. — Zdrav- stvena oskrba je bila v rokah 23 zdrav- nikov, 1 ranocelnika, 5 lekarnarjev in 19 babic. — Tem podatkom sledijo zdrav- slvena poročila mestnih okrajnih zdrav- nikov, iz katerih razvidimo, da je zdrav- stveno stanje v primeri z drugimi mesti zelo ugodno. — V preteklem letu je umrlo 886 ljadij, in sicer 473 moških, 413 Vprašal je kavarnarja, kdo so ven- dar vsi ti pesniki, ki jih predstavljajo ti spomeniki in ali so vsi živeli, ali bili vsaj rojoni v Palmanovi. Ko ma kavarnar pojasni, da to niso pesniki, ampak le „nobili veneziani", obsodi jih Konfuzelj takoj, rekoč: „Čemu so jih pa potem vlačili semkaj, v Be- netkah je prostor za-nje in ne tukaj". Kavarnar je zamrmral nekaj takega kakor „macaco14 in odšel. V Palmanovi ni mogel Konfuzelj dolgo prestati, zakaj duh ga je silil le naprej, naprej proti Benetkam, zato od- rine že po kratkem odmoru. Sklenil je, da bo kosil v Portogru- aru, ki leži blizu v sredi med Palmanovo in Benetkami. Navduäeno je gonil bicikelj po gladki in ravni italijanski cesti, zdelo se mu je, da plava po zraku. Nobene trudnosti ni čutil, nitLvro- dina ga ni motila, četudi je voz 1 tako naglo, da je dotekel in pretekel najboljše konje, ki so dirjali z vozovi po cesti. Trg Sv. Jurija — St. Giorgio di Nogara — je imel kmalu za seboj in bližal se je Lalisani. „Lalisano si pa moram nekoliko ogledati, spotjo se vsaj oddahnem in po- pijem kozarec malinovca", si misli. Čim bliže je prihajal trga, tem veö ljudi je srečaval. Nekateri so gonili pred seboj krave in vole, kar pa ni bilo čuda, ker je bil tisti dan v Latisani semenj. Ni pa še doäel popolnoma do his, ko ga oblaja neko scene in se zapodi za njim. „Ti, da me vjameš, revše", krikne Konfazelj in požene kolo še bolj. Toda kmala se pridružijo ščenetu še drugi psi in tem zopet drugi, da se je Konfazelj kar čadil, od kod so se vzeli in čegavi so, saj vendar morajo od njih plačevati Italijani precej visoke davke. Bila je to velikanska pasja čreda, ki bi ga bila spremljala cvileč in tnleč Bog ve do kje, da se ni v tem nekaj pripetilo in ga neprijetno rešilo iz tega neprijetnega položaja... Večji psi so ga namreč colo do- hajali in eden ga je bil že zgrabil ne- koliko za hlače. To je Konfazlja tako spodbodlo, da je napel vse moči in dirjal kakor strela. Ali ravno v tem najhujšem tre- nutku ma pride kmet s tremi kravami naaproti. Konfaielj je zvonil in zvonil, a krave se niso hotele umakniti, ampak začele so skakati in ritati po poti, da je ubogega Konfazlja obšla smrtna groza. Zdelo se ma je, da mora priti v nezgodo. Da se ji izogne, krene s kolesom na stran, pri tem pa izgubi ravnotežje in pozabi na krmilo. -Kolo se mu vsled tega obrne na levo in zdrkne s Kon- fuzljem vred po neki grivi navzdol ter prileti ravno na živinski trg, ki se na- haja pod ce^to. Kolo in kolesar se zvalita med največjo credo mladih pujskov. Kolo je zadelo nekega meäetarja v hrbet in ga prevrglo, ko se je najbolj pridušal in rotil, da se mora skleniti neka kupčija, pri katerej je posredoval on ; Konfuzelj pa, ki je tudi padel, toliko da ni pomečkal treh pujskov do smrti. Nastal je nepopisen prizor. Pasja čreda se je zaganjala v kolo in Konfazlja, prešiči so krulili in bežali na vse strani, krave, vole in konje sta vrišč in krik tako preplašila, da so jih gonjači vdržali le z največjim naporom. I Lahi so preklinjali Konfazlja, nje- govo mater, kolo, mojstra, ki ga je na- redil, pasjo credo in vse, kar jim je sploh priälo na misel. Konfazelj je ležal na obraza in se nahajal kakor v agoniji ; Lahi so to uporabili in ga bili z biči in palicami po zadnjej plati njegovih rojstnih kosti, da so udarci kar žvižgali. Slaba bi se mu bila izpredla, da nista prihitela dva redarja in napravila mir. Nato sta vzela Konfazlja, ki je bil ves blaten in v silnem strahu s seboj ter ga vedla k občinskemu predstojniku. Takaj je moral sirota plačati äe pet lir globe, ker je prenaglo vozil. Malinovca pa je lahko izpil še veČ kozarcev kot enega, ker je moral ostati v Latisani več kot eno uro, da si je popravil kolo, ki se mu je bilo pri padca nekaj pokvarilo. Ko spravi vse zopet v tir in red, se odpelje proti Portogruaru, kjer pokosi in si najme posteljo. Spal je dobri dve uri, kar ga je poživilo in okrepilo. Nato se odpelje po glavni cesti skozi Motto in Oiezzo do Treviža. (Dalje pride.) ženskih. NajveÖ jih je pomrlo meseca janavarja, namreö 113, najmanje meseca junija, namreč 52. Število amrlih razdeli 8e tako-le : ptnjcev 294, otrok do 5. leta 213, odraslih med 50. ia 70. letora 209, nad 70 let slarih 186. Največ žrtev je pobrala taberkaloza (jetika), namreč 132. — Kozice bo bile cepljene 384 otrokom, ponovno cepljene 8ü otrokom. Otvoritev bohinjskc železnlce. — Eakor se nam zatrjuje od verodo- stojne strani, ni še določen dan, na ka- teri se bode izročila prometa bohinjska železnica. Vendar je pa baje )gotovo, da se bo to zgodilo med 12. in 15. jalijem t. 1. OJ iste strani doznajemo tudi, da se bo naš cesar gotovo udeležil oWoritve, ter da8e pripelje po novi železnici vGo- rico, od koder bo potem odpotoval na- ravnost v Palj. Kakor poročajo „Slovencu", so imenovani že vsi nslnžbenci za novo železnico ter nastopijo že v kratkem svojo alnžbo. Izglnlla je v nedeljo 20-letna Ka- tarina Tiberio, ki je slnžila pri grofici Pnppi, 8tanujoči na Fran Joaipovem te- kališču v Gorici. llazglas. — Z ozirom na določbo § 68. zak. o osebnem davku od 25. okt. 1906. 1. drž. z. Št. 220 8 3 naznanja, da bodo izpostavljeni v upogled davčnim za- vezancem izkazi odmerjenih davčnih po- stavkov za priredbeno dobo 1906—1907 onim, ki so podvrženi občni pridobnini v priredbenih okrajih : „okraj trgovinske zbornice Gorica-Graaiška" (II. razred), „Gorica-mosto" in „Gorica-dežela" (III. IV. razred) a k o z i 14 d a i j, z a č o n š i s 1 4. t. m. pri davčnem oddelka c. kr. okrajnega glavarstva v Garici (Via Cap- puccini, ät. 16. I. nadstropje, aoba št. 8.) med uradnimi urami. Oglag. — V področja c. kr. pri- morskega sin*nčnega ravnateljstva je epo- polniti več mest carinskih vežbenikov za sedaj brez adjuta. Za ta meata morejo prositi oni natecatelji, ki so izvrSili višjo gimnazijo, višjo realko ali kako tema vspo- rejeno srednjo äolo, so avstrijski poda- niki, poznajo deželna jezika in so telesno vsposobljeni za državno slažbo. — Pro- šnje s tozadevnimi spričevali je tekom 14 dni predložiti c. kr. finančnemu rav- nateljstvu v Trsta. Toča. — Včeraj popolpne ob 2.30 ori imeli smo v Gorici, kakor tadi v go- riški okolici äe precej močno nevihto. Med dežjem, ki je bil äe precej močan, je padala tadi toča, ki pa ni napravila, kolikor smo zamogli poizvedeti, posebno velike škode. Ponkušcn samomor. — V nedeljo si je hotel končati švoje življenje461etni zidar Avgast Gejan, doma iz Vrtojbe, a stannjoč v Standrežu. Gejan prizadejal si je z nožem še precej močno rano na vratu. Pripeljali so ga v tukajšnjo bol- nišnico. Zdravniki so se prepričali, da rana ni nevarna. Cejan je elaboumen in je bil svoječasno zaradi tega tndi že v tukajšni blaznici. — To je že drugikrat, da si je hotel C^jan vzeti življenje. Cirkus Buffalo-Bill v Trstu. — Vdeležba pri predstavah cirknsa BafTalo- Bill v Trsta je bila naravnost ogromna. V nedeljo sta bili dve predstavi in vsake teh predstav se je ndeležilo kakih 12 tisoč oseb. Predstave so bile vrlo zani- mive, tako da ni bilo žal onim, ki so se tudi iz Gorice podali v ta namen v Trst. Nova pogodba z Lloydom. — Dne 12. t. m. je bila na Danaja skienjena nova popodba mod vlado in avstrijskim Lloydom. Glasom neke točko te pogodbe ostane sedež Lloyda v Trsta. Slovenskemu pcsuiku Josipu Stritarju priredijo v Ljabljani prihodnji teden veliko slavnost po tem le vsporeda: V petek, dne 18. t. m. ob poIšeBtih zvečer sprejem jnbilarja na kolodvoru. V soboto, 19. t. m. dopoldne ob enajstih slavnostna seja raestnega občinskega sveta Ijabljanekega. Zvečer ob poldevetih ba- kjjada. Ob devetih zvečer podoknica pred jj|äo banke „Slavije", kjer bo slavljonec bival kot gost g. župana Ivana Hribarja. v nedeljo, dne 20. t. m. ob enajstih do- poldne v dvorani „Mestnega Doma" bo slavnostna akademija : a) Pozdrav pred- sednikov, b) „Oblaček", besede Stritar- ieVe' p0^e ,delavsko pevsko droštvo „S a- Tec' ; c) Slavnostni govor, govori g. pro- n °r dJ' Jo8ip Tominšek; č) „Slovanska pesem ', besede Stritarjeve, pojo delavsko Pevsko društvo „Slavec" ; d) zakljačna oeseda predsednikova. Ob eni popoldne oanket v Yeliki dvorani „Narodnega doma". ru°\ PriP°minja, da ae niso in ne bodo razpoSiijala nobena posebna vabila. Na siavnoat je povabljen in dobrodošel vsak L™oijuben Slovenec in vsaka zavedna klovenka 1 t ,. IzJava Korošcev. — Odbor „Ka- onsko-političnega in goapodarskega dru- 8va za Slovence na Koroškem" se je ¦ • n>. posvetoval o notranjepolitičnem Položaju in sklenil sledeče : „Koroški Slovenci zahtevamo prej kakor sl.ej z nenpogljivo odloönostjo, da nam volilna reforma zagotovi vsaj dva maodata ; vse sloranske državnozborske poslance, zlasti pa „Slovanako zve/.o", pozivljance, da odkrito in jasno nasto- pijo za to našo zahtevo in brezobzirno branijo pravice in obstanek obmojnih Slovencev, in da glasnjejo proti volilni reformi, ako se naši docela pravični in skromni zahtevi ne ugodi. Reserentu za Koroško, g. dv. sv. dr. Plojn, se izreka za njegov možat nastop o priliki njego- vega razgovora z novim ministerakim pred8ednikom princem Hohenloho od- krita zahvala in se ga nujno in iskreno prosi. da hodi po tej poti nenstrašeno naprej, in da za nobeno ceno ne odneha od zahteve vsaj dveh mandatov za ko- roäke Slovence". Toleranca v XX. stoletju. — Na kvarnerski otok Unije je iz Malega Lo- šinja bila odposlana od občinake oblasti komiaija, katera je spodila s pomočjo re- darja verončitelja Milovčiča iz sole, ravno v trenatku, ko je poačeval veronaak v hrvatskem jezikn. Dödati je äe, da na tem čiBto hrvatskem otoku se bije had boj med Hrvati in takozvanimi dušmani, t. j. Hrvati, ki se štejejo za vnete pri- vržence italijanstva, že mnogo let. Z»dnji nahnjskani od malološinjskega občinskega zastopa so si astanovili legino šolo, v kateri se je to junaäko delo storilo. — „Piccolo" hvali ta čin kot izraz italijan- skega rodoljabja. Tadi s Koroäkega prihajajo glasovi, ki dajejo našema stoletja pravi znak na- predka v neslrpljivoati. Vaenomäko uči- teljstvo namreč zaporedoma začenja v zadnjem časa nastopati proti pouöevanja krščanskega nauka v materinem jezifcu. Te dai se je zgodilo v Pliberka, da je Solsko vodatvo pobralo otrokom slovenske uöne knjige ter razdelilo nemäke. Goap. verouöitelj Kornbök je na to agovarjal pri c. kr. okrajnem šolskem sveta in je takoj razdelil otrokom druge — namreč svoje knjige. G. kr. okrajni šolski svet pa je postopanje äolskega sveta odobril. Most do Adrije. — Gospodatvo od Severnega do Jidranakega morja, to je geslo Nemcev. Slovenske dežele so tisti del, ki še ni premosten. Toda nem- ška samogoltnost upa, da bo nemäki most do Adrije kmalu dodelan. V krat- kem bo otvorjena nova alpska žele2nica, in Nemci se bodo vsipali kot laöne ko- bilice v naäe dežele. Komaj so začeli graditi novo železnico, že so se oglasili čuki na nemäkih hraBtih, in prerokovali konec slovenskemu življu. In čem bolj se bl/ža <5as otvoritve, tem bolj se glasi skovikanje teh mrtvaäkih tic. Drzno zah- tevajo nazaj, kar je „bilo že prej nji- hova poae8t". V kora nemäkih alavo- fogov čajem pa glasove naäih nemähih so- deležanov. To nam dokazaje neki spis v „Deutsche Alpenzeitung". Neki Baamgart- ner iz MoDakova popisaje ta v „Kreaz und Quer" potoranje po slovenskih de- želah. Naslov je prav primeren, zakaj ves spis je precej „Krenz and qaer". Vaeh napak mu pač ne moremo popra- viti, hočemo navesti le nekatere debe- lejše. Podkorenska Sava (Dolinka) mu je ißta kakor Savica, katero prestavi s „kleine Sau". Podačil nas je tadi, da leži Bjhinjsko jezero ob Karavankah in Eamniških planinah. Tadi nas je ta mož šele naačil imena naših gora. Tekmeca mogočnega Triglava s.no vedno imenovali Škrlatica in Sahi plaz. Baamgartner je moral priti iz Monakovega, da je dognal, da moramo pisati „Scerlatica in Satni plag"'. Tega ma pač ne moremo zameriti. Zakaj Nemca je malenkost, prelivati je- zera iz ene doline v drago, in spake- dranje krajevnih imen mu je Že prišlo popolnoma v meso in kri. Toda, kar ae pa tiče etnograsičnih in zgodovinskih opazk, skuša nas Baumgartner prepri- Čati, da je velik učenjak. Kot zgodovinar nam priznava, da so posedli Slovenci že ob preseljevanju narodov sedanje slo- venske dežele, obenem pa bije na svoje velikonemäke prsi in trobi v svet, da so se kmalu ponemčili. Hiše, narodna noša, dornača umetnost, celo znamenja ob potu mu kažejo, da je ta nekdaj vladal nemški vpliv in nemški živelj. Krajevna imena, kakor Birnbaum, Longenfeld, As- aling, Kronau itd. ga popolnoma prepri- čajo, da je tod stanovalo nekdaj nem5ko prebivalstvo, katero se je sčasoma pO" slovenilo. „Mi vidimo torej", kliče moŽ, „da prizadevanje utrditi nemäki vpliv tarn, kjer bi ne smel potrebovati pod- pore, ni prazno. Dovräitev novih železnic bo pripe- Ijala Kranjaki mnogo tujcev; vočinoma bodo pristaäi nemäkega planinstva, katero bo gotovo mnogo storilo za ojačenje nem- ätva. Baumgartnerju se pri teh mislih odpre krasen razgled v nemžko bodočnost. Mi pa komaj čakamo, da se izpolnijo nje- gove Želje ; vsaj upamo, da bodo njihovo nkulturo" oblizale tudi nase krave. Možu «0 se namreö na potn v Rožico jako za- merile, ker ga niso prijazno sprejele. Toda Salo na stran! Baumgartnerjev spis iu dragi članki te vrate nam kažejo, da mislijo Nemci, da so z novimi alpinskimi železnicami že postavljeni stebri nem- škega mosta. Mostnice pa nameravajo naši Nemci s svojimi brati z „rajha" kmalu poloiiiti. Veliko pomoč pričakujejo od nemškega alpinizma. Postaviti jim mo- ramo naaproti slovensko turistiko. Zato ne «memo amatrati „Slovenskega planin- akega društva" veČ za golo Sportno dru- gtvo, marveč za močen branik v obrambi slovenstva. Veliko je že storilo to dru- gtvo za slovenBki značaj naših planinskih krajev in s tem postavilo močen jez nem- gkemu alpinizmu. Brezobzirno naj na- stopa proti sekrijam nemškega planin- skega drnžtva na slovenskih tleh. Ko se je pred leti zgradila koča na Kredarici, je pozvala berolinska sekcija nemškega planinskega draätva vse planinc^, naj pridno zahajajo v naäe kraje in obiska- jejo edino le nemške koče. Tako se ob- naäajo nemški gostje na naših tleh. In mi naj imamo nanje äe kake ozire ? Boj nemški pohlepnosti na vsej črti, mora biti geslo vsakega zavednega Slovenca. „Ob. Upr.^ Loterijske številke. 12. rnaja. TrBt.......15 13 32 52 37 Line.......61 32 58 11 66 Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev Gorica, ulica Vetturini St. 9. priskrbuje udom „Centralne posojilnice" v Gorici in dragih pridruženih zadrag po Gariäkem: Modro galico 98/99% po K 64-50 q ; žveplo I. vrste 85 95 lioopo K 18"— q. — V zalogi ima: Šaperfosfat 14)16% po K. 530 q; Supersjsf*t 12/14% po K 5 — q; Tomasova žlindra 14/16% po K 51— q; Radeča sol po K 7.30 q. Kuhinjska sol po K 20'— q; Klajno vapno 40% po K 231— q. Z*dnje troje je v vreöah po 50 kg. Gena za modro galico velja samo za blago, kolikor ga ima äe na razpolago; vsled tega naj se požurijo oni, ki mislijo äe naročiti. C. kr. privil. krojaški kroji. Krojacnica prve vrste za vsaki stan. Trgovina a gotovimi oblekanti in manti- fakturnim blagotn iz inozemskih in avstrijskih tovaren. Blago no meter po zmernih cenati. čdina zaloga oprave k uniformam za častnikc, uradnike, Sokole, finančnc stražnike, orožnike in občinske rc- darje; za častito duhovščino: ovrat- nike, mašnc kape, cingulum itd. itd. Perilo vsake vrHte. Dobiva se vse kar spada k pa- radnim oblekam, tudi orožje av samo v Irgovini M. Poveraj v Gorici Sprejme se na slanovanje in hrano več gospodov, po žeiji tudi samo na stanovanje. Več ]H)ve naše upravništvo. ^©ApnoGx. iz odlikovane apnenice s tra- jajočim ognjem. Podpisani se priporoča slav občinstvu in stavbnim mojst- rom v mestu in na deželi za obilna naročila dobrega apna, katero je na glasu kot naj- boljše, naj si bodi za zidanje ali pa za belenje. Apno je pristno, in zagotavljam cenj. naročnike, da täko bom i na- dalje izdeloval. Cena zmerna Postrežba točna. Ivan Faganelli i. dr. v Mirnu pri „Šelu". Zastopnik And. Frančeškin. Zavod za slikanje na sieklu. EDVAED STUHL, Gradec, Annenstrasse No. 39. izdeluju sllkana okoa. za cerkve in hiše v raznih slogih. Podpisani si štoje v prijetno dolžnost, s tem iirmo za slikana okna p. Edvurda Stuhl iz (iradca v vsakcm oziru priporoCiti. V tukajšnji novi cerkvi je imeno- vani gosp. Stuhl pri- skrbel vsa barvana o- kna v splošno .zado- voljnost in zolo po pri- merui ceni. Kuracijski uraA v St. Audrežu pri (iorici, dne 19. decembra 1900N Jos. Kosovel, kurat. Goapod Edvard Stuhl, umetni slikar za cer- kvona okna iz Gradca, postayil jo v tukajšnji župnijski corkvi sv. Iva- na Krslnika pet v res- nici lepih okon. liarve so prav lepo vjemajo in so tudi svitle. Ker tudi cena oknom ni previsoka, leliko imc- -----------------¦------ nuvaucgagospoda toplo priporööam vseni cerkvenim oskrbništvom, ko bi prilika doncsla, da bi taka okna napravljali. V Cepovanu, due 25. septembra 1901. J. Rejec, župnlk. Takili priznavauj imam preöastiti duhov- sčini na razpolago so dokaj. Uljudno se priporočam Ed. Stuhl. Zalivala. V Vsein, ki so nam v času kratke in mučne l)olezni ter smrti naše predrage matere ozir. tašče gospe ložefe u. Strohelj p. Pauletii na katerikoli način izkazali svoje sočutje in sožalje, bodi jim izrečena prisrčna zahvala. Osobito najtopleje se za- hvaljujemo preč. duhovščini za spremstvo k večnemu počitku, obenem vč. g. domačemu kuralu K. Oblaku za vso njegovo skrb in ljubeznjivost v britkih urah kot duš- ncmu pastirju. P. T. učiloljskcniu osobju se šolsko mla- dino in gg. pevcem za lepo pelje v cerkvi na grobn in za darovanc vence ter vsem, ki so tako mnogošlevilno predragi pokojnici izkazali zadnjo cast. V Gorjanskem, dne 12. maja 1906. Žalujoci ostali. flnton lonov Pečoenho Gorica priporoča svojo veliko zalogo pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; plzenjskega piva »prazdroj< iz sloveče Ccško »Meščanske pi- vovarne«, in domačega žgai\)a I. vrstc v stckleniciih. kojega pristnost sc jamči. Zaloga ledu kateroga so oddaja le na dcbclo po 50 kg naproj Vino dostavlja na doni in razpošilja po železnici na vso krajc avstrijsko-ogrske državc v sodih od 56 1 naprcj. Cene zmerne. Posirežba poš ten a in točna. m m m m m m Ivan Bednarik priporoea svojo (nj i g o v e z n i c o v (jiorici ulica Vetturini St. 3. i/IKT. TOFFOLI vclikfl zaloga oljhi-' nega olja z naju- godnejih hrojeu Gorica, via Teatro štev. 20 Gorica, v.Seminario štev. 10 Olji' jedilno 36 kr. lit. „ fineje 40 „ „ „ bojje 44 „ „ ,, dalmat. 48 „ ,, ,, isU-sko 56 „ „ ,, corfii 56 „ „ „ bari 60 „ „ ,. lncca 70 „ „ ,, ni/za 80 „ „ „ najfineje 1 gl. „ Priporoča dalje pristno in zajamčeno olje v vrčih. I Fostrežba najpošteneja. r | Ivan Kravos • priporoča svojo sedlarsko delavnico i v Gorci \ na Kornju st. II. „NARODNA TISKflRNfl" ::: 0 Sonci, ulica Vetturini St. 9::: \u je preskrbljena z povsem n o v i m i ^j \&& črkami, okraski in fiiiim papirjem, j$k$ vi^llV ter more Prevzeti vsa v *'" \0$Ml W&jfy&i skarsko stroko spa- r>J$v?Jy^ biž&zfcž-fo dajoča dela ^žržčte&žA TISKA: „Gorico" oo Vabila oooo Brošure ooo Diplome oo Pobotnice o Sprejemnice Plakate ooo itd. itd. oo „Pr. list" oooo Cenike ooo Radine oo Vizitnice o Rač.sklepe f Jedilne liste 'r ooo Etikete ' itd. itd. Zagotavlja točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki od na- vadnega enobarvnega do finegn vecbarvnega tiska po tako nizkih cenali, da se ne boji ...... nikake konkurence ...... in RrhinrllßPDunoi n| i> IV. ULIIIIIUIU ErdlieriEasse pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedelstvo. Mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice, poljska orodja, stiskalnice za seno, mlalilnice, vitle, trijerje, čistilnice za žito, luscilnicx1 za koruzo, slamorcznice, stroj za rczanjo repc, mline za golanjp, kotle za kuhanjo k'ajo, sesalke za vodnjakc in gnojnice, vodovode, železno cevi, svinčene cevi. ooooooooooooo Od sedaj po zopet zdatno znižanih cenah. Kavno tako vse priprave za klctarstvo: inedcno pipe, sesalke za vino, guinijevo in konopljono cevi, guniijcve pločo, stroj za točenje piva, škri- nje za led, stroje /a shulosled, priprave za i/,de- lovanje sodovke in ponečih vin. mline za diäavo, kavo itd. ; strojo za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, nannzno tehtnice, decimalno tehtnice; /.elezno pohištvo, želozne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodja in stroje vsake vrsle za' ključav- nioarje, kovaöe kleparje, sedlarjo, pleskarje itd. Vse z veclt'tiiini jamstvom, po najugoduejih piačilnih po^ujili, kakor tudi na obroke. ( ciiiki z vec kot 500 slikanii brezplačuo. Prekupci iu agentje se vsak cas Hprejmejo. DopiHiije He tudi v sloveuskem jeziku. Ivan Schindler Dunaj III.11 Erdberggasse 12. V mizar in ** lesni trgovec v PoflEori, n win iiovep železEišteaa mosta (na cesti, ki peljcproti Gradiški) ter podružnica za Soslim mostom pri Pevmi Trf,Mije tudi z opeko, ima ve- liko zalogo vsakovrtstuega trde- ga in mekhepa lesa doinačet;;i in tnjega, veliko zalogo pohišt- I va, vinKkih po»od, Htiskalnic itd. Fani Drašcek, zaloga šivalnih stroj ev Gorica, Stolna ulica hi. si 2. Prodaja stroje tudi t na tcden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. ,CeiztFahxa posojilniea6 registrovana ^adruga v Qoriei, uliea Yctturini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 no mesBcna odplačila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 na menice po S^l, na vhnjižbo pa S°|o z Vo upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera ^ za hranilne vloge je nespremenjena. OB JAVA. Nazuanja se, da je sklenilo varuštvo deželnega hi- p'otecnega zavoda v seji 20. aprila t. 1. da se eskoinptujejo zastavna pisma ob ugotovitvi posojil od 1. maja t. L naprej namesto po 9V\2% V° 98°!0. V Grorici, due 27. aprila 1906. Ravnateljstvo deželnega hipotečnega zavoda. " Prosiva zahtevati listke! Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! JEllO kr©no nag;rade izplačava vsakema, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naja za 100 kron blaga. Poaor! Eno krono nagrade! - Pozor! Eno krono nagrade! " Prosiva gahtevati liBtke! Jako izdatno sredstvo proti reiatou in ipju po lit pi) je liker C0B1NA, katerepa n»pia\lja1a v TrMn lekarnarja Rafael Godina, lekarna ,.Alla Madona della Salutte" pri Sv. Jakopn, in Josip Godina, lekarna „All' Igea w ülici Fcrnelo $t. 4. — Stekleni^ica stane 1 K 40 vin. — Potom pošte se ne pošilja manj kakor 4 stekleničice, in sicer proti poštnemu povzetju, ah pa, afco st? dopošlje naprej 7 K, nakar ee Btekleničice dopošljejo franko in so v tern znesku zapopadeni vsi pošiljaUeni stroäki. Dobiva se v vseh lekarnah: