_Ft SL Društveni vestnik. Kranjsko. Iz Ljubljane. XXXI. občni zbor „8 1 o v e n skegaučiteljskega društvav Ljublj ani". (Konec.) o \x n Dohodki ,,Slovenskega uteiteljslcega. druištva v Lju.t>ljani" za leto 1899. Stroški Naročniki ,Tovarišau so placali .... 1803 65 gld. Inserati za 1. 1898 69-70 „ Prodane kujige 11 25 , Obresti poštne hranilnice za 1. 1898 . . 272 „ Razna povračila na račun koncerta . , 131'10 „ Okr. uč. društvo za logaški okraj člana- rine za 1. 1900 3'50 „ Podpora deželnega odbora za izdano rU_tavoznanstvo* . 100— „ Vsota . . 2121-02 gld. Primanjkljaj . . 388-58 . 251050 gld. Društvo pa, ima dobiti: Zaostale naročnine okrog 2000"— gld. Za inserate in uradne razpise . . . ' . 70— „ Povračilo »Zaveze* 113*— „ Gotovina v poštni hia.riil.nici. . • • . . 100'— „ Vsota . . 2283- , Vrhutega pa irna društvo v zalogi še mnogo od društva na svetlo danih knjig. G. M. J o s i n porooa v imenu pregledovalcev racunov, da so društvene knjige in računi v najlepšem redu ter se popolnoma vjemajo. S temlje podeljena društvenemu blagajniku in odboru popolna odveza. 4.) Za tem porooa g. Jakob Dimnik o ,Cesarja Pranca Jožefa I. jubilejski ustanovi za učiteljske sirote na Kranjskem", katera izkazuje koncem tekočega leta 2800 K premoženja in se je sedaj izročila »Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani* v oskrbovanje in oddajanje. 5.)O šolskih oblastvih poroča g. J a n k o L i k a r. Po vseh odborih, pa naj si bodo že kakršnegakoli značaja, povsod so zastopani po veliki večini strokovnjaki dotičnega stanu. Le pri šolstvu in učiteljstvu imajo drugi glavno in učitelj šele zadnjo besedo. To je docela krivično. Poglejmo v krajne šolske svete! Tam predseduje navadno župnik, ki je največkrat šoli in učiteljstvu neprijazen. Njemu ob strani stoji vrsta oboinskih zastopnikov, ki v mnogih slučajih niti svojega imena ne znajo .podkresati". In ta vsa družba odločuje navadno zoper želje in zahteve šolskega zastopnika-učitelja, po največ na povelje »šolskega prijatelja" župnika ali pa Primanjkljaj iz 1. 1898 269'— gld. Račun tiskarne za 1. 1899 1075"— Upravništvo, pošta, papir itd 274"20 „ Nagrade blagajniku in urednikoma . . 320'— „ Stroški uredništva 15'90 „ Razni ponatiski 17-— „ Stroški nUstavoznanstva" : tisk, broširanje, nagrada 33778 , Povraeila predplačane naročnine ^Zavezi" 69"— , Povračilo davka g. Miličevi 20 — , Zaostanek tisk. računa Blazniku . . . 53 30 „ Nakaznične pristojbine 950 „ Manipul. pristojbina poštne hranilnice . 2'65 „ Razne naročnine in udnine .... 9* — „ Potnina delegatom (Gorica in Celje) . . 36"— „ Razni manjši stroški .. 1 '65 „ Vsota . . 251050 gld. Ako se primerjajo dohodki . . 212192 „ se kaže primanjkljaja . . 388'58 gld. tudi iz gole nevednosti. človek bi si res želel, da bi se volitev občinskih zastopnikov v krajni šolski svet vršila po c. kr. okrajnem šolskem svetu, da bi ne prišli taki ,eksemplari* v tako važen zastop kot je krajni šolski svet. A tudi v c. kr. okrajnem šolskem svetu sta dva učiteljska zastopnika premalo — posebno tam, kjer učiteljska zastopnika tlačanita nadzorniku in okrajnerau glavarju ter kiraata, kakor ta dva želita. Zato bi bilo prav zelo želeti, ko bi se veleslavni deželni odbor pri imenovanju svojih dveh zastopnikov v c. kr. okrajne šolske svete oziral tudi na učiteljstvo in vsaj po enega izmed teh svojih zastopnikov imenoval izrned učiteljstva. Ako so bili dosedaj gospodje župniki lahko kot taki zastopniki, bodo taisto veliko vestneje in vešceje zastopali strokovnjaki-učitelji. Najvažnejši zastop za šolo in učiteljstvo vsake dežele pa je c. kr. deželni šolski svet — in ravno tam pa je učiteljstvo najslabše zastopano. Tu ni navadno nobenega našega zastopnika, ker ravnatelja srednjih šol, katere navadno imenuje vlada, ne poznata razmer ljudskega šolstva in učiteljstva. Pri nas na Kranjskem je pač nekoliko izjerae, ker vlada iraenuje od postanka novega šolskega zakona tudi enega zastopnika izmed učiteljstva. A iraenuje ga vlada, želeti bi pa bilo, da si svoje zastop- nike voli učiteljstvo samo. Ako si volijo cerkev, deželni odbor in deželno stolno mesto svoje zastopnike, zakaj si ne bi smelo tudi učiteljstvo voliti sarao svojih zastopnikov — in to najraanj dveh? Volilo pa naj bi se pri deželni učiteljski konferenciji. Zato bi bilo seveda treba nekoliko izpremeniti šolski zakon. Na podstavi teh izvajanj stavi g. Likar, in se tudi soglasno sprejmeta, sledeči resoluciji: 1.) Deželni odbor se naprosi, naj se pri prihodnjem imenovanju svojih zastopnikov v c. kr. okrajne šolske svete kolikor možno ozira tudi na učiteljstvo. 2.) V c. kr. deželni šolski svet voli učiteljstvo po dva svoja zastopnika pri deželni učiteljski konferenciji. Iz Ljubljane. Gg. člane vdovskegaučiteljskega društva, stare in mlade — za to leto ni nihče oproščen — prosirao še enkrat, da nam takoj vpošljejo letnino za leto 1900, ker jini poteko s tem mesecem zadnji dnevi vplačevanja in se na pozneje došla vplačila ne bo oziralo. — Prosimo. oprostite nas nadaljnih izterjevanj, društvo pa nepotrebnih troškov! Gg. dolžniki, tudi vi se nas spomnite v kratkem! Vdovsko učtt. društvo. Pedagogisko društro v Krškem bo priredilo v spomin stoletnice rojstva Slomšekovega v četrtek, 3. vel. travna t. 1. ob 10. uri dopoldne v šolskem poslopju v Šent Jerneju zborovanje s sledečim dnevnim redom: 1.) Anton Martin Slomšek. 2.) Razgovor o spisu »Učiteljski pravnik". 3.) Nasveti. — K obilni udeležbi vabi odbor, Štajersko. Iz Zgornje Polskave. Slovenjebistriško u č i teljsko društvo bo imelo v četrtek 5. dne meseca mal. travna ob 10. uri dopoldne v Slov. Bistrici svoje zborovanje. Dnevni red: 1.) Petje. 2.) Zapisnik in dopisi. 3.) Casu primerno podavanjev(g. M. Šaraperl). 4.) Metamorfoza šolstva (g. Oskar Z o 1 n i r). 5.) Poročilo blagajnika. 6.) Slučajnosti. K obilni vdeležbi najaljudneje vabi Sabati. St. LoTrenc na Drav. p. (Vabi! o). Učiteljsko društvo za ptujski okraj zborovalo bo v četrtek dne 5. raal. travna 1900 ob pol 11. uri dopoldne v okoliški šoli s sledečira vsporedom: 1.) Petje. 2.) Zapisnik. 3.) Dopisi. 4.) Podavanje g. Iv. Pras-a: ,,K jedinosti v lepopisju — v prevdarek!" 5.) Posvetovanje glede letošnjega majniškega izleta. 6.) Nasveti. Gg. pevci naj se blagovolijo sniti četrt ure pred začetkom zborovanja. K prav obilni udeležbi vljudno vabi Fr. Šorn, t. č. predsednik. Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj je zborovalo v nedeljo, dne 4. t. m. v navadnih prostorih v Celju. Vkljub neugodnemu vremenu se je sešlo precejšnje število zavednega učiteljstva; celo cenjena gostinja iz konjiškega okraja gdč. Tilka Vidmajer je počastila zborovanje. Ves čas je zborovanju prisostoval tudi novi g. c. kr. okr. nadzornik J. Supanek, s tem kazoč, da živo simpatizuje z vsern stremljenjem učiteljstva. Vrlo! Predsednik A. Gradišnik v svojem po_dravu posebno poudarja: nBodirao stvarni, pustimo vse osebnosti in česegrezanašinteres — naj si bo v duševnem ali gmotnem oziru — bodimo solidarni ne le medseboj, ampakssotrudnikidrugih aarodov! — O mnogera se je potem razgovarjalo ter iz živega, povsem stvarnega debatovanja uvidelo se je, da učiteljstvo v območju našega društva kaj dobro urae zadačo svojo pa tudi čas, v katerem živi in deluje. Posebno se je naglašala nujnost tesneje združitve spodnještajerskega učiteljstva, oz. učit. društev. V tera oziru bo stavil pri prihodnjem zborovanju konkretne predloge tovariš Fr. K r a n j c. Isto tako bo tačas tovariš E k s e 1 razpravljal o tein , kaj ukreniti, da bi bile počitnice pri nas povsod enakočasne. Prihodnje zborovanje dne 1. mal. travna. Učiteljsko društro za kozjanski okraj. Dne 2. svečna 1.1. se je vršilo ob veliki vdeležbi prvo letošnje društveno zborovanje v Kozjem. a) Predsednik gosp. Moric pozdravi navzoče ter predlaga ob koncu svojega govora, naj bi se okr. šol. nadzorniku gosp. Vodušeku brzojavno čestitalo na njega opetnem imenovanju kot nadzornik. Se sprejme enoglasno. b) Tovariš g. Pustišek predava o »doraoznanskem pouku" in sicer obravnava snov, odmerjeno tretjemu šolskemu letu. Svojo nalogo izvrši častno. c) Po daljši debati, v kojo poseže več tovarišev, se učiteljstvo zedini, da ostane še toliko časa pri »Lehrerbundu", dokler bo večina za to. Kdor ne rnara bi vec ud ^Bunda", lahko izstopi, ne da bi mu bilo treba zato izstopiti iz okr. učit. društva. Gudno se pa narn zdi vendarle namreč dejstvo, da nekateri, ki menda mislijo, da iraajo vsega dovolj, obračajo »Bundu" hrbet. Gotovo zato, ker je za štajersko učiteljstvo že toliko izvojeval! Mar bo li koga spravilo na beraško palico, ako žrtvuje vsako leto 3 K 60 vin. za BSchul- und Lehrerzeitung* ? Mislimo, da ne! Ptuj. Zborovanje učiteljskega društva se je vršilo dne 1. sušca ob povoljnera številu društvenikov. Društvo izrazi kondolenco po umrlem tovarišu Schweiglu stoje s trikratnim: ,,Slava rau!" Gospod predsednik predstavi gosta g. V r a b 1 a ia novo društvenico gospodično Klot. Pirch. Nato prebere g. Kaukler dopis ,,Glasbene Matice", glasorn katerega je bila vsebina uvaževati ter obenem predlaga, da si naroči društvo tri iztise Cerinove pesmarice. Vsled napornega razraotrivanja o pripadanju kvinkvenij po novern zakonu sklene društvo, da se v tej zadevi obrne do višje oblasti, katera naj izda docela postavo. V nastopnem podavanju tovariša g. Pečarja o računstvu, posnetem iz njegove šolske prakse, je reševal podavatelj sledeči vprašanji: Kako je učence vaditi na prehod? Kje naj vadimo prehod? ter končno uteraeljeval tri vrste prehodov. Podavatelj je priporočal na podlagi svojega podavanja Lavterjevo racunilo po kardinalnera načelu: »Šteje se vedno od leve na desno v vrsti!" G. Kavkler opozarja, da je začeti z merjenjem in deljenjera šele v 2. žol. letu, to z ozirom na otroškega duha. Nadalje je podal spretnih migljajev v dosego smotra v merjenju. Določi se, da bo četrt ure pred zborovanjem pevska vaja. Pevovodja nastavi vsled stoletnice Slomšekove kot uvodno pesen BPreljubo veseljek. G. Podobnik, ki je dokazal že pri zadnjera shodu s faktičnimi argumenti rudimenterne nedostatke glede uvrščenja šol v plačilne razrede, je animiral društvenike k agilnosti v vplivanju na kr. šol. svete, da oni v to svrho peticijonirajo na deželni odbor. — Tedaj pa v preudarek — preostaje dvoje: ,,Priboriti ali in spe trpeti!" Mogoče, da se nara vendar kdaj obistinitijo zadače eudeumonizraa v tern oziru. V prihodnjem zborovanju meseca sušca sklepa društvo radi majniškega izleta. —s. Iz Ormoža. Učiteljskč društvo ormoškega okraja je irneld 1. dne sušca meseca t. 1. svoje prvo redno, in zelo dobro obiskano zborovanje. Bilo je 23 udov. Prva točka vzporeda: ,Hospitacija v 1. razredu ormoške četirirazrednice" je bila prav poučljiva in zanimiva. Gospod Rajšp nara je tukaj v dvournern pouku pokazal, kako uspešno poučuje v vseh predinetih raale paglavce. Najbolj poučljiv je bil vzorni jezikovni pouk, kateri se je kar blesketal v celern pouku. Hospitacije se je tudi vdeležil ormoški šolski ogleda g. Pranc Gomzi. Tako je prav! Kdor hoče o šoli in učiteljih prav soditi, raora tudi opazovati delovanje v šoli. Na to je sledilo razgovarjanje o hospitaciji, v katero so posegli gg. Žolnir, Rosina, Košar, Unger, Porekar in Strenkl. Nazadnje se društveni predsednik g. Porekar zahvali gosp. Rajšpu za trud in izreče željo, da bi se hospitacije začele bolj negovati v našem društvu. (Odobravanje). Sledilo je zborovanje. Gospod predsednik predstavi in pozdravi novovstopivšega uda g. Žolnirja pri Veliki nedelji. Poudarjajoč slogo, preide k drugemu delu dnevnega reda. Med društvenimi zadevami je bil predlog g. Sivke, da bi društvo umrlemu tovarišu g. Krenerju postavilo ali vsaj pomagalo postaviti nagrobni spomenik. Se sprejme ter cela zadeva tomaževskemu učiteljstvu izroči in gospod Sivka za nabiranje doneskov naprosi. — Poverjeništvo za razprodavo Vek. Kukovčevega *Uvoda v narodno gospodarstvo" prevzame za ormoški okraj g. Porekar. — Gospod predsednik je tudi oraenil koncano regulacijo — rad bi rekel izboljšanje — uoiteljskih plac. — Sklenilo se je pristopiti k BŠolski Matici". V narocenje se je priporočal »Učiteljski Tovariš", BPopotnik* in nZvonček". Veselo je bilo slišati, da je v Ormožu več slovenskih rodbin naroeenih na »Zvonček". — Prihodnje zborovanje se je določilo na 5. dan rnalega travna meseca v Orraožu z željo: Prav mnogobrojno! Hum pri Ormožu. (Vabilo). Učiteljsko društvo za ormoški okraj bo zborovalo dne. 5. raal. travna t. 1. v Ormožu. Začetek zborovanja ob pol 11. uri dopoldne. Dnevnired: 1.) Zapisnik. 2.) Društvene zadeve. 3.) BŠolska higijena", predava okrožni zdravnik g. dr. Oroslav Kristan. 4.) Slučajnosti. K obilni vdeležbi najuljudneje vabi radi določila majniskega izleta in odkritja spomenika pokojnerau tovarišu g. A. Krenerju. Anton Porekar, t. .. načelnik. Primorsko. Iz sežanskega okraja 11. sušca. Naše učiteljsko društvo je zborovalo dne 8. t. ra. v Nabrežini v šolskem poslopju. Ob 10. uri je otvoril predsednik g. Kosovel, nadučitelj v Sežani, zborovanje, pozdravivši 18 navzočih tovarišev in 2 tovarišici. — Dnevni red je bil: I. Predsednikovo poročilo. Po običajnera poročilu je poudarjal g. predsednik, da bi bilo umestno, ako bi se učiteljstvo večkrat shajalo. Ker pa ni možno mesečno zborovati, naj bi se mesečno shajalo učiteljstvo v Koranu in v Sežani, kjer sta davčna urada in kjer učiteljstvo raesečno svoje pičle plače dobiva. Vsaki prvi cetrtek v mesecu bi lahko imelo učiteljstvo komenskega okraja svoj sestanek v Komnu in ono iz sežanskega okraja pa v Sežani. — Ob tej priliki naj bi se tudi oba učiteljska zastopnika vdeleževala sestanka, da bi prišlo učiteljstvo bolj z njima v kontakt. — Nadalje je omenil neko episodo glede zadnje volitve v državni zbor. Učitelje-volilce je neki županov sin iz T., k o t p r i s t a š lista ,Gorica", žalil, imenovavši jih Bu.iteljska banda", ker so volili g. dr. Staniča. Vsled tega so nastopili dotični učitelji pravno pot in tožili dotičnega pri okraj. sodišču v Sežani po odvetniku g. R. — Zatoženec je pri obravnavi prosil odpuščanja in je preklical žaljive besede, inače bi bil kaznovan; poleg tega je moral plačati sodnijske stroške. — G. predsednik je potem omenil, da dobivamo dekrete od c. kr, okrajnega šolskega sveta, da naj natančno, marljivo in redno popravljamo šolske vaje in naloge, kar je pa jako mučno delo osobito za one učitelje, ki iraajo več oddelkov in poučujejo direktno in indirektno. Namesto, da se nam vedno pošiljajo taki dekreti, pravi g. predsednik, naj c. kr. okraj. šol. svet deluje v to, da se nam na raerodajnem mestu plače povišajo. To bi bilo bolj umestno nego vedno žuganje. Za 400 gld., ki jih učitelj dobiva, zadostno deluje. Ako nam pa plače povišajo, bodemo tudi marljivejše delovali in se bolj potrudili v natančnosti in rednosti pri mučnem popravljanju vaj in nalog. — Navzoči okrajni šol. nadzornik g. M. Kante je odgovoril glede tega, da je okraj. šol. svet vedno naklonjen učiteljstvu in da bi on sam rad videl, da bi se učiteljstvu plače povišale, a da okr. šol. svet o tem ni kompetenten,. česa ukreniti. II. P r e č i _ a n j e i n o d o b r e n j e z a p i s n i k a zadnjega zborovanja, kije bilo 5. vel. travna m. 1. v Štanjelu. — Tajnik društva g. Bajc, učitelj na c. kr. pripravnici za ueiteljišča v Sežani, prečita ta zapisnik. Opazke glede tega zborovanja so bile različne in večina učiteljstva se je vdeležila debate. III. ,,Prof. Fr. Erjavec" važnost njegovih prirodopisnih del za naše šole. — 0 tej točki je referiral g. Bajc prav obširno in temeljito. Vnela se je jako živahna debata o tem predmetu, katere so se vdeležili gg. Leban, Fr. Tomšič, Kante, Kosovel, Pakin, Jož. Ravbar, Koren, Macarol in g. relerent. Med drugim je omenil g. Leban, nadučitelj v Komnu, v daljšem govoru, da naj učiteljstvo pri pouku o prirodopisu in kmetijstvu uvažuje tudi didaktične raomente in naj ozir jemlje na kmetijstvu koristne živali, zakaj dandanas se v narodu razširja kriva vera in ranenje, da so razne živali, kakor krt, jež, krastača itd. in ptice pevke kmetijstvu škodljive. Te uboge živalce naj učiteljstvo vzarae v svoje varstvo ter naj v šoli in v narodu izbija tako napačno mnenje. Omenil je g. govornik, da je na Franooskem poljedelski minister dal napraviti po gozdih, travnikih, njivah in javnih nasadih javne tablice, na katerih stoji napisano: ,,Jež se živi od polžev, miši, hro?čev. Te živali so kraetijstvu koristne. Ne ubijajte ježa". — nKrt žre črve, raznovrstne hrošče in v njegovem želodcu se ni še našlo rastlinskih snovij. Krt je tedaj koristen in ne škoduje. Ne ubijajte krta!" — ,,Krastača uničuje (požre) 20 do 30 žuželk vsako uro. Ona je tedaj koristna živalca, a vender se tuintam preganja. Ne ubijajte krastače!" — Nadalje je omenil g. Leban, da na Angleškem , kjer se nahajajo lepi vrti, vrtnarji nabirajo po gozdih cele koše krastač in jih potem po vrtih razpuste, da love in žro škodljive mrčese. — Priporočal je učiteljstvu naj deluje med narodom v tem zmislu. Priporočal je, naj učiteljstvo nabira hroščev in rnetuljev ter naj si napravlja zbirke. Tako bode tudi raladina učiteljstvo posnemala in donašala v šolo raznih žuželk ter pomagala delati zbirke. Hudo je kritiziral g. govornik, da se po Krasu še vedno nahajajo slučaji, da otroci ali odrasli ljudje pobirajo gnjezda in mladiče. Priporočal je, naj se v šoli ostro postopa proti tem zločincem in naj se take ljudi zatoži na glavarstvo, katero bode gotovo dotične kaznovalo. — Končno se zahvali g. referentu za krasen referat. IV. Naše stanje. — O tem je poročal predsednik g. Kosovel, oraenivši, da naj se učiteljstvo v svojih prošnjah za zboljšanje našega gmotnega stanja drži dosledno tega, da se uveljavi § 55. drž. šol. zakona in naj bi bila naša prva začetna plača enaka c. kr. uradnikom XI. čin. razreda, kar se je odobrilo. V. Predlogi. — 1.) G. predsednik Kosovel in g. Leban poudarjata, da se bo letos v Gorici osnulo deželno učiteljsko društvo, katero ima v sebi spajati vse učiteljstvo Goriskega in vsa naša okrajna učiteljska društva. Učiteljstvo našega okraja naj tedaj nasvetuje osnovnemu odboru, kdaj naj bi se sklical v Gorici občni zbor tega bodočega društva. Sklenilo se je, nasvetovati osnovnemu odboru velikonočni torek. — 2.) Gosp. B e r g i n e c, nadučitelj v Povirju, kritizira sklep našega učiteljskega društva, k i j e 5. vel. travna m. 1. na občnem zboru v Štanjelu izvolilo nekega nadučitelja goriškega okraja častnim članorn našega društva. — Ker se ne more ta sklep razveljaviti, seje sklenilo na predlog g. Berginca, dasenaše učiteljsko drustvo razdruži, pravila popravijo in osnuje novo društvo. Takira potoni se učiteljstvo iznebitegačastnega č 1 a n a. V to namero se je izvolil odbor (odsek), kateri iraa potrebno ukreniti. Potem je g. predsednik ob l1/^ uri popoldne zakljueil zborovanje s primernirai besedarai, prečitavši nam brzojavni pozdrav našega gospoda okrajnega glavarja dr. Laharnarja, kateri se tako-le glasi: ,,Z e 1 i m srčno vsem opravičenim zahtevam najboljši uspeh". — Baš tako nam je prečital pismeni pozdrav g. Jož. Štreklja, nadučitelja na Gorjanskem. Učiteljstvo se je obema pozdravoma oduševljeno odzvalo z živioklici. Po končanern zborovanju srao iraeli v gostilni g. lg. Tanceta skupni obed. kjer se je krepko prepevalo in kjer se je slišala marsikaka lepa napitnica v prilog učiteljstva, šolstva in našega milega naroda slovenskega. V e s t n i k. Učiteljski konvikt v Ljubljani. G. Peter Mayr, posestnik v Kranju, namesto venca na krsto umrle gospe Belarjeve v Ljubljani 10 K. f Iran Zupanec, nadučitelj v Pari-Vasi je umrl dne 9. t. m. Usoda je reveža preganjala; zato je hudo obolel na živcih; v trenutku duševnega razburjenja je imenovani dan skočil v Kolpo, kjer je našel prezgodnjo smrt, zapustivši vdovo in 4 nepreskrbljene otroke. Pokojnik je bil nadarjen in zelo izobražen učitelj, ki je delal čast našemu stanu. Pričakujemo, da narn kedo njegovih sosedov napiše natančen nekrolog.*) Mir in pokoj njega blagi in plemeniti duši! f Marija Moser, učiteljica v Št. Vidu pri Vipavi, je umrla dne 15. t. m. v deželni bolnici v Ljubljani. N. v. m. p. Pomanjkanje učiteljer na Kranjskem prihaja vedno občutneje. Novega naraščaja ni, stareji učitelji pa izmirajo. Po novem letu je umrlo na Kranjskera že šest učitoljev! Kam pridemo?! Naraščaja pa toliko časa ne bo, dokler se izdatno ne izboljšajo učiteljske plače. Čudimo se, da raerodajni krogi nečejo izprevideti tega. nZvonček" ta naš izborni mladinski list, dobiva še vedno novih naročnikev in ni ga že skoraj kraja v slovenski domovini, kjer bi se ne čital naš ,,Zvonček". Tako je prav !**) Odlikovan slorenski učitelj. »Društvo avstrijskih unteljeV na Dunaju je volilo že več let g. J. Bezlaja v odbor. Društveni list -Zeitschrift fiir Zeichen- und Kunstunterricht" je pa v zadnji stevilki objavil tudi njegovo razpravo: Mathernatischer Nachweis iiber die Genauigkeit der im XIII. Jahrgang veroffentlichten Bogenund Winkeltheilung". — Cestitamo vrlernu tovarišu! Kakšen bodi šolski nadzornik 'S Ge hočeš to zvedeti, preberi ministrski odiok z dne 28. listopada 1872. št. 883, s katerirn se daje instrukcija provizornim šolskim nadzornikom v G a 1 i c i j i. V tej instrukciji bererao med drugirn: ,,Ne da bi škodoval svojernu uradnemu ugledu, naj nadzornik vendar preudari, da ne doseže vedno pričakovanega uspeha, ako kaže povsod in vselej p r e v e č svoj službeni značaj . . . Nikar naj si ne rnisli, da je samo ona metoda, katero je nadzornik za pravo spoznal, sploh in pri vseh okolnostih absolutno veljavna in edino mogoča, zakaj različna pota in različni priporaooki dovajajo do istega sraotra. Nadzornik naj ne sodi postopanja učiteljevega na prvi hip in po prvern vtisku. Sploh naj pazi na to, da njegovi sveti in navodila ne potlačijo samostojnosti in ugleda učitelja; on naj.nikar ne pozabi, da ima le ono delovanje kaj uspeha, katero izhaja iz individualitete, zavesti in prepričanja učiteljevega." Dasi je ta instrukcija od leta 1872., vendar iraa v sebi še marsikaj dobrega, zato svetujerno našira nadzornikom, da jo prouče; škodovalo ne bo ne njim, ne šoli, niti nam. Raliel opomin. Neki dunajski nadzornik je šel nedavno raalo pred sklepom pouka raimo ljudske šole. Tu priteče učenec iz nje. ,,Stoj! Kam?" vpraša nadzornik. »Gospodu učitelju grem po postno znamko". ,Le pojdi!" Nadzornik počaka pred šolo in ko pride deoek nazaj, mu vzame znamko in jo nese sam dotičnemu učitelju. wTu irnate zaželeno znamko; če hočete, počakara, da ponesem tudi pisrao v nabiralnik!" To je bil sicer nepotreben — pa saj rahel opomin! *) Primerjaj današnji dopis iz kočevskega okraja! Uredn. **) Kakor čujemo, ni nobenega naročnika v — Kamniku! Kaj to pomeni? Uredn. Pogumen učitelj. Pred deželnim kot prizivnirn sodiščera v Gradcu se je vršila nedavno sodna obravnava med ravnateljem meŠčanske šole v Voitsbergu, Sahnerjem, kateri je obenem tudi deželni poslanec, inpa med tamošnjira meščanskim učiteljem Kokaljem. Ta pravda ni zanimala samo voitsberškega učiteljstva. ampak tudi druge prebivalce istega kraja. Stvar pa je bila taka : Deželni odbor štajerski je imenoval meščanskega učitelja in deželnega poslanca Sahnerja ravnateljem meščanski šoli v Voitsbergu. Pri prvi izvanredni lokalni konferenciji, pri kateri je predsedoval Sahner, pa si izprosi besede — na tej šoli že dvanajst let službujoči učitelj — Kokalj, ki pravi, da ne govori samo v svojera imenu, ampak v imenu vsega učiteljskega osobja. ako izraža svoje začudenje in obžalovanje na iraenovanju Sahnerja šolskira ravnateljem, ker je ta delal zavodu ves čas, kar službuje na njem, ssvojim nemoraličnim vedenjem le — sraraoto. Zahteval je tudi, da se postavi ta izjava v zapisnik. Kakšen obraz je napravil Sahner na te besede - ne vemo; a to verao, da je Sahner tožil Kokalja pri okrajnem sodišču radi žaljenja časti. Pri tej obravnavi pa je Kokalj nastopil dokaz resnice. Priče iz Gradca, Celja, Knittelfelda in Marijinega Celja so potrdile Kokaljeve trditve. Dokaz resnice se je Kokalju popolnoma posrečil in sodišče ga je oprostilo obtožbe. Sahner pa ni miroval. Vložil je priziv na deželno sodišče, pa tudi tara je pogorel. Tudi deželno sodišče se je prepričalo, da so trditve Kokalja resnične, in je obsodilo Sahnerja v poravnavo vseh sodnih troškov. Ostane li Sahner še dalje ravnatelj meščanske šole v Voitsbergu, tega ne vemo. Mi smo ta slučaj zabeležili le zato, da se vidi, kako se v naši Avstriji še sedaj malo ozira na z a s 1 u g e prosilcev in kako še vedno deluje protekcija v našem stanu. Pravila „ Z a v e z e avstrijskih jugoslovanskih učifceljskih društev" so potrjena. Vivat sequens. C. kr. okrajni šolski svet logaški je odpravil tajno kvalifikacijo. Toje prav. Listnica upravništva: Gdč. M. V. in g. J, S. v L. S.: Sam Bog vedi, kaj je vzrok, da ne dobivate našega lista letos o pravem času in da nekaterih številk celo prejeli niste. Mi razpošljemo vsako številko vsem naročnikom o pravem času, torej inora tičati vzrck kje drugod. Takih sitnosti še nisino imeli nobeno leto. Zbujajo se nam razne slutnje. Če boste kaj zvedeli, nam nemudorna sporočite, da napravimo konec takim nerednostirn, ki opravičeno dražijo nas, a gotovo še bolj naše cenjene naročnike. Vidite torej: zapreke povsod. A prizadevali si bomo, da polagorna vse odstraniino! Pozdravljeni!