Političui ogled. Avstrijske dežele. Avstrijsko. Nj. veličanstvo svitli cesar se je vrnil v torek iz Bajovarije na Dunaj ler obbaja tu, kakor po navadi, velikonoene praznike. — Nižjeavstrijski dež. zbor je vsprcjel načrt nove postave, ki ureja oskrbovanje občinskih ubožcev. Tej postavi se pravi, da je draga in ob enem slaba, ali take so sploh postave liberalcev. — Gornjeavstrijski dež. zbor ima večino konservativno in v njem so vsprejeli načrt postave glede na deželni šolski svet. Po tej postavi dobi kaloliška cerkev več moči do Ijudske šole, loda pravi se, da jp e. kr. vlada ne predloži N.j. veličanstvu v potrjenje. Štajarsko. Liberalna gospoda v našetn deželnem zboru hoče še eno leto prevdarjati, ali naj ostane e. kr. kmetijska družba ali pa se prelevi v e. kr. dež. kmetijski svet. Da bi ne inieli strabu pred Slovenei, bili bi že letos sklenili, naj se c. kr. družba prelevi v lak svel, v katerem bode nekaj nemSkih uradnikov dobilo zaslužka na slroške dežele. — Deželne doklade bode letos 33 kr. od enpga goldinarja eesarskih davkov, tedaj za eden krajear več, kakor lani. To je tadi napredek! Koroško. Za Vrbsko jezero pri Gelovci .so napravili v Linci nov parnik, ime mu je Helios in prostora ,je na njem za 300 ljudij, drag pa je tudi. — Za vravnavanje rek izdajo na Koroškem vpliko denarja, toda ni videli, da kaj pomaga. V zadnjein času ma.jp pa žp tudi liberalna gospoda semterlje z glavo, ko pridc v dež. zboru tak predlog za vravnanje kake reke. Kranjsko. Ker bodo v kratkem v Ljubljani dopolnilne volitve v mestni zastop, zato se vrše že sedaj »ljudski shodi«, da se pripravijo volilei na-nje. Naj pa nihče ne pričakujp, da bodo te volitve »gladke!« Na ljudskem shodu, sklicanem po »Slov. društvu«, zadnjo nedeljo je bilo videti že »rogov«, vidno znamenje, da se misli na boritev. — Na noveni gledišči v Ljubljani ne bode slov. napisa, ampak samo grb kranjske dežele. Nain «se zdi to čudno, posebno pa še tedaj, ako se napravi neniški napis, slovenski pa izostane. Primorsko. Na ljudskem shodu v Dornbergu pri Gorici so sklenili prošnjo do e. kr. vlade, naj predloži postavo za vravnanjp Vipave, katera dela sila veliko škode. Za take po.stavo bode pa jim pač treba še večkrat potrkati pri vladi, kajti vravnanje te reke stanp veliko denarja. Tržaško. V Trstu sp šopiri slej, kakor prej laška gospoda ter dela, kar ji drago, vendar pa kaže sedaj c. kr. vlada nekaj vpč volje, da se stori tudi slov. prebivalcem pravica. Ako vlada hoče, mora niesto postaviti vsaj dve ljudski šoli za otroke slov. starišev, doslej se jih mesto brani, kar največ more. Istersko. Minister za uk in bogočastjp je dpjal prof. Spinčiča iz službe, ker je neki prcveč agitiral pri nekaterib volitvah. Tega pa, sodimo, da vcndar-le ni bilo treba. Hrvaško. V Reko je prišel te dni novi kraljev namestnik, grof Batbvanvi, vsprejeli so ga prav slovesno, ali čudno, da je novi namestnik govoril vedno laški, mar iie zna hrvaški? — Nadškof v Zagrebu postanp najbrž korar Haudek, vsaj govorica o njem se ponavlja v zadnjem času po gostem in torej utegne biti kaj resnice na njej. 0 g e r s k o. V državnem zborn se plete že dolgo posvetovanje o državnem proračunu in »levica«, stranka grofa Apponvia, še ne kaže, da ji zmanjka že poeasi besedij. — Naj se izpremeni veljava denarja, ki jo iinamo sedaj, v zlato veljavo, na to dela najbolj ogerski niinister za državne fmance in vse kaže, da se mu vgodi. Drugim pa se ne zdi, da je je že tako sila treba. Vunanje di-žave. R i m. Avslrijski poslanik pri sv. očeta Leon XIII. ,je doslej grof Revertera, ali piše sp, da ninia več zaupanja pri sv. očetu, ker se shaja neki ludi z laškimi velikaši. Kaj je resnice na tem, ne znamo, toda sodimo, da ne veliko. Italijansko. Kralj Uinberto je odlikoval celo vrste mož, ki so imeli kaj dela pri sklepanji trgovinske pogodbe, med njimi je tudi ogerski minister za trgovino, Baross. On je dobil veliki kordon reda sv. Mavricija. — Veliko veselje je pripravil nek duhovnik v Rimu liberaleem, ker toži kardinala Oreglia, češ, da mu ni izročil župnije, do katere bi on imel pravico prej, kakor drugi prošnjik. Taeih tožb Se doslej ni bilo, ker jim nianjka vsake podlage. F r a n e o s k o. Anarhisti Se delajo vselpj grozo ter se sliši sedaj tu, sedaj tam, da so ukradli dinaniita. V večih mestih so imeli že tudi požarov, katerih so bili krivi anarhisti. Vlada njim ne more priti do kože, zato pa se repenči raji nad duhovniki in se grozi, da dene vse pod ključe, ako zinp kje kateri kaj zoper republiko. Takov je pogum srčnib republikancev! A n g 1 e š k o. Predl.oga vlade, naj se sklene v državneni zboru prej posvetovanje, kakor nm doba poteče, niso vsprejeli v drž. zboru. Vsled tega bodo nove volitve še 1p v pozni jeseni, ali pa more biti pribodnje spomladi. N e ni § k o. V času, ko je bila v nemškib deželab vojska zoper katoliško cprkev, niso izplačevali duhovnikom ničesar iz državnih blagajnie. Sedaj bi radi popravili to krivico, toda tistega denarja, ki so si ga bili pridržali po krivem, ni sedaj nikjer najti in nihee ne zna, kain da je izginil. No, knez Bismarck in njegovi sluge že znajo za-nj. Če je vladi v resnici kaj do pravice, naj pa se obrne do njih! Rusko. Minister za vunanje zadeve, grof Giers je nevarno zbolel in pravi se, da bode težko ozdravel. Garju bode torej treba skrbeti, da se mu poišče naslednik. Srb.sko. Milan Obrpnovic"*, prej kralj vseb Srbov, kc je odpovedal svoji domovini in sedaj ni nikjer doma. Mislil ,je, da bi mu v Rusiji še kazalo najbolj, toda tam ga niso boteli in ne mara, da ga dobimo še v Avstrijo, na Ogersko. Tursko. V Albaniji so se.uprli raladi možje zoper tursko vlado ter ji nočejo dati odkupnine, ki ,jo tirja od njib za to, da jih ne vzame v vojake. Bilo je vsled tega že krvavib bojev. GrSko. Predsednik novpga ministerstva potuje sedaj po mestih ter nagovarja ljudi, naj volijo može za poslance, ki bodo za-nj, torej njegova stranka. Doslej mu še hodi tesno za zanesljivo veeino v drž. zboru. Afrika. Zoper Dahomejce zbira francoska vlada večjo vojsko in že je več bojnih ladij na pjotu v Tonking. Amerika. V Ghicagu, kjer bode prihodnje leto velika razstava, nameravajo delavci 1. maja tirjati delo po 8 ur na dan in pritožiti se zoper redarje, češ, da jih le-ti stiskavajo čez silo. Na tem zboru bode neki pri 20.000 delavcev.