^fpjK, 8. MARCA 1978 — ŠTEVILKA 9 — LETO XXXII — CENA 4 DINARJE glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske f konjice, šentjur. šmarje pri jelšah in žalec Z UREDNIKOVE MIZE Pošta je imela v teh dneh veliko dela z našim uredništvom. Do sred« s« fm namreč za izlet »100 kmečkih žensk prvič na morjem prijavilo že preko šeststo žena. Zadnjo besedo pa bo o tem seveda rekel žreb. Vse izžrebanke bomo Pismeno c^ pestili in jim posredovali natančna navodila pred izletom. Zelo veliko je bilo tudi pisem bralcev, tako da žal vseh nismo uspeli uvrstiti na strani našega časnika. že več dni pa se pripravljamo na prihodnjo številko, ki bo vsebovala tudi št*- ristranski Obzornik in predstavila vrsto žena s celjskega območja. V imenu uredništva vsem tovarišicam iskrene čestitke! MILAN SENIČAJt Najbrž ni težko ugotoviti, da je naš posnetek tokrat z gledališke predstave praizvedbe koreodrame režiserja Ljubiše Rističa TOSCA, ki ni vzbudila mnogo pozornosti samo v Celju, ampak v vsej Jugoslaviji. Več o predstavi berite na kulturni strani, kjer gledališki kritik Slavko Pezdir obširno analizira omenjeno gledališko predstavo. Na sliki v ospredju Milena Zupančičeva, Janez Starina in Damir ZIatar-Fray. Foto: DRAGO MEDVED Letos bomo ob mednarodnem delavskem pra2niku žensk razmišljali o njihovem družbenem položaju, o vseh težavah in problemih, ki zaposleno žensko sprem- ljajo ob delu, o izobraževanju tn njenem političnem udejstvovanju. V Celju sta svet m spremljanje družbeno ekonom- skega položaja žensk in občinski sindikalni svet pri- pravila delovni program, ki med drugim predlaga več prireditev in srečanj. Dragih obdaritev naj ne bi bilo. tudi prostega dneva ne. To niso oblike praznovanja, ki bi poudarve samoupravni in enakopravni položaj delovne žene. Zaželjene so proslave, obiski gledaliških predstav, koncertov, ogled muzejev in drugih kulturnih priredi- tev. Priporočajo se tudi srečanja delavk med posamez- nimi delovnimi organizacijami, srečanje delavk fe tozdov in vodstev v krajevnih skupnostih, srečanja kul- turnih delavk in športna srečanja. V Celju bo osrednja prireditev osmega marca ob 18. uri v dvorani Golovec. Nastopil bo ansambel ljub- ljanske opere z uprizoritvijo opere Carmen. Namenskih sredstev letos ne bodo zbirali, pač pa 'lahko denar, ki bi ga delovne organizacije nameri za pogostitev, nakažejo za izgradnjo celjske bolnišnice. Z. S. gospodarstvo OBSEG KRITIH IZGUB ŠE NI ZNAN Prve informacije o priča- kovanih izgubah, ki jih te- meljne organizacije na celj- skem območju ne bodo mog- le kriti, so s svojo navidez- no ugodnostjo morda zaziba- le v ix>vsem neutemeljeno samozadovoljstvo. Podatek medobčinskega odbora go- spodarske zbornice, da bodo nekrite izgube na območju manjše od 21 milijonov di- narjev in da bodo z nekrito Izgubo poslovale le tri te- meljne organizacije, je navi- lastne uspešnosti, pro- dornosti in dela t celoti. Priložnost, ko bo treba po- gledati naprej, tja do konca srednjeročnega obdobja in še dlje. Pregledati bo treba per- spektivnost poslovanja, mož- nosti za trajnejšo uspešnost. Zadati si bo treba odgovorne naloge, katerih uresničeva- nje ne bo smelo čakati. Zato so podatki o sora- zmerno nizkih nekritih izgu- bah pravzaprav slepilo, ki preti s svojo nerealnostjo. Temelj ocenam uspešnosti mora biti ustvarjeni doho- dek. Tisti kupček denarja, ki temeljnim organlmcijam ostaja. In bojimo se, da je ta kupček skromen. BRANKO STAMEJCIC kostroj konjice 41 VAGONOV V SZ VREDNOST BLAGA ZNAŠA 35 MILIJONOV Na transportni železniški postaji v Cretu pri Celju je še pred nekaj dnevi stala kompozicija enainštiridesetih vagonov, ki pa je že odpe- ljala svoj tovor proti Sovjet- ski zvezi. Na tovornem vla- ku je bila namreč strojna oprema, ki so jo izdelali t tovarni Kostroj v Slovenskih Konjicah in jo namenili v Sovjetsko zveao. 2e pred leti je tovarna Ko- stroj podpisala s sovjetskimi partnerji pogodbo o izvoeu strojne opreme za dve tovar- ni usnja in sicer v vrednosti dvanajstih milijard starih di- narjev. Zaradi različnih ob- jektivnih in tudi subjektivnih težav pa tovarna ni mogla uresničiti p>ogodbenih obvea- nosti, tako da je močno pre- koračila ssastavljene roke pri dobavi strojne opreme v Sov- jetsko zvezo. Pošiljka, ki so jo pred dnevi s posebnim vlakom odpremili v SZ, sodi v obveznost iavoza za prvo tovarno usnja, ki jo bo Ko- stroj v celoti opremil z us- njarskimi stroji. Zanjo bodo zadnje dele strojne opreme izvozili T mesecu juniju, ko bodo tudi dokončno iiresaiiči- II vse dogovore v !5vezi z iz- vozom opreme za prvo tovar- no usnja. Dotlej p« bodo t Kostaoju že pripravljali nor tovor za Sovjetsko zvean, ki bo namenjen drugi tovarni usnja. Do konca leta bodo tako izvozili za ok3X)g 70 mi- lijonov dinarjev strojne opire. me sovjetskim partnerjem. Kljub temu da je izvotand po- sel s SZ vrednostno dokaj velik, p« konjiškemu Kostro" ju ne bo prinesel pričakovi^ ne akumulacije. Predvsem b». to ne, ker se je tovarna do- menila s sovjetskimi partnMs. ji aa fiksne oene stirojne opreme, ki pa v dand gospo- darski situaciji ne prinaSaJo ravno obeitavnega doiiodka. DS t2. stran — NOVI TEDNIK §t. 9 — 2. marec 1978 ZELEZNICA SE OZKO GRLO Moderni2acijB magistral- ne železindške proge med Lj,ui)tljano in Zodanim mo- stom traja več kot ceJo desetletje. Navzlic temu, sadeva ni rešena, marveč Je prav na tem odseku piToge še nekaj nerešenih problemov. Dosedanja mo- demizaoijska dela namreč niso več v koraku z vse večjiijn promebom na tej progi. V tem ko Je zmo- gljivost proge les vlaikov na dan, se jih voed v re- snici kar 174. 2eilez3ničarji pravdijo, da Je najprej treba povečati propustnost tega dela ma- gistralne prc^. Gre za vgraditev posebnih naprav, tako imenoivonih avtomat- skih progavnah blokov. Tcxia, ne gre samo zanje, gre tudi za želeaaiiške po- staje same, za dohode po- tnikov do peronov. Ker njorajo potndtei preko pro- ge, mora vlaik, zaradi nji- hove varnosti ustaviti pred postajo. Tafco se se- veda zmanjSuje propust- nost proge. Zaito bi mora- li Itoati z vgrajevanjem avtomatskih progovnih blokjov urediti tudi dosto- pe do peronov. OBRT VEZI S POTROŠNIKI S PROBLEMSKE KONFERENCE V CELJU v celjski občini je stopnja i-aavitosti malega gospodar- stva nekoliko nad slovenskim in jugoslovanskim povpreč- jem. Kljub temu pa s seda- njim stanjem ne moremo bi- ti zadovoljni, saj so dane vse možnosti osa njegov še hitrej- ši razvoj. O problematiki in vseh vi- dikih razvoja malega gospo- darstva v celjski občini so v ponedeljeik razpravljali na probleraski konferenci svetov potrošnikov ter v 2nrezi z raz- pravo sprejeli tudi določena stališča. Razprava sama Je bi- la živahna, saj so za besedo prosili številni obrtni delavci in tudi delegati svetov potroš- nikov iz krajevnih skupnosti. Celjski obrtniki so naglasi- li vrsto težav, s katerimi se srečujejo ob svojem delu. V prvi vrsti so omenili prob- lem obrtnih delavnic v novih stanovanjskih naseljih, za ka- tere praveaprav nd in nI ustreznega prostora. Tako v novih soseskaii primanjkuje obrtnih storitev, predvsem ti- stih, 5» kaHere pravimo, da so uslužnostne. Ob tem so obrtni delavci poudarili, da je treba v Celju čimprej re- šiti problem obrtnega cen- tra. Menili so, da predvidena lokacija za ta center na Čre- tu ni primerna predvsem gle- de na to, da je v tistem dehi C€*lja zrak močno onesnažen. Poiskati bo treiba novo loka- cijo, ki bo primernejša in tu- di bolj priročna za celjske prebivalce. Del^atl svetov potrošnikov iz krajevnih skupnosti so na problemski konferenci podob- no kot obrtni delavci sami izrazili neeadovoljstvo glede razporeditve obrtnih delavnic v celjski občini. Prav tako so omenili problem šušmarstva, ki ga je v Celju zaslediti vse bolj pogosto. Eden od dele- gatov je ob tem dejal, da je šušmarstvo med drugim po- sledica nekvalitetna dela nekaterih obrtnih delavcev. In da ga bomo odpravili, ko bodo obrtniki svoje delo op- ravljali bolj vestno in dobro. Problemska konferenca Je ob koncu isoblikovala stali- šče, da je za družbenoeko- nomsko preobrazbo celjske občine še kako pomemben ce- lovit razvoj malega gospodar, stva. Pri tem je treba veliko pozornosti posvetiti razvoju uslužnostnLh obrti, po kate- rih prebivalci Celja navadno zaman iX)vprašujejo. Skratka, malo gospodarstvo mora v svojem razvoju izhajati pred- vsem iz potreb potrošnikov, ki Imajo prav v svetih po- trošnikov možnost izražati svoje želje glede obrtnih de- jaivnosti. Ob tem pa je eelo pomembno tudi to, da se v napore za hitrejši razvoj ma- lega gospodarstva vključijo tudi šole, ki se morajo v bo- doče bolj povezovati z obrtni- mi delavci in zaznavati nji- hove potrebe. In nenazadnje je celovit razvoj malega go- spodarstva v celjski občini mogoč le v klimi drugačnih dn^lbenlh odnosov, ki mora- jo zavladati na tem področ- ju gospodarstva. DAMJANA STAMEJOIC Žalski delegati ZA POL ODSTOTKA MANJ ZA SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTS Po skupni seji vseh treh aborov žalske občinske skup- ščine, kd je biila v torek, je bila še skupna seja sibora SJdruiženega deda in zbora kra- jevnih sHcupnosti. Največ po- Bomosti je vsekakor vzbudil predlog odloka o uivedbi 0,5- odstotnega davka iz osebne- ga dohodka. Kot vemo, so na seji, ki je bdla 16. febru- arja delegati glasovali profcf temu predlogu, ki je bil pre- malo utemeljen, tako da prav- zaprav sploh niso vedeli, za kaj je p^rebno tega pol od- stotka. Za torkm-o sejo so seveda pripravili dodatno ob- razložitev, v kateri je pisalo, da bo šel del denarja za na- kup opreme za teritorialno obramb in civilno zaščito ter za obveznosti do poikra- jinskega odbora ZKS zahod- ne štajerske ter pokrajinske- ga Staiba teritorialne obram- be v Celjoi. Poleg tega mora občina zagotoviti denar za priznavalnine borcem NOB ter kmetom NOB in to v vi- Slnl, kot Jo določa republižkl dogovor. Gre predvsem za postopno izenačevanje višine prissnaval- nin ter za uveljavljanje novih priznavalnin bivšim udeležen- cem narodnoosvobodilnega boja. Poleg tega bo letos sprejet novi republiški zakon o pomoči družinskim članom, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi. Ta novi zakon predvideva cenzus dohodkov na družinskega člana v višini 2400 dinarjev. Število upra- vičencev za kadrovske zadeve se bo s tem prav gotovo moč- no povečalo, potrebno pa bo trikrat več denarja kot do- slej. K vsemu temu je treba do- dati še sofinanciranje izgrad- nje druge faze počitniškega naselja za borce v Banjolah pri Puli. S tem so se delegati žalske občinske skupščine strinjali že na lanski decem- brski seji vseh treh zborov. O^odistotni občinski davek iz osebnega dohodka bo za- gotovil štiri milijone zbra- nega denarja, ki ga ne bi bilo mogoče zagotoviti iz ob- činskega proračuna. Ob vsem tem se nam na prvi pogled seveda dozdeva, da bodo naša žepi dodatno obremenjeni. To pa pravzaprav ne bo res. Poglejmo, zakaj ne. Lansko- letni prispevki za samouprav- ne interesne skupnosti so zna- šali 32,21 odstotka, letos pa bo sprejet sklep, da se le-ti zmanjšajo, in sicer na 29,33 odstotka. To hkrati i)omeni, da bomo letos prispevali 2,88 odstotka manj prisi>evkov za samoupravne interesne skup- nosti ali 37 milijonov dinar. j,ev manj. Dejali smo že, da občinski davek 0,5 odstotka pomeni štiri milijone dinar- jev namenjenih za splošno porabo, k temu je seveda tre- ba dodati še enoodstotni re- publiški davek, skupno pa to seveda ne predstavlja 37 mi- lijonov, kolikor jdh bo treba manj prispevati za skupno porabo. Ali enostavneje po- vedano, ob sprejetju 05-od- stotnega davka ter l^odstot- nega republiškega davka se bo skupna poraba močno zmanjšala na račim splošne porabe. JANEZ \rSDENIK OBMOČJE: PRIPRAVE NA VOLITVE Danes dopoldne bo v Celju skupna seja medobčinskega sveta SZDL tn medobčinske- ga sveta ZSS, na kateri bodo obširno ocenili dosedanje priprave na volitve v vseh občmah našega območja. Na seji se bodo dogovorili tudi o konkretnih nalogah, ki so vezane na sam vodilni posto- pek v krajevnilh skupnostih to tozdfih. D. S. DRUGI DOLGI POHOD — Iz Pekinga prihajajo vesti, ki so najbrž velikega pomena, čeprav so od d^eč in iz nam še vedno dokaj neznane Kitajske. Pred dnevi se je začelo zasedanje novega Nacionalnega ljudskega kongresa (parlamenta). To je po 11. kongresu komunistične partije Kitajske v lanskem avgustu najvažnejši politični dogodek v 16 mesecev trajajočem zavzemanju novih Startnih po- ložajev po prebivalstvu največje dežele sveta. Dva dni pred kongresom se je začela tudi seja ljudske posveto- valne konference oziroma združenja ljudske fronte, ki poleg kitajskih družbenopolitičnih organizacij zdru- žuje še druge rodoljubne sile, vključno predstavnike verskih slojev in tako imenovane neodvisne inteligence. — Pri tem je novo predvsem to, da se pri velikem hišnem pospravljanju na Kitajskem parapisuje vladi, kongresu, parlamentu in vsem izvoljenim organom mesto, ki ga doslej nismo bili navajeni. Prej se je tedne in mesece šušljalo, aU je kakšen pomemb«i to- T\xm sploh zasedal, še manj pa je bilo govora o tem, kaj so razpravljali in kaj sklenili. Zato je dobivala Kitajska poleg svoje tradicionalne vzhodnjaške ko- prene še dodatno zamegljenost, ki Je otežkočala preso- janje in ocenjevanje, kam gre in kaj bo storila. To seveda tudi p^ej ne bo lahko. Toda zdaj se že po- udarja »obseg« socialistične dem.>kraclje kot nujne prvine v razvoju modeme kitajske družbe, omenja se socialistično tekmovanje v gospodarstvu in n^aje- vanje po delu — kar pa je bilo prejšnja leta toliko kot politično nevarna buržoazna vaba za tiste, ki niso s srcem pri stvari socializma. — Tudi zunanjepolitični poudarek, da je v medna- rodnih odnosih najpomembnejše enakopravno ravnanje z drugimi — za razliko od političnih in drugih priti- skov, kar pa je vsakdanji kruh velikih in močnejših držav, je dobro. Se posebej dragoceno je, da prihaja tako mnenje od velike Kitajske. Bilo bi zares dobro, da bi Kitajska tako politiko razvila do kraja in jo obdržala tudi potem, ko bo nekega dne postala raz- vita svetovna velika sila, — Omenjeni ljudski kongres so začeli s parolo »S Hua Kuo-fengom na novi dolgi pohod« (prvi veliki marš je bil od oktobra 1934 do oktobra 1936, v njem je sodelovalo okoli 130.000 borcev kitajske rdeče ar- made, ko so prehodili med borbami več kot 12.500 km dolgo pot; takrat je bilo to vprašanje življenja In smrti). Sedanje sklicevanje na ta strahoviti napor In zgodovinsko zmago najbrž ne izraža samo kitajske ljubezni do primerjav. To ,pom^, da se odpravlja Kitajska na nov pohod, in' sicer v svet industrijske revolucije in demokratičnega socializma. območje — banka ŠE ENO PRAZNO MESTO V POSLOVNEM ODBORU Veliko se je spremenilo. Ne zaradi imena, temveč zaradi vsebine, zaradi katere je bila izvedena tudi preosnova banč- ništva. Čeprav smo v tem še- le na začetku poti. Je že dru- gi zbor Ljubljanske banke Splošne banke Celje, v petek, 24. februarja, potrdil, da na- stajajo med upravijalci 2xaru- ženih sredstev v banki dru- gačni odnosi, da gre v resni- ' ci za aktivno pot ne samo pri zbiranju sredstev, tem- več veliko bolj pri njihovem razdeljevanju, uporabi. Zato tudi ni naključje, če je pred- log letnega načrta za uresni- čevanje srednjeročnega prog- grama Ljubljanske banke Splošne banke C^lje, navzlic poprejšnji javni razpravi, do- živel tudi na zboru banke to- likšno pozornost. »Na osnovi ocene združe- nih in zbranih sredstev ter odplačil dolgoročnih kreditov za osnovna in obratna sred- stva, predvideva banka v te- mu letu za eno milijardo 439 milijonov dinarjev razpolož- ljivih sredstev. Od tega bo za investicijsko dejavnost na- menjenih 755 milijonov dinar- jev ali 53 odst. vseh raz- položljivih sredstev,« je med drugim dejal predsednik Iz- vršilnega odbora, Emil Jug. Krediti občanom, ki so se v preteklem obdobju poveča. 11 nad planskimi predvideva- nji, po letošnjem načrtu ne bodo deležni porasta. Seveda pa bo banka vso pozornost namenila razvoju malega go- spodarstva, graditvi stano- vanj Itd. Zlasti slednjemu ka. že ix)svetitl več skrbi, saj po- datki kažejo, da zlasti v de- lovnih sredinah, v združenem delu, še niso napravili vsega, da bi podpirali oblike namen- skega varčevanja za gradnjo stanovanj. Sicer pa je razprava o let- nem načrtu banke opozorila Se na pomembnost poslova- nja z vrednostnimi papirji, na kreditiranje obratnih sred- stev in ne nazadnje, da si zlasti potresno oziroma go- spodarsko manj razvito olv močje v šentjurski in šmar skl občini zaslužita večjo P® zornost pri odobravanju po sojil. In ne samo to — tiuil odpiranje dislociranih obra- tov industrijskfh in drugil kolektivov pomeni izredno pomoč. Na zboru so razen tega po trdili zaključni račun ne sa- mo centrale Ljubljanske ban- ke, marveč tudi njene celjsW podružnice za lansko leto. Ra25>rava o investicijskeiJi načrtu Ljubljanske banW Splošne banke Olje pa j« pokazala, da gre v celoti z* vrednost nekaj nad 38 mili- jonov dinarjev, medtem W je trenutno na voljo le okoU 23 milijonov. To pomeni, d* bo treba manjkajoča sredsV va za uresničitev zahtevneg* programa za Izpopolnitev i® modernizacijo bančnih eno* zagotoviti še okoli 15 milijo* nov dinarjev. Ljubljanska banka Splošri« banka Celje ima trenutno 534 članic. Zato so se odio čili za ustanovitev sedniif konference delegatov. Pri imenovanju poslovodn«' ga odbora so predsedniško mesto zaupali dosedanje^ direktorju celjske podružO' ce Ljubljanske banke Zdra^ ku Trogarju, za drugega na odbora so izvolili inž. F* niko Jugovič, medtem ko ^ do za tretjega znova obja^ 11 razpis. FRANJO KORUN »Franjo Korun je rojen 5. novembra 1933. V pre. teklem obdobju je bil dve mandatni dobi sekretar komiteja OK ZKS Vele- nje, aktiven je na vseh področjih družbene dejav- nosti. Predlagan je za predsednika Skupščine ob- čine Velenje. Kandidira ga OK ZKS Velenje.« Tako piše v obrazložitvi za člane družbeno politič. nega zbora občine Vele- nje. To je seveda samo kratka predstavitev naše. ga boljšega jutrišnjega dne. V naši rubriki ne bo tekla toliko beseda o Pra- nju Koranu kot družbeno, političnem delavcu, ampak bolj kot o človeku, kakr- šen je Franjo Kcn-un ta. krat, ko za nekaj ur le najde toliko prostega ča- sa, ki je samo njegov. Je zanimiv in kritičen sogo. vomik, ki ne izbira viso- ko letečih in umetelno se. stavljenih besed, ampak je njegov jezikovni izraz je- dernat, ljudski in preprost do tiste meje, da je ra. zumljiv slehernemu. Ni »tog« politik, ampak člo- vek širokega srca in širo- kih pogledov z enim sa- mim ciljem, poskušati vsa. kega razumeti in mu po- magati. Je tudi izredno kritičen in pa moti, da to niso vsi. »Prostega časa imam iz. redno malo, kar ga pa je, ga izrabim za lov. Ni lep- šega, kot biti v naravi. Potem razmišlja o na. Sem odnosu do družbene lastnine, za katerega pra- vi, da je preslab. Tega bi se morali zavedati in več narediti za kolektivno živ. Ijenje, ki se recimo v blo- ku že konča na stopnišču. Razmišlja o človekovi srč. ni kulturi, ki bi jo morali imeti več. Kljub kritično, sti pa je le dejstvo, da ljudje danes več razmišlja- jo in da so stvari, ki so bile včasih »odtujene«, zdaj prišle na pravi na- slov. Govori o tem, da ga »mori«, ker smo pre. mulo dosledni. Premalo je pravih borcev za dopolnje. vanje stvart, ki so že po- stavljene. Prepričan je, da bi se večina ljudi morala vključiti v to, potem bi dosegli še boljše rezulta- te na vseh področjih od zakona o združenem delu pa do dohodkovnih odno. sov in vsega ostalega. Go- vori o preizobrazbi širše- ga obzorja človeka. Moti ga neurejeno okolje, de. lovna nedisciplina, tudi obnašanje na cesti pa za- deve okoli družbene samo- zaščite. Tu bi morali sto. piti vsaj korak naprej. »Materialni pogoji so prt večini ljudi danes že takš- ni, da bi morali nekaj premakniti. Boli ga, ker danes gra- dimo objekte, ki so v družbeni lasti, pa se ljud. je do njih obnašajo po- trošniško, indifirentno. Se bi lahko naštevali stvari, ki Franja Koruna motijo kot človeka. »Vsi bi morali biti ak- tivni pa bi še hitreje na- predovali in dosegali bolj- še rezultate. Tako pa zdaj nekateri samo čakajo na ugodnosti, da bi pa sami kaj prispevali, to pa ne. To je pa narobe!« TONE VRABL ftt. 9 — 2. marec 1978 NOVI TEDNIK — stran 3 JAVNEMU DELAVCU JAVNO VPRAŠANJE PODJETJU ZA PTT PROMET V CELJU GLEDE NAPELJAVE TELEFONSKEGA OMREŽJA V KRAJEVNI SKUPNOSTI HUDINJA CELJE Naselje Huddmja se je začelo oblikovati v letu 1954. Cez osem let je že dobivalo dokončno rešitev in takrat smo prvič pristopili k zbiranju interesentov za tele- fon. Bilo nas je 172 zainteresiranih družm, katere smo bile pripravljene na sofinanciranje investicij. V letu 1976 se je naselje povečalo in zato smo ponovno imenovali iniciativni odbor za telefonijo, kate. ri je ponovno zbral potrebe in pripravljenost sofinan- ciranja investicije. Sedaj nas je že 350 interesentov, z novo naselitvijo pa še naslednjih 100, kateni smo pripravljeni po 3.500 din, ali pa tudd več, prispevati v investicijsko izgradnjo. Sporno vprašanje smo tudi nekajkrat obravnavala na zborih krajanov, kjer smo odgovomi delovni orga- nizacija postavljali vprašanja in zahtevali rešitev tele- fonije na Hudimi. »Prvotmi odgovor je bil, da je naročen projekt, na katerega smo čakali dve leti. Med tem smo se nekajkrat sestali, kjer ste nam obljubljali rešitve, vendar še danes nimamo dokončne vaše ponudbe, katero bi lahko posredovali krajanom in pristopili k zbiranju sredstev za investicijo v tele- fonsko omrežje na HudLnji. Prvo zavlačevanje je bilo zaradi projekta, potem se je ustavilo pri višini sodelujočega zneska, nato pa še na pričakovani telefonski centrali, kar bo verjetno tudi poglavitni razlog za odlaganje investicije v telefonsko omrežje na Hudinji. Sprašujemo, kaj moramo narediti, da bomo do- končno dobili tolikokrat zahtevano telefonsko omrežje in telefone na Hudinji? V urbano urejenem naselju nas živi 3.500 krajanov in menimo, da smo upravičeni do zahtevane dobrine, saj smo pripravljeni sofinancirati investicijska vlaga- nja v telefonsko omrežje. Ustava in naša zakonodaja zavezuje posebne delovne organizacije, da zagotavljajo potrebe iz svojega področ- ja dela 7sem zainteresiranim v občini, oz. na dogovor- jenem območju, zato pričakujemo, da boste tudi nam omogočili z našdm sofinanciranjem napeljavo telefon- skega omre^a in priključke telefonov, za katere ore- vzemamo v celoti stroške! Pričakujemo javni odgovor! Na ssahtevo krajanov KS »HIJDINJA« CELJE, ki je bila postavljena na zboru krajanov dne 6. 2. 1978. Iniciativni odbor za napeljavo telefonskega omrežja ZK ŠENTJUR: PREDKONGRESNA AKTIVNOST Na minuli razširjeni seji OK ZK Šentjur so analizirali predkongresno dejavnost ko- munistov in ugotovili, da je le-ta razgibana. Veliko truda, in uspehi zato niso izostali, je bilo vloženega v uresniče- vanje zakona o združenem de- lu. Pozitivna je tudi ugotovi- tev, da postajajo TOZD sre- dišče družbeno-ekonomskega življenja, pri čemer je opazi- ti vse večji in močnejši vpliv neposrednih proizvajalcev. Za delegata na 11. kongres ZKJ so izvolili že predvoj- nega komunista in aktivnega družbenopolitičnega delavca Avgusta Božiča iz Šentjurja. Za 8. kongres ZKS pa so bi- li izvoljeni štirje delegati, in sicer: Franc Golež, Viktor Hrastnik, Vera Hlastec in Anton Vodeb. ER ŠMARJE: NOVA VZPODRUDA Četudi se šmarski kmetijcd z gospodarjenjem v lanskem letu lahko pohvalijo, vendar- le menijo, da ne kaže ostati pri tem, pač pa da to je in da mora biti odločna vsspod- buda za nove' akcije, pred- vsem pri preusmerjaryu kme- čkih gospodarstev. In vendarle je pri razvoju šmarskega kmetijstva nekaj odprtih vprašanj, ki jih bo treba rešiti v sodelovanju z vsemi prizadetimi, zlasti še s kooperanti, zato menijo šmarski komunisti, ki so dali idejo, da bi bilo dobro, da bi v najkrajšem času organizi- rali javno razpravo o razvo- ju kmetijstva na tem območ- ju. Javna razprava naj bi se dotaknila razvoja tako zaseb- nega kot tudi družbenega kmetijstva, organizator raz- prave pa naj bi bila občin- ska konferenca SZDL, nosilci pa komunisti v kmetijstvu. Komunisti bodo pripravili vrsto spornih vprašanj in predlogov, ki naj bi bili vo- dilo javne razprave. mst hramše in avtobusi KDO BO INVESTITOR PLOČNIKA OB CESTI Odmev na naš zapis o do. godivščinah na avtobusni po- staji v Hramšah je imel, lah- ko bi rekli epilog, v petek popoldne, ko so se v tem za- selku zbrali krajani, predstav, niki krajevnih skupnosti Ga- licija in Dobrna, predstavniki celjskega Izletnika in med njimi tudi generalni direktor Leopold Pere ter avtor za- pisa. Poleg naštetih pa tudi trije šoferji, ki vozijo avto- bus na progi Dobrna—Vele- nje. Zakaj Izletnik ni ukrepal, ko pa je vendarle bil sez- nanjen z dogajanji v Hram- šah? To je bilo prvo vpraša- nje, ki so ga ljudje zastavili na tem srečanju. No, dej- stvo je, da Izletnik je ukre- ! pal in skušal urediti vpraša- nje okrog avtobusne postaje. Za to je konec koncev bil j tudi zainteresiran, saj na ce- I lotnem odseku nove asfalti- rane ceste Dobrna—Crnova i trenutno ni mogoče ustavljati ; avtobusov po nobenih predpi- : sih. Nikjer ni izogibališč. Največ »zaslug« za to ima najbrž projektant in izvaja- lec te ceste. To pa je Cest- no podjetje iz Celja. Najbrž bi bilo prav, ko bi pri takš- nih delih prišlo do sodelo- vanja tudi s tistimi, ki skrbe Za javni prevoz. O tem bi v bodoče veljalo dobro premi- sliti. Kljub temu so pri Iz- letniku izdali nalog, da avto. busi morajo ustavljati pri od- cepu za Hramše, kar je spet dokaz, da so ljudem skušali pomagati. Je pa res, da od- govora v zvezi z obnašanjem in ravnanjem šoferjev, kljub številnim pritožbam, ljudje iz Hramš niso dobili in so na to morali čakati vse do petka. Na petkovem sestanku so predstavniki Izletnika Hram- šanom obljubili denarno po- moč pri bodoči ureditvi avto- busne postaje, kljub temu, da jim tega ne bi bilo treba. Dogovorili so se, da bodo avtobusno postajališče posku- šali skupno zgraditi z denar- jem krajevnih skupnosti Do- brna in Galicija, del denar- ja bodo prispevali krajani sami, prav pa bi bilo, če bi se ga našlo nekaj tudi na žal- ski občinski skupščini. Ne glede na občutek Hramšanov, da se oddelek za gradbene in komunalne zadeve ni do- volj angažiral pri reševanju tega vprašanja. Sicer pa so tudi pri Izletniku morali ča- kati na uradno občinsko do- voljenje za ustavljanje avto- busov nekaj mesecev. Dobi- li so ga šele v ponedeljek. Na srečanju so Hramšani znova zatrdili, da jim je vseeno, če bo avtobusna postaja pri od- cepu v Hramše ali na vrhu klanca. Ce pa bo na vrhu klanca, zahtevajo, da se do tja uredi pločnik ob cesti, saj je nemogoče, da bi ljud- je hodili do tja kar po cesti. Še zlasti otroci, ki se vozijo v šolo na Dobrno. Koliko bi ta pločnik stal, zaenkrat še ni znano, prav tako pa tudi to ne, kdo naj bi bil investi- tor le-tega. Ob koncu je beseda tekla še o obnašanju treh šoferjev. Na Pajkovo in Pekovškovo ravnanje ljudje pravzaprav niso imeli bistvenih pripomb, zadovoljni pa niso bili s po- četjem Jožeta 2ganka. To, da ni ravnal prav, je ljudjemsam priznal in se jim opravičil, to pa zasliiži pohvalo. Sko- raj prepričani smo, da bo od- slej bolje in bodo ljudje z Zgankom spet tako zadovolj- ni, kot so bili dolga leta prej, vse dokler niso asfalti- rali ceste. Je pa res, da so imeli precejšnje težave tudi šoferji in že sam podatek, da so jim v enem mesecu kar štirikrat spremenili avto- busni vozni red, dovolj pove. O tem, kdaj bo avtobus od- peljal iz Velenja, imajo nam- reč pravico odločati v Gore- nju. Kaj lahko zapišemo ob kon- cu? Izgleda, da se bo Hram- šanom odslej bolje godilo. Ve- deli bodo vsaj, kje morajo zaenkrat čakati avtobus, se- veda pa bodo morali čim prej v akcijo za ureditev po- stajališča, ki bo v skladu z vsemi predpisi. Malce bo tre- ba pohiteti tudi na občini. Res pa je, da bi lahko bilo manj težav, če bi do sreča- nja, kot je bilo v petek, pri- šlo že prej. Ljudje v Hram. šah upajo. Začasna rešitev je tu. Upamo pa, da se spet ne bo vse zakompliciralo. če prej ne pri ureditvi pločnika do vrha klanca, kjer je naj- bolj ugodno mesto za posta- jališče. Pri odcepu v Hramše se prične klanec z 9-odstot. nim vzponom, kar pomeni, da vzpel je vanje ni dovoljeno. JANEZ VEDENIK VELENJE: EVIDENTIRA- NIH 7073 KANDIDATOV Na celjskem območju so bile ves prejšnji teden občinske kandidacijske bonferenoe. Zadnjo so ime- li v Vedenju, kjer je v uvodu setkretar Občinslke konference SZDL Tone Še- liga omenil, da so dokan- dddaoijske konferesnce aa- beležiM 147 sej temeOjndih kandidacijskih konferenc, od tega 25 v krajevnih skupnostih. Skupno je bd. lo evidentiranih 7073 kan- didatov, od tega 2758 žensk (39 odstotkov) in 1900 (27 odstotkov) mlajših od 27 liet. V OZD in delovnih skupnostih je med kandi- dati 43 odstotkov žensk in 28 odstotkov mladih, v krajevnih skupnostih pa 26 odstotkov žensk in 24 odstotkov mladih. Kot po- zitivno so navedli to, da že sama struktura potrje- nih kandidatov zagotavlja večjo povezavo med sa- moupravnimi organi v OZD in KS ter delegacija- mi. V glavnem so povsod upoštevali priporočilo, da se kot možne kandidate za člane delegacij eviden- tira tudi člane samouprav-* nih organov. Prav to bi se moralo v bodoče odra- žata v večji povezanosti celotnega delegatskega in skupščinskega sistema. Po uvodnem poročilu so z javnim glasovanjem (za takšnega so se odločili pred začetkom kandidacij- ske konference) potrdili možne kandidate za druž- benopolitični zjbor. Ta bo imeil 35 delegatov, med kandidati pa je 24 moških, 9 žensk, šest mJajšiJi od 27 let, 17 kandidatov je iz gospodarstva, 13 iz nego- spodarstva, po en obrtnik in kmet ter trije upoko- jenci. Med kandidati jih je sedem z vdsofeo iao- brazbo, prav toliko jih ima tudd višjo, štirinajst srednjo, eden ndžjo, eden je VKV, pet kandidatov pa so kvalificirani deJavci. Potrdili so naslednje možne kandidate za dele. gate DPZ velenjske obči- ne: Branko Canč (TGO (jorenje), Jože Dermol (TEŠ), Štefan Doleti (ERA), Marjan Domanj- ko (DO Vegrad), Marja- na Hojan (REK), Teodor Jelen (REK), Vida Kle- menčič (bolnica Topolši- ca), Branka Koren (Zdra- viliišče Topolšica), Franjo Koran (predlagan za pred- sednika skupščine občine Velenje), Stane Krevzel (upokojenec), Marcel Med- ved (Občinski sindikalni svet). Srečko Meh (REK), Janez Miklavčič (sekretar občinske konference ZKS), Vlado Miklavžina (samo- stojni kmetijiskii proiEsva- jalec), Majtla Naglost (ERA), Elica Nagode (ijpokojenka). Vlado Ore- muž (RSC), Nadja Pal (občinsko sodišče), Cveta Pašnik (predsednica ob- čanskega odbora delavoeHr v sindilkatu vzgoije in isso- braževanja), Adolf Ran. cinger (T(jO Gorenje), Franc Rat (Vegrad), Dr»" go Ribič (sekretar OK ZSMS), Alojz Saje, Kard Seme (RSC), Amalija S^ lih (temeljna banka Vre- nje), Milan štimac (sa- mosifcojnd obrtniik). Stane Tanjšek (Ikamdadira ga mladina), Jože Tekave (kandidat OO ZZB NOV), Mihael Uranjek (LB Ve. lenje), Jože Veber (pred- sednii!k OK SZDL), Gusfl Verdel (kandidat sindika- tov), Franc VerdeU (REK), IvMi Zupane (SSZD Vele- nje), Nestl 2gank (kan- dadat OO ZZB NOV) Si Marija žužek (IV. OS). Potrdili so tudi predloge kandidatorv za voddlne na- loge v SIS, za DPZ v SRS, zvezni zbor slkupšfii- ne SFRJ in zbor republik in pokrajin. Svoj »da« so tudi izreSdi za kandrldaturo Sergeja Kraigherja, Mila- na Kučana in Antona Vra- tuše za opravljanje odgo- vomih funkcij v repub- liki. TONE VRABL SLOVENSKE KONJICE: KANDIDATI ZA DPZ Na občinski kandidacij- ski konfeirenci v Sloven- skih Konjicah so delegati temeljnih kandidacijskih konferenc in delegati druž. benopolitičnih organizacij potrdili kandidate za družbenopolitični abor ob- činske skupščine. Na kan- didatni listi pa so: Franc Ban, Tone Leban, Slavica Krušič, Vinko Soderžnik, Fanika šuc, Franc (jore- naJc, Marjeta Otorepec, Štefan Trunkl, Ivan Šolar, Anica Karan, Alojz Kru- šič, Marija Menih, Miro Kukovlč, Franc Brumec, Jernej Navršniik, Lenka Fijavž, Jaka štefančič, Marjan StramSaJc, Jožica Kokot in Slavica Založ- irik. O tej listi kandidatov za družbenopolitični zbor občmske skupščine bodo glasovali 12. marca na vo- litvah T krajevnih skup- nostih. D. S. SENTJDR: 360 ŽENSK V DELEGA- CIJAH Politična in samoujMrav- na aktivnost v p>ripravah na volitve v občini Šent- jur se intenzivneje obliku- je že nekaj mesecev. V ta namen je bila tudd iz- delana analiza o uresni- čevanju delegatskega sdste. ma, M je nakazala neka- tere pomembne naloge za organizacijske in vsebin- ske dograditve samoup- ravnega delovanja v na- slednjem mandatnem ob. dobju. V Šentjiirju je bila ob- činska kandidacijska kon. ferenca v sredo, 22. febru- arja, kjer so med dru- gim obravnavali in spre- jeli poročilo o predvolil- nih opravilih v občini, li. sto kandidatov za družbe- nopolitični zbor občinske skupščine in nosilce odgo- vornih fimkcdj v skupšči- ni občine ter interesnih skupnosti. Delegati na seji so ugo- tavljali, da je celoten po. stopek evidentiranja v sredinah p>otekal skladno s sprejetimi ka- drovskimi merili, kriteriji o sestavi delegacij in o evidentiranju posamezni- kov kot nosilcev p>omemb. nejšdh funkcij v nasled- rijem mandatnem obdob- ju. V nekateriih krajevniii skupnostih pa vendarle ni- so zadovoljni z evidentira- nim odstotkom žena in članov zveze komundstov. Spet drugod je bilo med p)Osamezniki premalo za- interesiranosti za delo v predvoliilnem obdobjoi. Med nekaterima pa se zdi, da še vse preveč pre- vladuje stara odbomdška miselnost. Kljub nekate- rim takim in podobnim zapeti j ajem pa so v ob- čini zadovoljni s skupnim- številom evidentiranih že- na, mladih, komunistov in borcev. Naj povemo samo za primer, da je od skupnega števila evidenti- ranih v občini, le-teh je po zadnjih podatkih 1184, kar 360 žensk. MP LAŠKO: VSE OSTANE DOMA ZA DPZ Na kandidacijski konfe- renci občine Laško so mi- nuli teden sprejeli kandi- datne liste za kandidate v občinskih, področnih, republiških in zveznih or- ganih. Na seji so ugoto- vili, da je zastopanost de- legatov za funkcije na rav- ni območja, republike in regije iz občane zelo skro- mna. Na vprašanje glede tega je bilo poudarjeno, da je bik) že pri sestavi kandidatnih ldst za potre- be v občini sami precej težav. Na kandidacijski konfe- renci so potrdili kandi- datno listo za delegate v družbenopolitični zbor skupščine občine Laško in sicer naslednje: Emil Bez- govšek, Milan Bila, Tone Brilej, Lszo Brod, Majda Gospodarič, Milica Jan, Franc Kmetič, Darinka Knez, Jože Krašovec, Vin- ko Lavrinc, Ferdinand Me- jač, Martin Ojsteršek, Magda Paradižnik, Zlatko Paivčnik (st.), Ivan Petek, Franc Podikoritnik, Jože Rajh, Lado Ravnikar, Franc Seme, Zlata Strel, Vilma šketako, Ciril Sko- fic, Mira Travner, Srečko Vrečko in Jernej Zohar. Za kandidata za pred- sednika izvršnega sveta skupščine so ponovno pre- dlagali Srečka Brileja. ŠMARJE: ZA DPZ Na občinski kandidacij- ski konferenci, ki je bi- la pred nedavnim v Šmar- ju pri Jelšah, so potrdUi listo delegatov za družbe- no politični zbor. Izbrali so Darka Bizjaka, Franca Bokaliča, Bena Božička, Branka Delakordo, Anico Halužan, Rajmunda Koči- co, Karoliino Kozarič, Mi- lico Libnik, Vesno Nose, Jožeta Pelka, Jožeta Pla- ninca, Slavka Podojster- ška, Jožeta Poljšaka, Jože- ta Pratengrazerja, Branka Puclja, Eda Soviča, Zvon- ka Straška, Zdenko Stein. berger, Marcelo Valant, Hinka žekarja in Marja- no Žtogan. t2. stran — NOVI TEDNIK §t. 9 — 2. marec 1978 mestinjska lesno predelovalna industrija TUDI TRDNEJŠE SODELOVANJE S KRAJEVNO SKUPNOSTJO v TOZD Lesna oprema Me- stinje, ki nas zadnja leta pre- seneča z izredno naglim vzpo- nom, je danes zaposlenih oko. li 330 delavcev, vendar bo, po besedah ing. Metoda Cernoše, vodje tozda, število zaposle- nih v naslednjih letih še pre- cej zraslo. V tej delovni organizaciji proizvajajo dokaj širok izbor izdelkov, omeJnimo naj pro- gram vrtnega pohištva, izde- lavo kesonov za TAM ter pro- izvodnjo vseh vrst masivnih oblog ter nekaj stranskih iz- delkov, predvsem pa je omembe vredno, da skoraj 30 odstotkov izdelkov izvažajo, ali v denarju izraženo, okoli 10 starih milijard. V izvoz gre predvsem vrtno pohištvo in sicer v Zahodno Nemčijo, Švi- co in Amefriko (mizna pod- nožja). Vendar pri izvozu v Mestinju še niso rekli zadnje besede: izvoz namreč namera- vajo še razširiti in iščejo vse možnosti, ki bi jih lahko pri- peljale na pot čim uspešnej- šega plasiranja svojih izdel- kov v tujini. Odprte so poti v arabski svet in zlasti v de- žele neuvrščenih, kjer so se v manjši meri angažirali že v preteklosti. Takšne tendence) pa seveda ne bodo mogle biti docela re- alizirane, če ne bi ob tem mi- slili tudi na modernizacijo svojih proizvodnih zmogljivo- sti. Izdelati namreč namera- vajo dolgoročni program in- vesticijskih vlaganj do leta 2000, ki vključuje kompleks- no razširitev tega tozda v pre- delavi lesa. Primarna naloga je ureditev nekoliko zastare- le žage in pa razširite>v kapa- citet obstoječe proizvodnje vrtnega pohištva. V končni fazi bodo zaposlili (do leta 1985) okoli 800 občanov. Za letos predvidevajo zla- sti povečanje kapacitet za iz- delavo grobega razreza desk, sušilnice lesa in lakirnice. To bi pomenilo zaposlitev za oko- li trideset ljudi, takoj nato pa bi prešli na povečanje glavne, primarne proizvodnje in sicer z zgraditvijo nove proizvodne hale. Tako bi lah- ko pov^ali grobi razrez lesa z glavno proizvodno halo (800 kvadratnih metrov), no- vost pa bi bila še razstavni prostor za domače izdelke ter prodajni prostori in skladišča. Hkrati s tem se v Mesti- nju zelo trudijo, da bi koli- kor mogoče rešili stanovanj- ske probleme delavcev. Brez sodelovanja krajevne skupno- sti tukaj seveda ne bo šlo, po besedah vodje tozda pa imajo s krajevno skupnost- jo dobre In predvsem plodne odnose, kar so v preteklosti žef nekajkrat dokazali. Me- stinjski lesarji so pokazali do- volj dobre volje, da jim lah- ko verjamemo: trenutno se pripravljajo, da bi zgradili ne- kakšen mini rekreacijski cen- ter v neposredni bližini obra- ta družbene prehrane, ki bi bil na razpolago ne le v po- djetju zaposlenim pač pa tudi šolskim otrokom. ši>ortni park naj bi torej zadovoljil potrebe vseh v Mestinju. V TOZD Lesna oprema v Mestinju ne pozabijo poveda- ti, da so njihove vezi s kra jefvno skupnostjo trdne in močne, da so pomagali pri napeljavi javne razsvetljave, da pa bodo pomagali tudi pri gradnji pločnika. Največja na- loga, ki naj bi jo opravili sku- paj s krajevno skupnostjo, pa je rešitev stanovanjskega vprašanja. Krajevna skupnost Mestinje se namreč zavzema za postavitev blokov in v Me- stinju upajo, da se jim bo po- srečilo najti skupni jezik z mestinjjsikimi lesarji. MILENKO STRAŠEK DOBRNA: PLES Kolektiv zdravilišča Dobrna pripravlja v počastitev osme- ga marca prijetno novost. Od- ločil se je za • organizacijo le- pe družabne prireditve, za ples ob dnevu žena, za nekaj ur prijetnega razvedrila ob lepi glasbi in zabavnem spo- redu. Ples bo v torek, 7. marca zvečer v dvorani Zdraviliške- ga doma na Dobrni. Pričel se bo ob 19. uri. PBEBOLD: AlM^^HOTIP Pred kratkim st> izdali v tekstolni tovarni Prebold posobni almanah posvečen 135 letnici te naše najsta- rejše tekstilne tovarne. V nj^TO je orisana zgodovi- na tovarne, predstavljen pa je tudi razvoj po voj- m Almamh odlikujejo izredno lepe fotografije, pohvalno pa je tudi to, da niso pojzabili na kraj. V almanahu se namreč ves čas pojavlja tudi Pre- bold, ki je predstavljen še bolje kot v kakšnem turističnem prospektu. Predvsem pa so na nevsi- ljiv način znali v almana- hu prikazati utrip kraja pod 2vajgo in preplete- nost krajevne skupnosti z naj.večjo organižacijo združenega dela v žalski občini. J. V. območje PIŠE BRANKO STAMEJCIC Z nekrito izgubo so lansko poslov- no leto na celjskem območju zaključile le tri temeljne organizacije združenega dela: Volna Laško, Iverna Nazarje in Golte. Skupna višina nekritih izgub pa bo le nekaj manj kot 21 milijonov di- narjev. Tako je na osnovi posebnega vpra- šalnika in podatkov SDK ugotovil med. občinski odbor gospodarske zbornice Slovenije za celjsko območje, ki je v anketi zajel 26 največjih organizacij združenega dela na območju. Bistvena ob tem je ugotovitev, da so se nekrite izgube v gospodarstvu v primerjavi z letom 1976 močno zmanj- šale in so domala devetkrat manjše. Leto 1976 je na območju namreč za- ključilo z izgubo 46 temeljnih organi- zacij, med njimi 15 takšnih, ki izgube v skupni višini 173 milijonov dinarjev, niso mogle kriti. Med tremi tozdi, ki so tudi tokrat poslovali z nekrito iz- gubo, bodo nedvomno največje težave s tozdom Izletnika Golte, kjer od skup- ne izgube 3,2 milijona dinarjev ne bo- do mogli kriti 1,7 milijona dinarjev. V razreševanje problema Golt bo po mnenju medobčinske gospodarske zbor. niče treba vključiti širšo družbeno skupnost, saj potek sanacije na Gol- teh ne obeta trajne rešitve, pa tudi ponudeni družbeni dogovor, s katerim naj bi težave razrešili, ne dobiva pri- čakovanega odziva. Bistveno lažja bo sanacija v Volni, ki je sedaj TOZD Dekorativne iz Ljubljane. Izgubo tu so ustvarili predvsem zaradi zmanjšanja svoje proizvodnje oziroma preusmerit- ve proizvodnje na izdelavo preje. Gle- de na ugoden potek te preusmeritve in urejene odnose z matično delovno or- ganizacijo pričakujejo, da bo sanacija Volne letos dala pričakovane rezultate. Podobna, optimistična pričakovanja, veljajo tudi poslovanju Iveme, ki je TOZD GLIN Nazarje. Ndkaj nad 5 mi- lijonov dinarjev nekrite izgube, ki jo bo ta tozd izkazal ob zaključnem raču- nu, naj bi pokrili ob pomoči nekaterih delovnih organizacij, s katerimi že te- čejo dogovori o tesnejšem poslovanju v bodoče. 20 milijonov dinarjev nekritih izgub na celjskem območju ne bi smelo pred- stavljati nerazrešljivih problemov. Se- veda pa bo treba še odločneje vztraja- ti pri tem, da družbeno podporo in ve- rifikacijo dobijo le tisti sanacijski na- črti, ki bodo dejansko ponudili trajne in poslovno perspektivne rešitve. Krpa. nje lukenj brez trajnejših rešitev bi namreč pomenilo le odlaganje kritič- nih problemov, ki terjajo odločen rez. aero celje in mladost čuprija dogovor O SKUPNIH vlaganjih Poslovni stiki in sodelova- nje, ki zraste na temeljih bratstAra in enotnosti ter tra- dicij narodnoosvobodilne bor- be, mora uspeti. V to so bili trdno prepričani vsi delavci Aera iz Celja, ko so se pred leti odločali o skupnih vlaga- njih z delovno organizacijo Mladost iz Cuprije. Obrat, ki je zrastel iz tega sodelovanja, se je nekaj časa boril z manj- šimi težavami, lansko leto pa je zabeležil dobre poslovne rezultate. O njih so se pred dnevi pogovarjali člani skup- nega poslovnega odbora in ugotovili, da je obrat v Cup- riji v lanskem letu ustvaril preko dva milijona dinarjev prihod'ka. V letošnjem letu pa so možnosti gospodarskih uspehov še večje, saj bodo na novo vlagali v razširitev proizvodnje s tem, da bodo kupili nekaj novih strojev za tiskanje etiket. S povečanjem proiz;vodnih zmogljivosti pa bi se v letošnjem letu pove- čal tudi priho^k v čuprij- skem obratu, ki bi po pred- videvanjih znašal že preko tri in pol milijona dinarjev. Ob teh načrtih so se delav- ci Aera ponovno odločili, da bodo s čuprijsko Mladostjo tudi v nakup novih strojev vlagali po načelu 50 : 50. In nenazadnje so se s partnerji iz pobratenega mesta dogovo- rili, da bodo obnovili pred le- ti podpisano pogodbo o upravljanju in vlaganjih v skupnem obratu ter jo uskla- dili z določili' zakona o zdru- ženem delu. J. ZAVRŠNIK PIONIRJI - »ZA« Pionirji občinef Slovenske Konjice so ob 35-letnici usta- novitve Zveze Pionirjev Jugo- slavije na svečan način pod- pisali samoupravni sporazum 0 izgradnji doma pionirjev »BAZA 20« v Dolenjskih top- licah. Sklenili so, da bodo vsak mesec prispevali po dva dinarja, zbirali bodo odpad- ni material, pomagali pri de- lovnih akcijah v krajevnih skupnostih in tudi na kme- tijah. Ves zaslužen denar pa bodo namenili izgradnji pio- nirskega doma. M. VOGELSANG CELJE: PRO[«ETNA SOLA Izvršni svet celjske občin- ske skupščine je podprl pred- log domače Delavske univer- ze, da naj bi v Celju usta- novili dislociran oddelek Viš- je prometne šole v Zagrebu. Dilem okoli dela tega od- delka v Celju, je bilo veliko. Nazadnje je prevladalo spo- manje, da naše gospodarstvo in tudi druge službe, da ne rečemo občinske, potrebuje- jo prometne strokovnjake z višjo izobrazbo. Pa tudi prvo zbiranje kandidatov za šolo v Celju je pokazalo, da je interesentov dovolj. 2e na prvi razpis se je javilo kar 31 kandidatov. Število pa prav gotovo ni zaključeno. Zato je odločitev o ustanovit- vi oddelka Višje prometne šo- le v Zagrebu pri celjski De- lavski univerzi več kot pri- memo. M.B. šentjur PRIČELI BODO Z GRADNJO SKLADIŠČA TOLO, tovarna lahke obut- ve Šentjur, je nastal iz nek- danje majhne čevljarske po- pravljalnice. 20 let je že) tega in medtem se je marsikaj spremenilo. Zdaj se lahko de- lavci te tovarne pohvalijo z mnogimi delovnimi uspehi. Težav seveda ne manjka tudi zdaj, a 310-članski kolektiv jih premaguje z zavestjo, da jim bo kos. Večino zaposle- nih predstavljajo ženske, kar 90 odstotkov jih je. V TOLO te dni že vlada prava pomlad, saj hitijo z iz- delovanjem artiklov iz spo- mladansko-letnega programa. Je) že tako, da je treba pred- vsem v obutveni industriji gledati v sezono, celo dve na- prej. V obratnem primeru bi bilo marsikaj zamujenega. Ko smo že pri programih, naj omenimo še druga dva: to sta jesensko-zimski in takoimeno- vani standardni program. Dela torej ne zmanjka. Po- vpraševanja po tovrstnih iz- delkih, kot smo izvedeli, tudi ne. Seveda velja omeniti tudi TOLOV obrat na Planini, kjer je zaposlenih 32 žensk. Nji- hove spretne) roke hitijo iz- delovati telovadne copate, ob- časno pa tudi baby copatke. Zaradi raznolikosti progra- mov v TOLO ne poznajo se- zonskih nihanj in se s tem problemom verjetno tudi v prihodnje ne bodo srečali, saj je povpraševanje na ce- lem jugoslovanskem tržišču zelo veliko. TOLO svojih iz- delkov ne izvaža, pač pa z njimi dopolnjuje sortiman izdelkov nekaterih velikih ju- goslovanskih izdelovalcev obutve. Letno naredijo v TOLO 1 milijon in 400 parov artiklov in kar 170 do 180 raz- ličnih vrst izdelkov. Konku- renca na tržišču je brez dvo- ma velika in bo iz leta v leto večja. Tega se zaveda tudi ta kolektiv, ki si je zadal nalo- go, da je v veliki meri treba graditi na kvaliteti izdelkov. Razen nekaterih kaširanih tkanin za zimsko kolekcijo surovin ne uvažajo. Težnja vsakega podjetja je, da se širi. TOLO je leta 1974 zgradil proizvodne prostore, dokupili so tudi potrebno op- remo in — tu tudi ostali. Kajpada j^ zmanjkalo sred- stev za izgradnjo skladišč. Baza je sicer ustvarjena, toda še letos bodo pričeli z grad- njo potrebnega skladišča, ki bo merilo 1200 kvadratnih me- trov. Tako bi sprostili del proizvodne hale, kjer so zdaj vskladiščeni gotovi izdelki. In- vesticija ne bo majhna; z op- remo vred bi objekt stal pol milijarde dinarjev. Za letošnje leto imajo v TOLO še več načrtov. Uspeš- no rešujejo dohodkovne od- nose in stanovanjske) proble- me delavcev. Del sredstev iz sklada skupne porabe bodo še naprej namenjali za naba- vo stanovanj. Mnogi pozitivni premiki so prav gotovo tudi del prizade- vanj aktivnih družbeno-poU- tičnih organizacij v iK>djetju. Razveseljivo je predvsem to, da so aktivni In delovni zla- sti mladi člani kolektiva. M. PODJED ftt. 9 — 2. marec 1978 NOVI TEDNIK — stran 5 Naj vam zaupam, da'sem se odločil za to pisanje in razmišljanje okoli vprašanja »Ali je Celje turistično me- sto?« pred\sem zaradi prvih treh zapisov. Po mojem mne- nju so bili namreč ti pri- spevki slabi oziroma eno- stranski, ker ne naštevajo ničesar lejiega, oziroma do- brega v Celju, temveč obrav- navajo samo slabe strani, kot da dobrih sploh ni. Toda, kdo je kriv za te slabosti? Znamo kritizirati. Kaj pa smo naredili? Ali so res za naše slabosti krivi drugi ljudje? Nesmisel. Poglejte Glazijo in njeno okolico. Sramota. Čeprav bi morali travo ob glavni cesti pokositi vsaj trikrat v letu, je še enkrat ne. če ne 5o drugega, bom to delo opravil jaz. Prav je imela tovarišica, ki je predlagala, da naj bi mla- dinske delovne brigade dela- le tudi v domačem kraju ozi. roma krajih. Bilo bi dosti dela. Ve-:- bi lahko naredili tudi za razvoj zasebnega sadjar- stva. Lepo urejeni sadovnjalci prav cfotovo ugodno vplivajo na vsakogar, zlasti na turi- sta, pa naj bo domač ali tuj. Misli mi uhajajo na Stari prad. Nanj bi morali bol.i paziti, ga oskrbovati. Tudi Savinja, zlasti pa njeno obrežje bi lahko bilo drugač- no. Na vsak način več trave. Toda, vzdrževane, negovane. Morda bi lahko ob Savinji napravili tudi kakšno zdravi- lišče? AH ste kdaj pomislili na to? Tudi mnoge hiše, javne In jsasebne, si zaslužijo obnove. TUDI NALOG IN DELA ŠE DOVOLJ Tu M to so dela, ki bi jih lahko opraviU s prostovolj- nimi akcijami. V.saj neka- ogrešam v mestu mlečno restavracijo. Tudi na olju pečene rezine krompirja »čips« niso vse. So še drugi izdelki, ki jih ljudje po svetu dobro poznajo in prodajajo. Prav tako je z mlečnimi napitki. Lahko bi jih ImeU veliko. Turisti jih iščejo. Naj končam: bodimo po- nosni, kar imamo v Celju. To pa seveda ne pomeni, da ni odprtih, nerešenih vi>ra- šanj okoli poglavja, da bi bilci Celje še lepše, še bolj obiskano in privlačno turi- stično mesto. ANTON JELEN, Arnače mozirje nujno združevanje SREDSTEV Ž GOZDARJI Težko je reči, kako dolgo bo v Gornji Savinjski dolini v javni razpravi še predlog o ustavni preobrazbi Zgornje- savinjske kmetijske zadruge. Sicer pa ne gre toliko za čas, kot za rešitev drugih vpra- šanj v zvezi s kmetijstvom. V tej zvezi tudi za napoveda- ni zakon o združevanju kme- tov, ki bi naj zlasti na tem področju prinesel točnejše obrise. Prav zaradi tega v mozirski občini pri tem delu ne hitijo. Ne bi radi napra- vili koraka, ki bi ga morali že jutri popraviti. To bi ne bilo dobro. Po sedanjem predlogu naj bi sedanja enovita kmetijska zadruga dobila znotraj delov- ne organizacije poleg temelj- ne zadružne organizacije kme- tov še tri temeljne organiza- cije združenega dela in to za gostinstvo, trgovino in lastno kmetijsko proizvodnjo. V gostinstvu so pravzaprav že krenili na skupno pot s kolektivom gostinskega po- djetja Turist v Mozirju, ki je že lani rekel svoj da za in- tegracijo. Do formalne zdru- žitve zaradi preosnovne za- druge še ni prišlo. Navzlic te- mu, so že poiskali stične toč- ke in delajo tako, kot bi bili združeni. Enotnost se kaže tudi v odločitvi, da formi- rajo vsi skupaj eno delega- cijo. Na drugih področjih prav- zaprav ne prihaja do spre- memb. Vse enote! so dovolj močne, da bi lahko delale kot temeljne organizacije združenega dela. Tudi trgo- vinska, ki ima okoli osem- deset zaposlenih. Sicer pa nastajajo nekate- re pomembne spremembe ne samo na kmetijskem, marveč tudi na gozdarskem področ- ju v Gornji Savinjski dolini ne glede na predvideno reor- ganizacijo zadruge. Pomemb- na je odločitev, da bodo kmetje kooperanti zadruge in kmetje lastniki gozdov, torej tisti, ki so vezani na obrat gozdarske kooperacije pri Gozdnem gospodarstvu, for- mirali enotno delegacijo. Dru- ga težnja, ki pa je zaenkrat le velikokrat izrečena želja, pa je, da bi povezali tudi kmetijsko in gozdarsko hra- nilno kreditno službo. V prak- si gre za dvojnost dela, za delitev sredstev, namesto za njihovo združevanje in enot- no nastopanje v vseh prime- rih. žal, zakon o gozdovih takšnega povezovanja še ne predvideva. Toda, ne glede na to, je praksa pokazala, da sedanje stanje prej škoduje, kot koristi. Zato se zlasti pri Zgomjesavinjski kmetijski zadrugi zavzemajo, da bi pri- šlo čimprej do te povezave, ki jo je! med drugim pripo- ročila tudi občinska skup- ščina. MOZIRJE: KONEC »DIVJIH« GOSTISC - UKREP V KMEČKEM TURIZMU Delegati vseh zborov občinske skupščine Možzdrje so na zadnji skupni seji, v torek, 14. februarja, med dru- gim sprejeli odlok o sprejemanju gostov na prenočeva- nje pn občanih v občim. Vsebinska odloka sama po sebi ni vzbujala nasprotujočih ali dopolnilnih stališč, zato pa zahtevo, da bo treba zagotoviti uresničevanje njegove vsebine. Sicer se bodo nekateri smejali tn slu- žili na račun drugih. Bistvo novega občinskega odloka je vsklajeno z Obrt- nim zakonom, sicer pa je najpomembnejši tisti člen, ki pravi, da lahko oddajanje sob v gospodinjstvih, kme- čkih gospodarstvih in počitniškili hišicah in nudenje hrane ter pijače pri gospodarstvih, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom ix)teka le preko družbenopravnih oseb oziroma preko organizacij združenega dela s pod- ročja turizma in gostinstva in to na podlagi medseboj- nih pogodb o poeflovnotehničnem sodelovanju. Pomembno je tudi določilo, da morajo biti kmetije, ki se hočejo ukvarjati s kmečkim turizmom, preusmer- jene v blagovno proizvodnjo in imeti sklenjeno dolgo- ročno kooperaoijsko pogodbo o poslovno tehničnem so- delovanju za kmetijsko in dopolnilno turistično dejav- nost s pristojno organizacijo združenega dela. In ne samo to — vsaj en član takšnega gosipodinjstva mora imeti iistrezno strokovno izobrazbo gastin.ske ali živil- ske stroke oziroma da je usiješno opravil ustrezni tečaj. V moairski občini jo blizu šestdeset oddaj alcev turi- stičnih sob. Med njimi je petnajst kmetov. Med vsemi temi je le štirinajst takih, ki imajo ustrezna dovoljenja za nudenje celodnevne prehrane in štirje za nudenje zajtrkov. Kljub zakonski možnosti doslej še nihče ni- ma dovoljenja za nudenje kupljenih pijač. Prodaja in točenje teh pa se je v zadnjem času, zlasti pri nekate- rih kmetih, močno razpasla. Na posameznih kmetijah sprejemajo večje skupine gostov ter jim nudijo hrano Ln pijačo, od česar ne plačajo nobenih družbenih da- jati. Stanje vzbuja nezadovoljstvo pri rednih gost.in- cih, nezadovoljstvo pa tiidi pri gostih, ki prihajajo na takšne kmetije na dopuste, počitek, pa jim priložnost- ne skupine jemljejo mir in prijetno razpoloženje. Z novim odlokom naj bi bilo konec delu »divjih« gostišč na kmetijah. In prav to je tisto, kar si želijo vsi. Ne samo zaradi splošnega reda, marveč predvsem zaradi pravega razvoja kmečkega turizma, ki ga ni moč istovetiti s pijančevanjem in podobnim. M. B02IČ ZA TRBOVSKO HISO SE NI LOKACIJE Ko se je zdelo, da bodo dele- gati vseh treh zborov občinske skupščine Mozirje na skupni seji v torek, zadnji dan fe- bruarja, odločili o lokaciji za gradnjo nove trgovske hiše kolektiva »Savinja« v Mozirju, so zadevo spet odložili, ker republiška skupnost za ceste ni osvojila predloga, da bi naj ta trgovska hiša stala ob glav- ni cesti oziroma tam, kjer še zdaj stoji stara mozirska os- novna šola. V kolikor bi pri- šlo do te lokacije, bi morali spremeniti prometni režim. Ker tudi ta ni izvedljiv, je seveda lokacija za trgovsko hi- šo ostala odprto vprašanje. In tako je tudi ta primer pokazal, da Imajo v Gornji Savinjski dolini nerešenih več urbanističnih vprašanj. Delegati občinske skupščine bodo o lokaciji za gradnjo tr- govske hiše bržčas ponovno razpravljali na seji ob koncu tega meseca. MB iiiiiiiiiniiintiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii! ALBIN PODJAVORŠEK - 70 LET Naš zapis s čestitko pri- haja z zamudo. Toda, zato prav tako iskreno, toplo. Prihaja iz srca. Prihaja k človeku, ki je del svojega dela posvetil tudi puljlici- stiki in tako tudi našemu tedniku, pa naj se je ime- noval kakor koli, in naše- mu radiu. Da, profesor Albin Pod- javoršek je na začetku letošnjega leta slavil svoj sedemdeseti življenjski ju- bilej. Praznoval ga je v Ljub- ljani, kjer zdaj že nekaj let prebiva. Toda, ne gle- Svoje delo je namenil s Spodnje Hudinje, sicer pa kot psiholog, defekto- log in pedagog tisti člo- vek, ki je največ napraiM v Celju, na njegovem šir- šem območju. Misli uhajajo v prva leta po vojni. Poučei^ je na osnovni šoli. Toda, ne sa- mo otroke, ki so z odpr- timi usti sprejemali prist- no in domačo slovensko besedo, marveč tudi tiste, ki so se ob takratnem pomanjkanju učiteljev od- ločali za učiteljski poklic. Kdo ve, koliko seminarjev in tečajev za nove učitelje je vodil ali delal v njih. Se danes so mu mnogi več kot hvaležni za ti- sto, kar jim je dal. BUo je več kot dolžnost. Bilo je tisto, kar lahko daje le človek, ki je ljubil svoj poklic, ki se je posvetil tistim, ki so se zanj tudi odločali. Bil je učitelj v pravem pomenu besede. Ob vsem tem napornem delu, ki ni poznalo ur, ne počitka, je mislil tudi na svojo pot. Najprej je di- plomiral za predmetnega učitelja defektologa 4n po- tem je še kot izredni slu- šatelj končal šolanje na univerzi iz pedagogike in psihologije. Na službeni poti se je zadrževal na celjski gim- naziji, na učiteljišču in pozneje na pedagoški gim- naziji. Od tod je po 43 letih službovanja odšel 1971. leta v pokoj, de na to je naš. Doma tudi poklicnemu usmerja- nju, vzgojnemu svetova- nju, rehabilitaciji invali- dov, izobraževanju in us- posabljanju otroTc in mla- dostnikov z motnjami v telesnem in duševnem raz- voju itd. Svoje delo je skratka posvetil mladim. Profesor Albin Podja- voršek je tudi dvakratni dobitnik Kidričeve nagra- de, sicer pa tisti družbeni delavec, ki ne pozna pra- vega počitka niti zdaj. Se veliko zdravih let, tovariš profesor! M. BOŽIČ KREDITI ORCANOV ZA NAKUP IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL Tokrat bomo nekoliko več prostora namenili ugodnostim, ki jih nudi Ljub- ljanska banka — Splošna banka Celje; to so krediti občanom za nakup rab- ljenega motornega vozila preko podje- tij, ki so registrirana za tovrstno pro- dajo. Ker je zanimanje za nakup rab- ljenih avtomobilov veliko in ker marsi- kdo še ne ve, da je moč dobiti tudi za nakup rabljenega avtomobila kredit do vrednosti 40.000 din, naj zapišemo še, kakšni so pogoji. Pravico do zgoraj omenjenega kre- dita pridobi občan z mesečnim namen- skim varčevanjem ali z vezavo depozi- ta za najmanj 6 mesecev. Ljubljanska banka — Splošna banka Celje nudi pri najetju kredita za nakup rabljenega motornega vozila izredno ugodne pogo- je. Podrobnejše informacije o tem vam bodo rade volje posredovali usluž- benci pri vseh okencih Ljubljanske banke — Splošne banke Celje. Znesek kredita znaša 100 % od privarčevane hranilne vloge ali 150 % od zneska ve- zanega depozita. Najnižji znesek kredi, ta je 5.000 din, najvišji pa 40.000 din. Obrestna mera za kredit je 12 % letno, za vezana sredstva pa 7,5 %. Rok za vračilo kredita je 24 mese- cev. S tem odpade marsikateri pro- blem za vse, ki ne morejo privarčevati toliko, da bi imeli dovolj denarja za nakup rabljenega avtomobila; stopiti je potrebno le v katerokoli ekspozituro Ljubljanske banke — Splošne banke Celje. In kako je s krediti občanom za popravila motornih vozil? Pravico do kredita dobite najpozne- je mesec dni po vplačilu in vezavi de- pozita. Znesek depo25ita znaša le 30 "/o zneska kredita. Najnižji znesek kredita je 1.000 din, najvišji pa 15.000 din. Tu- di za kredite občanom za popravilo motornih vozil kjerkoli, (lahko je tudi privatni sektor!), je obrestna mera 12 %, za vezan depozit pa 7,5 %. Rok za odplačilo kredita je največ 12 me- secev. Ljubljanska banka — Splošna banka Celje nakaže znesek odobrenega kredita na podlagi predloženega raču- na na žiro račun organizacije združe- nega dela, ki je popravila motorno vo- zilo oziroma na žiro račun obrtnika. Izvedeli smo, da se občani poslužu- jejo kreditov za popravila motornih vozil v veliki meri, naj si bo to v slučaju karambola ali generalnega po- pravila, pa tudi ob vsakem večjem popravilu. Kako tudi ne, saj so l>ogoji Ljubljanske banke — Splošne banke Celje resnično ugodni za vsakega ob- čana, ki je v denarni stiski. t2. stran — NOVI TEDNIK §t. 9 — 2. marec 1978 volitve v ks in tozd RAZGOVOR Z IVANOM MRAVLJETOM 2e čez doiber teden dni bo- do volitve, zato je pratv, da ▼ Novem tedndlku nekoliko ofcSimeje zaipišemo, kako bo [ poteikaa postopek volitev ta- ko ▼ teir^jlilih origamzaciiah Bdruženega dela, kot tudi v fcrenjevndjh sikupnostilh. Razgo- i^oor o tem smo pripravili z I"Banom Mravljebom, tamL loom občinsike volilne komi- sij^ v CeStju. NT: Kaj bomo pravzaprav ▼oUll v temeljnih orgaiiizaci- Jab združene^ dela In kra- jevnih skupnostih? Ivan Mravlje: »9. marca Ijodo volitve v teimeilljinih or- gandzacijah združenega defla ia delovnih skupnostih, 12. marca pa v fcrajevniiih skup- DOBtih. V temeajnih organlza- c^Jalh booio vcilili dedegacije Bsa poSiljanoe deflegatoiv v dnsžbenopolitiiftne sikujpnostii, to je v o/bčinsko sikupščino la pa deleigaxxije m samo- t^jravne interesne slkupnosti. V primerjavi z letom 1974 je prav tu pomembnejša raidi. faa. Tedaj smo namreč imeli sattno eno splošno delegacUjo Ba pošiljlairx|e detegatov v ricupščine interesnih slkupno- sti, medtem ko bocmo ob BJdajšnjffih voilitA^ voliU po- leg splošnih delegacaj tudi adtružene liin posebne delega- cije. Podolbno bo twdi v fcra. Jteivnih sikupnostih, te da bo- mo na krajevnih voliščih vo- ma poleg delegacij za zbor knatjervniih sikupnocsti otočanske Btoi?)ščine fai delegacilj za sa- moupravne fatteresne skupno. Btl Se delegacije stalnih ob- mofiSij — to bodo delegacije, ki bodo poSiljale delLegate v organe ki^Jevne skupnosti — glasovalli pa bomo tudi o li- sti kandidatov ^ družbeno- politični rt>or oibčinske sikup. Sčine.« NT: Ob voMtvah bodo več- ji del opravil nosile volilne komisije in volilni odbori. Katere bodo pravzaprav na- loge teh dveh organov? Ivan Mravlje: »Volilne ko- misije in volilrd odlbori so organi, ki bodo skrtieli za to, da bodo volitve v redu izvedene. Volilne komisije bodo imenovali v temeljnih opganiisacijiah zjdruženega de. la in T kraoevnih sikupnostih, v občinah in republiki. Na- loga bomisiij pa bo ta, da bodo ugotaivljale, če tečejo volitve v s(kladu z določili zakona. Obenem pa bodo bdele tudi nad delom volil- nih odborov, ki bodo delali na voliščih. Ti bodo skrbeli, da bo glasovanje v redu po- tekalo, da bo na voliščih red tn da bodo po glasovanju i^otavljaU rezultate in ude. ležbo na voltgčdih.« NT: Kako pa bo tekel po- stopek volitev T temeljnih organizacijah združenega de- la? Ivan Mravlje: »Kot sem že dejal, bomo v bazdih volili delegacije za ztoor združene- ga dela občinske skupščine in delegacije za samoupravne interesne skupnosti. Za vsa- ko od teh dveh delegacij bo poseben voUlni odbor, zato bosta na volišču po dva. To pa pomeni, da bo za samo- upravne interesne skupnosti le en volilni odbor ne glede na to, ald bomo volili eno splošno delegacriijo ali deset posebnih delegacij za inte- resne sikupnositi. No, skladno s tem bodo tudi primemo narejene glasovnice, na kate- rih bodo zapisani kandidati.« NT: Torej bodo voUlci do. bili v roke le dva volilna lističa ne glede na število delegacij, ki jih bodo TOlUI za interesne skupnosti? Ivan Mravlje: »Tako je! Le dva lističa bodo dolbdli v ro- ke. Seveda pa bo tisti, na katerem bo zapisanih deset delegacij veliko obsežnejši od onega, na katerem bodo za- pisana le imena kandidatov za delegate splošne delega- cije.« NT: In kako bodo v(^lcl volili? Bodo glasovali za ce- lotno listo ali za vsakega kandidata posebej? Ivan Mravlje: »Zafloon pra- Tl, da moramo voliti fcako, da obkrožimo številko pred imenom kandidata. No, v vo- lilni komisije se zavedamo, da bi se postopek volitev močno zaivleloel predvsem na voliščih, kjer bodo voliU po- sebne delegaciije. Na njih bi namreč morali volUci obkro. žiti devetdeset števLUk pred imeni kandidatov. 5^to je za volilno komisijo bistveno to, da se z volilnega lističa da razbrati volja volivca ocziro- ma njegovo glasovanje za ali proti kandidatom.« NT: Kako pa bomo volili v krajevnih skupnostih? Ivan Mravlje: »Volitve v krajevnih skupnostih bodo tekle podobno kot v temelj- nih organd^acijah združenega dela, le da bomo v krajev- nih skupnostih glasovali še o listd kandidatov za družbe- nopolitični zibor občinske sikupščine ter o kandidatih za defl^ije stalnih območij. Na nekaterih voliščih, kjer prebi- vajo kmetje, pa bo Se do- datr^ volilna slkriinjica, v ka- teri se bodo zibirali volilni lističi aa delegacaDo kmetov v zboru združenega dela ob. činske skupščine. Tako bo- sta v toadlh dva volilna od- bora, v krajevnih islkupnostih po trije, v tistih krajefvnuh fiikupnostih, kjer bodo dele- gate voUli še kmetji©, pa bo še četrti volilni odbor.« NT: Povedali ste že, kako bomo volili. Zanima pa me, ali bo na kandidatnih listah zapisanih več kandidatov, kot bomo volili delegatov? Skrat- ka, ali bodo volilne liste od- prte ali zaprte? Ivan Mravlje: ))Ze zaJkon sam določa, da je Hjsta kan- didatov za družbenopolitični zbor občinske skupščine za- prta lista. To se pravi, da je na njej toliko kandidatov, kolikor se voli delegatoiv v ta zbor. Za ostale delegacije pa bodo liste oblikovane gle. de na želje delavcev in ob- časnov. Ti so se namreč mo- rali na temeljnih kandidacij- skih konferencah odločiti, ali bodo liste odprte aU za- prte. Povedati pa moram, da so se delavci in občani v ceHjski občini na temeljnih kandidacajsikih konferencah v najjvečjem številu odločali za zaprte kandidatno liste. Le neikaj je krajevnih skupnosti, ki bodo na kandidatne liste zapisale več kandidatov, kot bodo občani volili delega- tov.« NT: In kako bodo občani obveščeni o razporedu volišč oziroma o tem, kam morajo na volišče? Ivan Mravlje: »Občane bo- mo obveščali na več načinov. Tako bomo natisnili razpf> red volišč v občini, objavili bomao razglas o listi kandida. to^r za družbenopolitični zbor, najpomembnejša pa so vabi- la, ki jih bo prejel vsak vo- mec. Na teh vabilih bo za- pisano, kje bo posameznik vclil, razposlali pa jih boano v imenu frontne organizacije Socialistične zvezse v Celju.« NT: Najlepša hvala za raz- govor. DAMJANA STAMEJCIC Ivan Mravlje Zffl^S ŠENTJUR GRABI NA IZKUŠNJAH Pfred dnevi je bila v Šentjurju volilna konferenca ZRVS fieni^unsike občane, ki jo sestavljajo krajevne organizacije Plandna, Slivnica, Dramlje, Ponikva in Šentjur. Analizirali so delo v minulem mandatnem obdobju in ugotovili, da so dobršen del nalog iz zastavljenega programa uspešno reali- anrali. PredeilaJl so zakon o narodni obrambi in ljudski samozaščiti, poživili delo strelske organizacije, v vseh popolnih osnovnih šolah pa so fisvedH predavanja o vojaških in miličndšifcih šolah. Število članov se je od 279 dvignilo na 299. Največja prediafcušnja te organizacije pa je bdla nedvom- no vojaška vaja Planina 77. Vsa leta so eldpe šentjurske oiganizacije zveze rezerv. na» vojaških starešin sodelovale na republišlkih orientacij, flfcih pohodnih. Člani tesno sodelujejo tudi z mladimi, zlasti db tradloLonatailh pohodih mlajdlne po poteh XIV. divizije. Ob letošnjem 22. decembru bodo razvili prapor ZRVS, kar bo Se posebej stovesno. ER v počastitev zupančičevega jubileja OB SREČANJU S SLOVENSKIMI LITERATI Prejšnji četrtek smo bi- li v foyerju celjskega gle- dališča priče srečanju z hteranidmi ustvarjalci, ki sta ga v počastitev stolet- nice rojstva Otona Zupan- čiča pripravila Osrednja knjižnica in Slovensko ljudsko gledališče Celje, kot gostitelj pa se je iz- kazal kolektiv Kovdnoteh- ne — Tehnomercatorja, tozd Maloprodaja »T« Ce- lje. Organizatorji so si pri- zazdevali, da bi se kultur- nemu jubileju sloven^ega nairoda ne oddolžili le z redtadiom umetnin prizna- nega poeta, ampak da bd ob tem svečanem trenut- ku izmerili sodoben ust- varjalen utrip in se tako na kar m jbolj živahen na- čin vfeljučdHi v sodobni kulturni trenutek. Poskr- beli so tudi, da se je sre- čanje z ustvarjalci res sproščeno nadaljevalo tu- di po končanem zadnjem izrečenem verzu, ko so lahko avtorji neposredno preverili svojo izpovedno prodornost in sd s tem us- tvarili določnejšo podobo o okusu dela bralcev. Kljub razmeroma skromni propagandi je bilo po^u- šalcev razmeroma veliko, kar daje slutitli, da je med Celjani dovolj zanimanja za taka neposredna sre- čanja. Na začetku sporeda so nam igralci SiLG Celje iyrebrali tri Župančičeve jjesml (Tiho, brez besed; Veš, poet, svoj dolg; Be- lokranjska deMca), s ka- terimi so se organizatorji skromno oddolžili spomi- nu na ustvarjalca Dume. V naslednjem dedu sta se predstavila gosta večera, znana slovenska pesnika, Jože Snoj in Herman Vo- gel. Iz njunih zadnjih pe- sniških zbirk smo mogli razbrati razmeroma zani- miv iasek iz obsežne slo- venske p^niške ponudbe. Snoj nam je prebral ne- kaj pesmi iz svoje zadnje zbirke lila akvareli, kjer se nam je predstavil kot nenavadno raMočuten ob- likovalec impresionističnih pesniških podob, ki se iz- mikajo našemu hotenju jx) jasnih odgovorih v is- kanju nedoumljivega in presenetljivega na prečiš- čen način. Precejšnje na- sprotje omenjeni Hriki po- menijo pesmi Hermana Vogla, ki nam jih je pre- bral iz zadnje zbirke Oso- je. Te pesmi so nastale »na osojni legi življenja«, zato so trde, nemuzdkalne, posledica avtorjevega se- stopa iz pesniških višav na trdna tla in njegovega napora, izmerita svoj tre- nutni polc^j. Sledila je predstavitev domačih ustvarjalcev, med katerimi smo se na ne najbolj posrečen način spomnili ob poslušanju njegove Drame v vesolju naj.prej na pokojnega ča- stila Cteljana, Prana Ro-. ša. V realizmu zakoreni- njen pripovedni način sta nam predstavila nato Da- ne Debič (Dober dan) in Pavla Rovan (Vrnitev), so- d!obnejše pisanje pa Milen- ko Strašek (GastriMs) in Diago Medved (Kletka). Občutlijvost za socialno problematiko rodnega kraja smo razbrali iz pri- memo trde poezaje Milana Stancerja (Suha žetev), primarno zazrtost v last- no izkustvo in spreme- nljivo izrazno spretnost pa iz pesmi Jane Božičeve (Sinoči je deževalo), Met- ke Hojnikove (Steklo), Ike Martonošijeve (Ve- čer), Vinka Modemdor- ferja (Nagovarjam te) in Mire Plaliutnikove (Ča- kam že dolgo). Besedila so prebrali igralci SLG Celje: Bruno Baranovid, Sandi Krošl, Milada Kalezl- čeva. Drago Kastelic, Pav- le Jeršin, Matjaž Arse- njuk, Jadranka Tomažiče- va in Marjanca Krbšlova. Sproščeno tovarlško sre- čanje, M je sledilo težiš- čnemu delu prireditve, je sicer izboljšalo razpolo^ nje, vsekakor pa ni mog- lo izbrisati vtisa, da je bil prvi del vsebinsko in iz- vedbeno preveč improvizi- ran in zato ndkaitor na ravni namena. Množičen obisk je pokazal, da si Ce- ljani takih prireditev že- lijo, pričakiovati pa sme- mo, da bo v prihodnje tu- di izvedba bistveno bolj- ša. Spoštljivejšo' pripravo si namreč zaslužijo naj- prej ustvarjalci besedil, nič manij poslušalci in ni- kakor ne nazadnje prijaz- ni polcrovltelji, kakor so bili tokrat delavci Kovino- tehne — Tehnomercator- ja, TOZD maloprodaja — »T«. SLAITCO PEZDIR 9 — 2. marec 1978 ^^-- NOVI TEDNIK — stran 7 plJNSKI KRIZI NA ROB IZBOUŠAVE V MARCU MNOGI NERACIONALNI RABIJO PLIN Tak« imenovana plinska kri- ju se je zai6ela nekako v jetku decembra lanskega le. ja. O tem smo tudd že dva- pat spregovorili v radijskih 0(jdajah »v živo« in to prvič januarja in drugič 27. fe- j^rja. V pnd oddaoi je so- ^loval operativni vodja pri plinami Celje Alojz Terbuc, ^ je med drugim ob koncu oddaje tudi omenil, da naj t)] se plinska kriaa končala nekje do konoa januarja. 2ai je to ni uresničilo, ampak ge je kriza v februarju še poslabšala in vser kaže, da bo trajala najmanj še do jrede marca. Zato smo se odločili še za drugo oddaoo W živo«, kjier je poleg Aloj. ja Terbuca sodeloval tudi di- rektor Plinarne Celje Jurij Cemetič. Torej, zakaj ni plina? Jurij čemetič: »Pomanjka- nje plina čutimo že nekaj let. Enei^etska bilanca za le- toSno© leto je pokazala, da plfcna, fci ga predelamo iz do. mače surovine, manjka, zato )B manjko treba nadoknaditi fe irvoBa. Potrebe vseh po- tPcSnikov oziroma dobavite- ljev smo uskladili tako, da do pomanjkanja ne bi smelo priti. Ponovna opoBorilla do- baviteljev plina, med katere spada tudi celjska Plinarna, 80 se vrstila pravzapra/v sko- Bl vse lansko leto, posebno pa se je okrepilo od septem- bra dalje, ko smo resno opot arjali odgovorne institucije na ndvoj-u SR Slovenije. V tem času se je 2sacela »edukcija dobaviteljev Petro- la in INE, s katerim imamo letno in dolgoročno pogodbo o dobavi pilina. Uradno so naijavili 80 % pogodbenih ko- ličin in to zaradi remonta rafinerij. Ko so remont opra- vili, je redukcija trajala še dalje tn to zaradi pomanjka- nja uvožene surove nafte. Novembra lani se je redu- Cfirana količina povečala, ta- ko da je dobava znašala le 70 o/o pogodbenih kodičin. Za našo nemoteno distribucijo dnevno potrošimo približno 25 ton plina (to je za mestni, in gospodinjski plin v jeklen-" toah). Pogodbeno in prijart^l je- ne količine za januar in fe- bruar 78 so znašale okoili 600 ton na mesec, realizirane pa so s 65 ®/o, čeprav je urad- na rediikcija Se vedno 80%.« Kako poskušate to krizo reševati? Alojz Terbuc: »Zaracii na- stale situacij« smo povzeli vse, da bi to krizio omilili. Tako že od janviarja poteka- jo raagDvorl o nabavi plana v mozemstvu. Vendar izgle. da, da smo pri teh količinah izpadli. Najnoveuši koraki, ki smo jih in jdh še opravlja- mo, so pridobivanje poniidlb iz Avstrije. Sedaj iščemo do- bavitelja, ki bi nam lahko dostavil pUn v avtocistemi v CJelje. Pri tem imamo ve- liko podporo pri republiškem komiteju za tržišče in cene. Vzporedno s tem pa pove- čuje uvoz plina tudi INA in to z Madžarske. Obljubljajo, da bo v marcu boljiša doba- va. Dejistvo je, da tudi Evro- pa pozimi nima na rasspolago odvečnih količin plina. Pri- čakujemo, da bi se situacija z oskrbo občutno popraviia po 10. marcu. Do takrat pa bo še vedno redukcija.« Sedanje količine plina so minimalne. Kako jih razde- lite? Jurij Cemetič: »KoUčine, ki jtilh trenutno dobimo, mora- mo porazdeliti najprej tako, da pokrijemo proizvodnjo mestnega plina, to je od bol- nic, obratov družbene pre- hrane, varstvenih ustanov, šol in podobno. Ostale koli. čine, ki so dnevno še na raz- polago, enakomerno poraade- limo po dofločeni potrebi in dinamiki na vsa področna skladišča, ki jih oskrbujemo.« Vsako jutro je pred vašim skladiščem v Bukovžlaku ve- lika gneča. Kako bi jo lahko odpravili? Alojz Terbuc: »Najprej se- veda tako, da bi bilo dovolj plina. Drugo pa je, da žeU- mo okrepiti dostaivo na dom in to tudi v popoldanskem času. Ob širši dostavi na dom hd tuxJi imeli boljši pre- gled, kdaj kdo plin kupi in koliko. Tako pa se nam zdaj dogaja, da v vrsti stojijo več ali manj eni in isti ljudje in kupujejo plin za tete, stri- ce in ne vem še koga. če bomo okrepili dostavo na dom, se bomo morali tudi pogovoriti o novi dostavni ceni, sa(j sedanja ne ustreza več.« Kaj predlagate ljudem? Jurij Cemetič: »Marsikaj se da rešiti z dodatnimi je- klenkami, ki jfl2i lahko naba- vijo poleti, ko je več plina. Veliko bi se dalo tudi izbolj- šati s prehodom na drugo vrsto goriva — zlasti pozimi — oziroma z racionalnejšo porabo plina.« Alojz Terbuc: »Ljudje naj bi bih bolj strpni. Ma bi radi zadovoljdli vse, vendar če pli- na rri, ga tudi prodati ne moremo. Sicer pa upajmo v čimprejšnjo i^iboljšavo te ne. rodne situacije.« Tako. Nekaj malega smo razvozljaii okoU plinske kri- ze, ki ni samo primer Celja, ampak je to širši in zelo za- pleten primer. Glede na to, da se v zadnjih letih stalno pojavljajo plinske krize pa bi bilo dobro že zdaj raz- mlšl,iati o tem, kako bomo preprečili morebitno krizo, ki nas bi ponovno zajela kon- cem letošnj^a leta. Nekaj se verjetno vseeno da nare- diti. Zdaj pa nam ne pre- ostane drugega, kot da ča- kamo na sredino marca, ko Je napovedana izboljšava ... P. s.: Sreda, 1. marca! Zju- traj smo poklicali direktorja Plinarne v Celju Jurija C^me- tlča in ga poprašali, kako je s plinom v Celju glede na to, da so ga v IJubljani dobili večjo pošiljko. Povedal ,Je, da so se na sestanku dogovorili, da bodo najprej situacijo ure- dili v IJubljani, od pri.šle po- šiljke pa bo določena količina prišla koncem tedna tudi v Celje. Vse kaže, da se plinska kriza počasi le končuje in da bo kmalu plina za vse dovolj in ne bo več potrebno zgod- nje jutran,ie čakanje, nerganje in prerivanje. TONE VRAEL PA SE SLIS IZ ŽALCA Tajnik Planinskega društva Zabukovica FRANCI JEZOV- NIK je oni dan osvojil Hom. Tokrat peš. Kar tako naprej! JANEZ VEDENIK XXX Rokometni klub MINERVA iz Griž ima bojda vedno več- je probleme in težave. To se- veda nima nobene zveze z nji- hovim pokroviteljezn. ŠOŠTANJ: KAJUHOVA BRALNA ZNAČKA Kot vsako leto, so tudi ob letošnji obletnici Kajuhove smrti pripravili na istoimenski šoli v Šoštanju proslavo in podelili Kajuhove bralne značke. Letošnje Kajuhove glavice na nižji stopnji ter Kajuhove bralne značke (bronaste, srebrne tn zlate), je preje- lo skupaj z učenci iz osnovne šole To- polšica, 243 mladih, ki so prečitali več kot tisoč knjig. Tokratne slavnosti so se udeležili še Marta Pavlin-Brina, Kajuhova so- borka in članica kulturnište skupine Štirinajste divizije, pisatelj Vitan Mal ter ilustratorka Jelka Reichman iz Lju- bljane. Ob tej priložnosti je delegacija učen- cev odnesla k Zlebnikovi domačiji, kjer je 22. februarja 1944. leta padk pesnik in borec Kajuh, tudi venec. V. KOJC LUTKE 8. SREČANJE SLOVENSKIH LUTKARJEV V CELJU Ob različnih razpravah o gledališkem občinstvu se po- javlja prašanje: kaj storiti za številnejše gledališko občin- stvo — predvsem mlado? Ne- kateri tarnajo, da je vzrok splošna nezainteresiranost mladih; drugi mečejo krivdo na gledaJiškl repertoar; tre- tji govorijo o preskromni pro- pagandi; mislim pa, da imajo prav tisti, ki iščejo vzrok v gledališki vzgoji človeka, ure- jene in sistematične. Izhaja- joč ia ugotovitev, da imamo v Celju veliko premalo pred- stav za mlde; da ugotavljamo, da ni našla svojega mesta v sistemu pouka kot sestavne- ga dela estetske vzgoje; da je naalo Ijtidi po šolah, ki se na gledališče vsaj nekoliko podrobneje spoznajo; da se tak mačehovski odnos kaže tudi v pionirskih skupinah ob »Naši besedi« (v zadnjem ča- su ugotavljamo, da je pionir- skih gledaliških skupin vedno manj) lahko zapišemo, da nas čaka še veliko dela — seveda, če bomo želeli imeti vzgoje- no gledališko občinstvo in če bomo želeli dati možnost aktivnega delovanja vsem mladim, ki se želijo uveljavi- ti r^ tem področju. Prav VIII. SREČANJE SLO- VENSKIH LUTKARJEV bo priložnost, da bomo razmiš- ljali o gledališki vzgoji naj- mlajših. To srečanje bo tudi »injekcija« za vse tiste, ki ne- kaj delajo na področju lut- karstva, hkrati i)a se zadovo- ljujejo s skromnimi rezultati v okviru šole. Menimo, da je tako delo tudi premalo stimu- lirano, pa tudi ustreznih strokovnih kadrov primanj- kuje. Na »LUTKARSKIH KA- ŽIPOTIH« (na sporedu bodo kar trije) se bodo slovenski lutkarji pogovarjali praiv o tem: kako slovensko lutkar- stvo pripeljati med družbeno pomembne kulturne dejavno- sti in kako mu pomagati. V razpravah bomo prav Celja- ni intenzivno sodelovali. Lutkarsko srečanje bo to pot prvič v Celju, prvič bo na podobni prireditvi sodelo- vala domača skupina (Peda- goškega šolskega centra z igrico »Trdoglavček«). S tem se pridružujemo živahni de- jaivnosti, ki je najuspešnejša v Sevro-vzhodni Sloveniji, s katero pa se prav gotovo ne moremo primerjati. V pri- hodnjih letih bomo morali postopoma organizacijsko utrditi vse skupine v občini, jim strokovno pomagati m pripraviti podobna srečanja na občinski ravni. Ob tem pa bomo morali Intenzivno razmišljati o stalnem lutkov- nem gledališču (!!), saj smo doslej predstave le »uvažali«. Taka je tudi želja celjske kulturne skupnosti. To pot bo nastopilo kar 17 lutkovnih skupin (amaterskih in profesionalnih!!) s prav to- likimi predstavami in vse ka- že, da bodo dvorane polne. To kaže na določerK) »žejo«, hkrati pa je tvidi res, da je bilo v priprave vložen^a pre- cej truda. To ne bo samo »papirnata« realizacija enega izmed sklepov »celjskega kul- turnega utripa«, to bo resnič- na kiiltuma akcija za naj- mlajše, ki pa ne sme ostati pri »enkratnosti«, temveč mo- ra biti kontinuirano prizade- vanje tudi vnaprej. To pa ni stvar samo Zveze kulturnih organizacij, ki sd je to na- logo naložila, temveč bodo morali o tem razmišljati v vseh skupnostih, ki zadevajo vzgojo mladega človeka, pr^- vsem pa v šolskih vodstvih osnovnih šol tn v vzgojno- varstvenih ustanovah. V to dolgoročno investicijo pa bo morala vložiti nekoldiko več naporov tudi osrednja gleda- liška hiša. Kulturna skupnost nameni vsako leto nekaj sredstev za gostovanja zunanjih lutkov- nih skupin, vsi drugi pa smo stali več ali manj ob strani. Kaj torej storiti, da bomo nudili mladim ljubiteljem gle- dališča čimveč organiziranih dobrih lutkovnih predstav in s tem i)omagali ustvariti prvi (zelo pomemben) odnos do gledališča? Najprej moramo organizacijsko povezatd vsa dosedanja občasna prizadieva- nja, strokovno moramo izpo- polniti komisijo za lutlkarstvo pri Občinski zvezi kulturoih organizacij, kontinuirano mo- ramo prirejati strokovne se- minarje za režiserje in izde- lovalce lutk (tu vidimo tudi stične točke z likovnim pou- kom in tehnično dejavnostjo na šolah), skrbeti bomo mo- rali za dobra gledališka bese- dila in še bi lahko naštevali. Z vsemi temi problemi se bo- mo morali srečevati tudi sre- di leta in ne samo ob podob- nih srečanjih. Ta zapis naj izzveni tudi kot vabilo k sodelovanu! Že- limo tudi, da si prireditve, ki se bodo zvrstile v dvorani SLG in Pionirskega doma 10., 11. in 12. marca, ogleda čimveč IjfUda. ŠTEFAN 2VI2EJ CELJSKA SKUPŠČINA: O OKOUU Za varstvo okolja smo i Celju še premalo naredili. Za- to je treba storiti vse, da bo zavest o nujnosti skrbnejše- ga varstva okolja prodrla v vse temeljne sredine, kjer ži- vijo in delajo celjski občani in delavci. Takšna je bila osnovna misel tvorne in bo- gate razprave, ki so jo zbori celjske občinske skupščine posvetili vprašanjem varstva okolja, ob tem ko so sprele- mali družbeni dogovor o var- stvu okolja v občini Celje do leta 1980. Skupščina je db tem sprejela tudi resolucijo družbenoekonomskem razvo- ju občine letos, priporo- čila o razvoju malega gospo- darstva, medtem k» je pred- log uvedbe pol odstotn^a davka od osebnih dohodkom zavrnila. Gre za predlog dav- ka, s katerim bi zbrali v ob- čini dovolj denarja za uredi- tev zgodovinskega arhiva in še nekatere druge dejavnosti. Odklonitev tega davka so de- legati utemeljevali s tem, da delavci o njem še niso do- volj razpravljali in da ne ka- že uvajati novih davkov. -le t2. stran — NOVI TEDNIK §t. 9 — 2. marec 1978 TRETJA UPRIZORITEV SLG CELJE ZASTRTO SPOROČILO OB PRAIZVEDBI RISTIČEVE KOREODRAME Po dolgotrajnem pričakova- nju smo dočakali najnovej- šo predstavo, ki Je vzbujala »animanje že zato, ker Je to prvi poskus uprizoritve ope- re v dramskem gledališču. In ker je priSlo ob tej zahtevni akciji do vse podpore vred- n^a povezovanja gledališč iz dveh sosednjih republik. V sodobni evropski gledališki in filmski umetnosti so znani primeri, da se veliki režiser- ji lotevajo tudi oper (Berg- man, Polanski, Stein), zato je poskus mogoče opazovati tudi s te plati. Ne na koncu je pričakovanje vzbujal tudi avtor zamisli in režiser upri- zoritve Ljubiša Ristič, ki se ga v Celju dobro spominja- mo po režijah Jovanovičeve- ga Tvunorja, Kroetzov^ Moške zadeve In MUllerjevega Ce- menta. V vseh teh predsta- vah (pa tudi v Krleževem Michelangelu) Je Ristič doka- zal Izjemno ustvarjalno Siro- kopoteznost in sposobnost, da iz navidez najbolj raznorod- nih prvin ustvari učinkovito, sodobni občutljivosti gledalca prikrojeno celovito gledališko doživetje, ki pa m nikoli zgolj samo sebi namen. Osnovno vprašanje, ki si ga mora razmišljajoči gleda- lec zastaviti, je torej: v čem je razlog za uprizarjanje* ope- re ▼ obliki koreodrame? Z odgovorom na to vprašanje bomo ugotovili tudi, ali je spektakulama oblika vsebin- sko utemeljena. Gledalcu je takoj jasno, da T predstavi ne gre zgolj za dramsko izvedbo opernega besedila, ampak da Je pri- ljubljena opera uporabljena zgolj kot nenavaden vsebin- sko-oblikovni citat, Id v iz- virno zamišljenem okvirju prologa in epiloga dobi so- dobne sporočilne! razsežnosti. Samo skozi ta okvir hrva- škega pesnika Vjerana Zuppe, ki je nastajal dobesedno ob nastajanju predstave, je mo- goče ustrezno dojeti celotno uprizoritev in njeno vrednost v sodobnem gledališkem tre- nutku. Osrednja osebnost predstave zato nikakor ni Tosca, ampak znameniti fran- coski književnik in politik Chateaubriand, znan negator revolucionaimih pridobitev, racionalizma In romantično sanjavi aristokrat, ki ga je Mane 1. 1073 v pismu Engd- su označil kot pisca »lažne globine, bizantinskega pretira- vanja, čustvenega koketiranja, slikovite bleščave, teatralno- sti, vzvišenosti, z eno bese- do — take lažne mešanice, kakršne še ni bilo niti po obliki niti po vsebini«. (Te Mancove besede se kar pre- senetljivo prilegajo predstavi Tosce, kar j«), kot bom sku- šal dokazati, predstavi seveda močno v prid.) In temu va- se zagledanemu začetniku francoske romantike postavi Zupija nasproti mlado balet- no skupino, ki v plesu oživ- lja in ustvarjalno nadaljuje Izročilo francoske revolucije. V slikovitem rimskem vrtu se v poletnem večeru leta 1803—1804 odvija polemično srečanje med reakcionar- nim imietnikom, Napoleono- vim uslužbencem, in pobegli- mi, revolucionarnimi baletni- ki, ki se konča z nasilno akcijo vojske in prelije v iz reakcionarne zavesti izsanja- no opero, v vsebinsko-obli- kovno nabreklo Tosco, ki se dogaja v Rimu leta 1800. Dovolj je, da igralci libre- to vzneseno govorijo, name- sto da bi ga brezhibno od- peli, in že se zavemo lažnega blišča in Izvotljene čustveno- sti značilne meščanske umet- nine, ki preraste t Rističevi interpretaciji v simbol oko- stenele meščanske umetnosti, nastale iz protirevolucionar- nega umika v bogastvo obli- ke, silovito čustvenost, po- mensko izpraznjeno leporečje in fabulativno eksotiko. Da bi poudaril zgodovinsko-poli- tično razsežnost opere, Ri- stič že v dogajanje Tosce uvede zloglasnega Napoleono- vega policijskega ministra Foucheja, ki se v dogajanje! ne vpleta, saj Je lažna umet- nost v rokah vladajočega re- da kot slepUo množic. Sožit- je med lažno umetnostjo in oblastjo je dokončno potrje- no v epilogu, ko se v istem rimskem vrtu neke deževne noči leta 1820 srečata ostare- la Chateaubriand in Fouche. V dialogu se izkaže, da sta oba, umetnik in policist, ira- cionalistični sanjač in pra. gmatični razumar, služila Na- poleonovi diktaturi in sta to-" refj pred zgodovino popolno- ma enaka. Iz tega pa že raz- ločno zaslutimo univerzalno sporočilo o odnosu med umetnostjo in politiko, ki kaže, da nevtralne, čiste, sa- mozavezujoče in samozadost- ne umetnosti ni, da je tako pojmovanje lahko le naivna romantična iluzija ali zavest- na laž. Rističeva izvedba te izvir- ne zamisli dosledno vztraja pri značilnostih določenega izvedbenega sloga, zato spek- takulama, domala baročna oblikovna nabreklost nikakor ne raste mimo vsebine, am- pak je! ravno zaradi svoje presenetljive doslednosti naj- bolj učinkovita podoba neke razpadajoče kulture in umet- nosti, jKKioba meščanskega lastniškega odnosa do umet- nosti in popolne odtujenosti. Prav v tej dosledni nabreklo- sti pa je tudi najnevarnejša kleč predstave, saj se zelo lahko zgodi, da bo ostala v spominu gledalca zgolj spek- takulama paša za oči in uše- sa opere same, in kar je še huje, da bo nad vsem tem bliščem in patetiko očaran, ker mu bosta ostala nera- zumljiva prolog in epilog ter njuna povezanost s Tosco v novo celoto. Krivdo za ta možni nesporazum vidim naj- prej in predvsem v nejasnem in odločno predolgem besedi- lu prologa, ki terja precej obveščenega gledalca z dobro razvitim sluhom in spomi- nom. Ker besedilo ni naj- boljše, je v prolc^u medlej- ša tudi igra. Zal tega vtisa odličen balet na revolucio- narno Beethovnovo glasbo, ki je v kontrastnem razmerju glede na nabreklo Puccinije- vo glasbo v Tosci, ne more popraviti. Epilog je boljši in zaradi tega tudi bolje zreži- ran in zaigran. Napako, ki lahko odločilno vpliva na ra- zumevanje celotne predstave, bi lahko precej popravila ustrezna informacija v gleda- liškem listu. Zal pa tokrat v njem razen odlomkov iz Zuppovega besedila ni niče- sar, kar bi lahko gledalcu pomagalo. Skoda. Kdor pozna režiserjeve prejšnje predstave ,je lahko opazil tudi to i>ot njegovo izjemno sposobnost za uskla- jevanje mogočnih potez in podrobnosti, za spretno ustvarjanje vzdušja, ki ga do- sega pogosto z uporabo in komponiranjem najrazličnej- ših izraznih prvin (poetično besedilo, glasba, balet, pou- darjeno gibanje po prostoru, prav filmsko prelivanje iz prizora v prizor, itd.) v no- vo, čvrsto prepleteno pred- stavo. Iz dobro znanih in po- nx<*isko izpraznjenih prvin nastaja v novih med.sebojnih razmerjih nova napetost, no- vi presenetljivi pomeni. Za scensko bogastvo so poskrbe- le scenografinja Dinka Jeri- čevlčeva, kostumografinja Ika Skomrljeva in načrtovalka luči Chris Johnsonova. Te so ustvarile odlična vzdušja izzi- valnega poletnega večera * rimskem vrtu; monimientalne katedrale, v kateri je človek majhen in nebogljen in se vanjo vsiplje odrešujoča in zlovešča svetloba le ob od- piranju ogromnih vrat na rimski trg; razsipno bogate- ga dvorskega salona, ki se ob Scarpijevi smrti svečano izprazni v čni in prazen pro- stor smrti, v katerem se do- godi solzavi operni finale; za- ključna scena se odigra spet v že omenjenem rimskem vrtu, v katerem sta prepu- ščena dežju, osamljenosti in neprijetnim spominom pe- snik in policist. Pred igralce in ansambel Plesnega gledališča Celje sta postavila režiser in koreo- grafinja Nada Kokotovičeva težke luiloge, predvsem seve- da v plesnem delu. Izrednim naporom vseh sodelujočih gre torej zasluga, da je baletni del predstave (tu mislim na uvodni balet v prologu) la- Ucu videti dovolj enoten, če- prav v njem nastopata ple- sni in igralski ansambel sku- paj. Tudi živahno in po- menljivo gibanje v operi smo hitro sprejeli kot i)ovsem ustrezno nadomestilo name- sto petja, predvsem seveda t kot sredstvo operne patetike. j Milena Zupančičeva je p>o- končna, notranje trdna, ide- alom zvesta, upoma prva ' plesalka iz prologa in samo- zavestno zvezdniška, furija- sta, s potezami parodije obli- kovana Floria ToSca. Anica Kiunrova je nežnejša, bolj trpeča in mestoma pretreslji- vejša prva plesalka ter bolj naivna, notranje negotova, v igro usode ukleta Tosca. Stanko Potisk je v prologu skeptik, nihajoč med sanja- mi in resničnostjo, v Tosci cinični izsiljevalec Scarpia, v epilogu pa nemočni, a še ved- no v spomine in iluzije za- predeni Chateaubriand. Janez Bermež je najprej nekoliko pregovorniški koreograf Gio- ia, v Tosci pa čustveni in trpeči Cavaradossi z razvidni- mi potezami parodije. Miro Podjed je! najprej gostobesed- ni korepetitor, v Tosci pa simpatično smešni cerkovnik. Janez Starina je v prologu fanatični zagovornik revoluci- onarnih idealov, v Tosci pa zbegani begunec Angelotti. Pavle Jeršin je v Tosci do- stojanstveni zlovešči policij- ski minister, v epilogu pa ostareli upokojeni Napoleo- nov pomočnik, poln starčev- ske škodoželjnosti in prepri- čanosti v svoj prav. Nastopa- jo pa še: Jože Pristov, Bo- rut Alujevič, Bogomir Veras, Matjaž Arsenjuk in Drago Kastelic. Ristič^a Tosca je kljub omenjenim pomanjkljivostim nedvomno izjemen dosežek vseh sodelujočih, ki mu bo natančneje in objektivneje iz- merila vrednost šele gledališ- ka in splošna kulturna zgodo- vina. Gre namreč za srečanje z novim in neznanim, zato zmeda med gledalci in oce- njevalci, zato vzhičenje nad lepoto in nemočno hlastanje po vsdbini, sodobnem sporo- čilu. Ali je koreodrama, ka- kor nam Jo uprizarjajo v CJelju, nova možnost gledališ- ke umetnosti, ali pa Je le eden brezštevilnih mrtvih ro- kavov, bo pokazala prihod- nost. Dejstvo pa je, da je celjsko gledališče s to pred- stavo letos že drugič v sre- dišču zanimanja med ljubite- lji gledališča po vseJj Jugo- slaviji. SLAVKO PEZDIR JUGOSLOVANSKA LIKOVNA UMETNOST PRIKAZ SODOBNOSTI PISE ALENKA SALESIN Olja in grafike iz izbora Umetnostne, ga paviljona Slovenj Gradec nam prezen- tirajo likovno tvornost petintridesetih pri- znanih jugoslovanskih likovnih umetnikov, katerih imena so zapisana v sodobni ju- goslovanski umetnosti. Zaradi velikega števila avtorjev se tux tem mestu žal lahko ustavim le pri ne- katerih imenih. Dela Krste Hegedušiča, Lojzeta Logar- ja in Bogdana Meška vsebujejo odmeve vojne, zločinov, absurda, skoraj eksisten- cialistična spoznanja, ki so hkrati pro- test in katarza. Marko Su^Uaršič je formiral lastno va- rianto poetskega nadrealizma. Vlado Jo- kelič se nam je predstavil z delom Ča- kalnica II s socialno tematiko. Jože Tis- nikar je kljub izrazitim naivnim primi- tivnim oblikovanjem figur dosegel s po- močjo kolorita in duševnega izraza močno izpovednost. Karel Pečko se nam je predstavil prvič kot sodelavec pri organi- zaciji razstave in drugič z lirično dožive. tim pastelom »Uršlja gora«. Z oljnimi de- li so zastopani še Milan Džokič (Alegorija, 1%5), Tomislav Hruškovec (Heraldični emblem, 1966), Nikola Gvozdenovič (Gra- ciji, 1965), Pedja Milosavljevič (Zopir, 1964), Branimir Minič (Tišina prostora, 1964), Lidija Osterc (Zaroka, mešana teh. nika, 1966), Bata Protič ( Reminiscenca, 1966), Anton Repnik (Golob miru, 1965), Ive Subic (Bela ptica, temperaolje, 1966) in Mehmed Zaimovič (Svetlobe na hori zontu, 1965). V gornjem prostoru Likovnega salona so razstavljene grafike priznanih jugoslo- vanskih avtorjev; Miha Maleš (Makedon- ka, akvatinta) je v svoje slikarstvo vkliu. čil obilo folklornega gradiva in ga oboga- til v barvnem izrazu. Božidar Jakac (Po- žgana roška tepka, ksilogravura, 1963) je na papir ujel del narave, ki vzbuja esteU sko doživetje, slikoviti prizor postane idealiziraria resničnost. France Mihelič (Dafne in gozd, lesorez, 1967) je slikovito upodobitev prizora kot celote spremenil v novo, očiščeno simbolično prisotnost, figure pa so ohranile še svoje dedne ku- rentovske poteze. Hozo Dževad (Simbio- za, akvatinta, 1965) je z dolgotrajnim ek- sperimentom dosegel izredno kompozicijo. Janez Boljka (Motiv iz Ribnice, akvatinta, 1962) je s pomočjo ploskovne delitve ome- jil stilizirano figuro na osrednji prostor in s tem poudaril vsebino likovnega dela. Jože duha (Stroj, sitotisk, 1975), Ivan Gjirgjijev Vančo (Figuri, lesorez), Zdenka Golob (V spomin pesniku Dizdarju, EA 1971), Dore Klemenčič-Maj (Deževni oblak, litografija, 1959), Gjirgji Krstevski-Gjoko (Ohrid, Lesorez), Ante Kuduz (Kader B, sitotisk 1966), Vladimir Makuc (žena z drvmi, EA-barvni lesorez, 1960), Berber Mer sad (Objava miru, lesorez 1965), Mar. jan Pogačnik (Umirajoče ptice, jedkani ca 1965), Milan Stanojev (Predznaki, lito- grafija 1965), Zdravko Tišljar (Cor II, 1967) in Marijan Tršar (Razpadla rozeta, mešana tehnika 1965) so imena, ki se j)0. leg ostalih naštetih vključujejo v sam vrh jugoslovanske sodobne umetnosti. In če na kratko pregledamo kronolo- gijo sodobne jugoslovanske umetnosti, po- tem je potrebno poseči nazaj do začetka našega stoletja, ko ga spremljajo mnoga vrenja in protislovja. Z dotrajajočim aka. demizmom »večne umetnosti« se poraja- jo nova pojmovanja in novo umetnostno stanje, ki je s impresionizmom pomenilo revolucijo. Letnice 1914, 1918, 1941 in 1945 niso samo politični mejniki, pač pa tudi mejniki posebnih umetnostnih obdobij, ki ima vsak svojo lastno fiztogrtomijo in du- ševni izraz. Obdobje po letu 1945 je videti najbolj razgibano in zanimivo, kar lahko pove- žemo s številnimi na novo tLstanovljenimi likovnimi akademijami in kulturnimi sre- dišči ter sodelovanjem več umetniških ge- neracij. V njem se je sodobna jugoslovan. ska umetnost preoblikovala v posebno ve- jo svetovne moderne umetnosti. Tako se v teh letih pojavljajo različna umetnostna gibanja. Obstajajo prizadeva- nja za obogatitev motivike, oblike, vsebU ne in sredstev, ki pa jih ne moremo pripi- sovati eni ali dvema generacijama. Vsaka generacija je glasnik idealov svoje dobe, pa vendarle imajo nekje skuptii imenova- lec, ki .to ga v desetletjih svojega razvoja razvili, dopolnili in s tem spremenili ju- goslovansko sodobno umetnost od sprem- ljevalke v aktivno in priznano sodelavko mednarodne moderne umetnosti. KULTURNA DEDIŠČINA NOVO TEMELJNO DELO POMEMBNA PUBLIKACIJA DR. IVANA STOPARJA Slovenska matica v Ljub- ljani je ob koncu lanskega leta izdala knjigo z naslovom »Razvoj srednjeveške grajske arhitekture na Spodnjem Šta- jerskem«, avtorja Ivana Sto- parja. Gre pravzaprav za tezo njegove doktorske disertacije, sicer pa je dr. Ivan Stopar, konservatorski svetovalec na Zavodu za spomeniško varst- vo v Celju s svojo publici- stično dejavnostjo že znan (Opatijska cerkev, številni vodniki, Vischerjeva topogra- fija, več obširnih razprav v Celjskih zbornikih in drugo). Razvoj srednjeveške graj- ske arhitekture na Spodnjem štajerskem je knjiga, ki nam prinaša mnoge nove poglede na to področje. Naj takoj na začetku napišem to, da je knjiga, čeprav gre za znanst- veno delo, pisana na tak na- čin, da bo razumljiva marsi- kateremu ljubitelju zgodovine naše kulturne dediščine, pa tudi bralcu, ki gleda na ostan- ke srednjeveške arhitekture pri nas povsem laično. Zato ni prav, da jk) nekaj mese- cih, po izidu knjige, še ne najdemo nobenega primerka v nobeni celjski knjigami. To bi bilo prav že zaradi odno- sa do avtorja, ki živi in dela v CJelju in seveda do njego- vega dela, ki v marsičem po- sega tudi na Celjski grad, za katerega v zadnjem času tako goreče prisegamo, da je naš in da ga ne bomo pustili pro- padu. V nobeni celjski knji- gami tudi ni dela Bmna Hart. mana. ki Je izšlo v enakem času, a o tem beseda prihod- njič. Vrnimo se k omenjeni knjigi in k vprašanjem kaj nam prinaša na svojih dve- stotih straneh. Uvodoma avtor razmišlja o grajskem objektu kot objek- tu svoje' dobe, pojavnosti pač, kjer navaja, da je bilo na Slo- venskem štajerskem v sred- njem veku dvesto gradov, ozi- roma grajskih objektov. V uvodu razlaga širše pojme o grajskih objektih, njihovih razvojnih zakonitostih ter s tem podaja osnovna izhodi- šča za celo delo, tako temat- ska kot problemska. Prvo poglavje obravnava področje virov, literature in pričevanj. To je zelo po- membno poglavje, ki nam razkriva kronologijo že zna- nega gradiva in imena, ki so se s tem ukvarjala. Brez dvo- ma je za vsakega raziskoval- ca in znanstvenega delavca na trdi poti preveirjanja in ugo- tavljanja novih podatkov iz- rednega pomena poznavanje že obstoječih virov in iska- nje smernic za nova »najdi- šča«. Dmgo poglavje nam pred- stavlja gradove v romanski dobi, torej enajsto in dva- najsto stoletje, ki pomenita za srednjo Evropo začetek dobe zidanih gradov. Avtor v tem poglavju podaja ča- sovne razmejitve od zgodnje, ga XI. stoletja do srede XIII. in naaomo podaja pri- merjave razvoja grajske arhi- tekture na Spodnjem Stajer- skeim in med takoimenovanim srednjeevropskim prostorom. V tem poglavju podrobneje govori o kastelnih zasnoval razvitih zasnovah in utrjeni visokih hišah ter izpostavljt nih visokih stolpih. Tretje poglavje prinaša p< dobo gradov gotske dobe i se deli na več skupin in s cer v njem avtor piše o tri diciji romanskega gradu, n( vih stavbnih formulacijah, problemu gotskih stolpov i o procesu diferenciacije a snov. 2e ti -naslovi ponaza jajo razvoj gotskih grajski objektov, ki so se razvili o vpliva romanske tradicije! d samostojne, nove stavbn forme. Četrto poglavje obseg stavbnozgodovinske izsledK in umetnostne oznake, term pa sledi še pregled prvi omemb, kastelološki beset njak, opombe in literaturi ter povzetek t nemščini. KO priloga je knjigi dodan zett Ijevid omenjenih gradov n Spodnjem Stajerske!m t« seznam omenjenih gradoi Brez dvoma je za bralca p< sebno dobrodošel podrobd pregled grajskih objektov, W stelološki besedanjak in aW čedno urejen seznam omenj« nih gradov. Knjiga, ki jo j izidala Slovenska matica i) sofinancirala Slovenska kt> turna skupnost, opremil P jo je avtor sam, »je za sK vensko umetnostno vedo tt meljno deQo, ki bo brez dv< ma odmevalo tudi prek r^ ših meja,« pravi v svoji spr* mni besedi dr. Nace šunU univerzitetni profesor in torjev mentor pri omenj< nem delu. DRA(X) MEDVfil ftt. 9 — 2. marec 1978 NOVI TEDNIK — stran 9 ^ i i V CELJU SO TRENUTNO POLEG MILIČNIKOV TUDI ŠTIRI MILIČNICE, V SLOVENIJI JIH JE ŽE OKOLI DVESTO Pred šUrimi leti sta se na celjskih tilicah pojavili prvi dekleti, ki ata oprav- ljali miličniški poklic. To- rej tisti poklic, ki je bdi vse do takrat, vsaj pri nas, v čisti domeni fan- tov, torej močnejšega spo- la. Vse pa kaže, da so dekleta hudo resno vaela pravila enakopravnosti in si zadala nalogo, da bodo v bodoče opravljala tudi ta sicer lep, vendar težak, nevaren in odgovoren po- klic. V začetku smo jdh gledali nekako z nezaupa- njem, češ, punce pa milič- nice! Plaho so hodile ob svojih delovnih tovariših in si nabirale izkušnje ter teorijo, dobljeno v šoli, spreminjale v prakso. Kaj kmalu so ti plahi koraki postali odločnejši. Sicer pa, miličniški poklic na za plahe ljudi, ampak za od- ločne, vestne, hitre, poš<»- ne... F»rvim dvem celjskim miličnicam sta se leto kas- neje pridruždill še dve in adaj imamo že nekaj Časa v našem mestu štiriperes- no deteljico v modrem! Ta štiriperesna deteljica pozna že veliko skrivnosti v svojem poklicu, zato jih vse ix>gosteje ne vide- vamo več v družfl>i milič- nika, ampak že kar tudi same. Kdo so dekleta, na ka- tere ne gledamo ^ tako, kot pred .štirimi leti, am- pak popolnoma enakovred- rK> z moštoimd miličniki? Prvi sta prišli v Celje ZALIKA SENCAR iz Ljub- Ijsme in sicer 23. oktobra 1974 ter JOŽICA ZORMAN iz Maribora 1. oktobra istega leta. 2e aprila na- slednje leto se je pridru- žila ZOFIJA RETKO iz Rimskih Toplic in decem- bra 75 še MAGDA IVIURN iz Vojnika. Slednja sd je celo zakonskega tovariša izbrala med miliftndM, ta- ko da sta adaj oba dobro zavarovana. Vse štiri mildčnice so mJsr de in prav takšna dekle- ta, kot jih vsak dan sre- čujemo na drugih delov- nih rhestih. Razlika je sa- mo v tem, da nosijo mi- Učniške uniforme, da ima- jo vsak dan ničkoloko sti- kov (prijetnih in nepri- jetnih) z občani vseh sta- rosti in spolov ter da ima- jo za kanček aU še več odgovornejše delo. Kaj prida zgovorne celjske mi- ličnice niso, saj se bolj držijo tistega znanca pre- govora »manj govori in več delaj!« Tako sem se kar pošteno natrudil, da sem z raznimi manevrski- mi vprašanji iz njih le ne- kaj »potegnil«, kar bo za- nimivo tako za bralce, kot tista dekleta, ki bi tudi želele postati miličnice. Le- teh je danes v Sloveniji že okoli 200 in za vse se najde delo. Zalika: »Največji prob- lemi so z ženskami. Moš- ki so veliko bolj vljudni.« Jožica: »Marsikdo te po- skuša najprej na »fino« uloviti, potem ko pa vidi, da iz tega ne bo nič pa pobesni.« Zalika: »Ne gre jim v glavo, da ženska žensko komandira!« Miličnik jo je takoj do- polnil, da tudU on lažje delf z ženskami, kot ua z moškimi. Tu gre za ne- ko nepisano rivalstvo, ki ga civilne osebe velikokrat ne razumejo ali si ga na- robe tolmačijo. Magda: »Ta ix>kiic je prijeten tudi zato, ker se vsak dan zgodi nekaj no- vega. To ni pisarna, to je delo na terenu in med Ijoidmi.« Zofija: »V začetku smo »lomile« led. Kaj vse bO nam pravili, ko smo se pojavili na cesti! Zaradi širokih plaščev so nas za- menjevaJi s poštarji in spraševali, če imamo kaj pošte za njih. Drugi so spet mislili, da smo vvardese na slučajnem sprehodu po Celju. Bile smo pravi pKjskusni zajč- ki.« Začetne težave so kma- lu minUe in danes le še malokdo zamenja milični- co za poštarko ah stewaT- deso. Sicer je pa to po njihovih sedanjih unifor- mah tudi neniogoče, po- leg tega pa smo se že tudi navadili na to, kaj so in zakaj. Kaj je potrebno za žen- sko, da lahko postane mi- ličndca? Predvsem mora imeti končano srednjo ali sred- njo strokovno šolo. Potem opravi mesečni uvajalni tečaj. Pripravniška doba traja od pol do enega le^ ta, pač glede na tisti čas, kdaj prideš in kdaj se po- tem začne šolanje, ki tra- ja eno leto in je v Ljub- ljani. V šoli dobijo bodo- če mdličnice vse tisto zna- nje, ki ga bodo kasneje pčytrebova3e za učinkovito opravljanje poklica. Po us- pešno opravljeni šoli gre- ck) »novopečene« miličnice na raalične postaje milice, kjer opravljajo delo tako, kot vsi miličniki. Do izje- me pride le pri nekaterih težjih delih. Vse so si enotne v tem, da jim šola sicer da ve- liko osnovnega znanja, vendar večino le dobijo s kasnejšo prakso na ter©, mi in ob stalnem študij- skem izpopolnjevanju. Mi- ličnik pri svojem p>okllou ne sme biti ozek, saj mo. ra vedeti za vrsto drob- narij, da bo lahko dobro opravil delo. Mora se. re- cimo, spoznati na gradbe- ne detajle pa kako bo ukrepal pri požaru, vlomu, poplavi, nesreči, uboju, po- magal ponesrečenemu člo- veku itd. Praktično na no- benem področju ne sme biti »bos«. Tu pa je še cela vrsta pravnih »regel- cov« pa najrazličnejših od- lokov, ki se spreminjajo iz dneva v dan fai podob- nega. Vse štiri miličnice so kljtib kratkemti delovnemu stažu doživele že marsikaj razburljivega, zanimivega, prijetnega in tudi nepri- jetnega, kar pa Je sestavni del njihove službe. Tako je eni izmed njih, ko je v jutranjih urah z vso eleganco usmerjala promet pred spomenikom NOB na Slandrovem trgu md- movozeči voznik vrgel sko- zi okno nagelj. Druga je usmerjala promet na sicer semaforiziranem križišču (ki pa ni delalo!) Ašker- čeva—Levstikova, ko j€ direktno proti njej zape- ljal tovornjak. Miličnica Je odskočila, šofer pa ji je hitel ponujati bonbon ne: »No, vaemdte, tako sem rinil v vas, ziiaj pa nočete vzeti!« Kako se je ta »šala« končala sicer ne vemo, miličnica pa je končno le vzela tisti bon- bon. Lep primer Je doži- vela miličnica na TomŠd- čevem trgu, kjer c;eljand in tudi drugi strašno rada parkirajo, kar pa nd do- voljeno. Miličnik je »do- tični« nazmerjal pa je pri- stopil starejša občan in jo zaščitil z besedama: »Saj ni čudno, da je toliko ne- sreč, ko pa je toliko takš- nih surovih in brezvest- nih voznikov. Se bolj vas bi morala!« Potem zopet tarnajo, da največkrat pri- de do konfliktne sdtuaoije prav po zaslugi občana, Iri je naredil prekršek in ga noče in noče priznati. ECdo potegne pri takšnem dialogu krajši konec nd treba posebej poudarjati, poudariti pa moramo, da še vedno drži pregovor »lepa beseda lepo mesto najde«, žal ta pregovor res vse premalo ljudi po- zna ali pa ga ne uporab- lja. Zalika, Jožica, Magda in Zofija, štiri celjske milič- nice, pa so tudi izven de- lovnega časa nročno aktiv- ne. Vse štiri so članice zve5)e komunistov in mla- dinske organizacije ter ak- tivne v družbenopolitičnih organizacijah. Imajo ena- ke probleme, kot vsa dru- ga mlada dekleta, problem je samo v tem, da so za- radi svojega dela še bolj izpostavljene kot drugi. Večino prostega časa pre- živijo v novih klubskih prostorih, kjer se vedno najde kakšno pametno de- lo. »živimo povsem normal- no življenje!« so se po- hvalile vse štiri ob za- ključku klepeta. Pa sreč- no, štiriperesna deteljica v modrem in vse najlepše ob bližnjem prazniku, 8. marcu, tako na delovnem mestu, kot v zasebnem življenju. Tekst: TONE VRARL Foto: DRAGO MEDVSD CELJE ZA ŠTUDENTE OBOJESTRANSKA POMOČ V Celju že nekaj let delu- je specializirana enota za po- sredovanje zaposlitev študen- tov in dijakov: Študentski servis. V prvih letih obstoja je servis deloval v pisarni Mladinskega kluba Celje, kjer pa so postajali pogoji dela vedno težji. Tako j« prišlo na predlog podružnice do adap- tacije kletnih prostorov. Štu- dentski servis Maribor, po- družnica Celje, je tako dobil samostojni prostor z vsem potrebnim inventarjem za de- lo v normalnih prostorih. Za Celje kot industrijsko mesto in mesto z višje in srednješolskimi ustanovami je specializirana enota za po- sredovanje dela štud«itom in dijakom velikega pomena. Organizira za študente in di- jake v času, ko nimajo štu- dijskih obveznosti, razna pri- ložnostna dela, v času počit- nic pa so možne tudi daljše zaposlitve, razne akcije, pra- kse, počitniška dela. Namen je, zagotoviti mladim eksis- tenco, in koristiti širši druž- bi. S tem, ko si kaj malega zaslužijo, razbremenijo star- še, organizacijam združenega dela pa nudijo možnost spo- znati bodoče delavce in seve- da pomoč pri delu. Iz dosedanjih uspehov je razvidno, da je v Celju velik interes za tovrstno dejavnost. Zato so skušali vzpostaviti še boljši stik s posameznimi OZD, kajti takšna oblika so- delovanja je poleg koristi OZD pri konkretnem delu, tiidl obvezna oblika sodelova- nja šolstva in gospodarstva, ki nam prinaša boljše gospo- darjenje. Razširili so tudi mrežo zainteresiranih OZD. saj opravljajo najrazličnejša dela, od fizičnih do intelek- tualnih storitev vseh vrst. In prafv tu Je težnja servisa, da se število intelektualnih stori- tev še poveča, kakor tudi, da se p>oveča delo po posameznih strokah študija. Tako bi lah- ko študent določene smeri opravljal strokovno delo, pri- dobivaj bi si dodatno znanje in prakso, učinek dela pa bi bil tudi večji. Da bi študentom ln dija- kom zagotovili večji vpliv na delo podružnice, vodstvu po- družnice Pa omogočili samo- stojnejše delo in na ta način večjo učinkovitost, so spreje. li samoupravni sporazum o delu in upravljanju podružni- ce CTeJje ter ustanovili svete podružnice. Z boljšim samoupravnim organiziranjem Je zagotovlje- na podružnici dolgoročnejša perspektiva v razvoju in os- novnem delovanju, in želja je, da bi Študentski servis v Ce- lju še naprej tako dobro de- loval in pomagal štvidenbom, da zaslužijo vsaj nekaj za svoj nadaljnji študij. DARJA GLANCNIK CELJE 34 dečkov in 18 dekdic. CELJE Potročilo » je devet parov, med n;iimi: Branko Rakov, nik, delavec in Olga Vegel, delavka, oba Iz OeOja. CEIJE Rozalija Cestnik, 4fl, Oelje; Rudi ^alamon, 75, Celje; An- grta Kandorfer, 71, Lesično; Mihael Herlah, 45, Vedende; Alojzij Tepeš, »1, Druškovec; Franc Krivec, 75, Celje; Aloja Kuk, 38, SI. Konjice; Vida Pak, 57, ŽaHec; Marjan Grbac, 63, SI. Konjfce; Ljudmila Re- povž, 80, Šentjanž pri Sev- nici; Marija Storman, 70, Go. tovlje; FrančLška Pes.jak, 79, Socka, Jera Kajtna, 74, Sev- nica. JAKOB ROČNIK STOLETNIK v vetrovna noči, od petka na soboto je irnirl človek. Nebo je to moč grbančilo svo- je čelo, in ob ix)l sedmi uri zjutraj, ko je našel zet svo- jega oskrbovanca, stoletnega Jakoba Ročnika v njegovi kamri mrtvega, je začelo iz nabranih oblakov deževati. Jakoba Ročnika sem prvič srečala pred tremi leti, ko je še živel ob skromni hrani, ka- tero je imel izgovorjeno pri zetu in z občinsko podporo osemnajst starih tisočakov. Ln je živel. Drugič sva se vi- dela lani, ko je kar se da slo- vesno praznoval svoj stoti rojstni dan, V krogu svojcev in predstavnikov družbe. Tret- jič sem ga pospremila v po- nedeljek, 27. februarja, na po- ti brez vrnitve in želja. Jakob Ročnik se je rodU leta 1877 v Savinjskem vrhu pri Ljubnem. Doma je bUo sedem otrok in prav toliko se jih je rodilo njemu. Žena mu je umrla pred štirinajsti- mi leti. Jakob je bil z življe- njem trd boij. Ravno se je izučil za čevljarja, ko se mu je pri šestnajstih Letih zgodi- la nesreča in je oslepel na eno oko. Potem se je pre- življal kot dninar, gozdni de- lavec. Največ let pa je kuhal apno. Kamenje za apnenico si je nosil sam iz Savinje. Do svojega sedemindevetdesetega Leta si je Jakob vsako leto proskrbel sam dr\'a za zimo. Iskal jih je ob vodi, če jih Je Savinja kaj naplavila. In znosil na glavi v samotno domačijo, ki si je izbojevala svoj prostor tik nad strugo Savinje. »Srečno rajžo na drugi svet!« si je želel Jakob Roč- nik ob mojem prvem obisku. Ce je bila srečna, ne vem zagotovo. Umrl je človek, ljudje! In pokopali smo ga lepo, svečano, z govori in ven- ci, s pesmijo moškega pev- skega zbora PD Ljubno, z množico starejših in mladih ter učencev osnovne šole Ljubno in tako počastiU min na nekio življenje. Člo- veka. LIZA IdK LAHKO Bi REŠILI, CE... Novi tednilc prebiram že petnajst let. In ko sem pre- birala zapis »Prijetna stav- ka«, me je pri srcu zabole- lo. Nekoliko ju poznam, saj sem že trideset let v Grižah. Razmere v naši žalski soci- alni službi pa so takšne, da se ne brigajo dosti za stare ljudi. Morda mislijo, da sami ne bodo nikoli stari? Ne mi- slim jih kritizirati, toda lepo p>a le ni za vse. Tu, kjer stanujem, v Mi- gojnicah, je že od prvega ju- lija lani prazno stanovanje. Tisti, ki je! bil prej v njem, je umrl. Prostori so prazni, le nekaj ropotije je v njih. Je soba in kuhinja, pa voda notri. To je tudi stara hiša, pa vendar še v dobrem sta- nju. Stoji za cesto, tako da je tudi dostop lahek. Morda pa bi lahko tista dva starčka iz Pongraca do- bila to stanovanje. Morebiti bo tudi to pisanje pripomo- glo, da bo problem zanju ugodno rešen. V. A. ODCJOVOR: Veseli nas, da je naš zapis naletel na tak- šen odmev. 2al, tudi mi ne vemo — čeprav marsikdo od nas pričakuje, da bi morali vedeti vse, kako bi bilo mo- goče rešiti ta problem. Pre- pričani pa smo, da bodo od- govorne službe le naredile na podla$:i našega zapisa in va- šega prispevka tudi odgovo- ren korak. KAM NAJ SE POTRKAM? Po treh letih trkanja na razna vrata in prošenj, da bi dobil za svojo družino sta- novanje, sem se odločil, da vam pišem in hkrati sprašu- jem, ali je sploh kje človek, ki bi mi lahko povedal ali svetoval, kam naj še potr- kam, da bi dobil odgovor na svojo prošnjo. Leta 1975 sva z ženo vlo- žila prošnjo za dodelitev sta- novanja. Vsak v svojem pod- jetju. Ker po dveh letih ča- kanja nisva dobila odgovora, sem dal 2. februarja 1977. leta prošnjo na solidarnostni sklad. Odklonili so me, ker sem imel za 50 dinarjev pre- visok osebni dohodek. Zatem sem se obrnil na zaščito dru- žine. Tu sem dobil odgovor, da se oni ne ukvarjajo s takšnimi problemi, češ, da imamo v podjetjih svoje so- cialne delavce. Potrkal sem tudi na vrata komiteja, kjer so mi hoteli pomagati, pa tudi oni niso uspeli s po- sredovanjem pri solidarnost- nem skladu. Tu, pri skladu, mi namreč novorojenega otroka niso hoteli priznati v povprečje mojega osebnega dohodka. Stanujem s štiričlansko družino v sobi, ki ima 10,5 kv. metra bivalne povr- šine. V tem prostoru imarpo stlačene nujno potrebne reči za življenje. Ta prostor upo- rabljamo kot kuhinjo, spalni- co in dnevno sobo. Zaradi slabe strehe nam ob dežju in odjugi voda premaka strop in stene. Kapljice padajo po pohištvu. Najbolj pa propa- da zdravje mojih dveh si- nov, ki morata živeti v ta- kem okolju. Zaradi tega sem predložil tudi zdravniška spričevala otrok, ki prepogo- sto bolehata za prehladi, anginami ter pljučnicami. Tu- di žena je kronični pljučni bolnik, jaz pa imam srčno revmo. Toda tudi ta potrdi- la niso nič zalegla. Zato sprašujem, ali je kdo, ki bi mi svetoval, kaj naj naredim, da bo moj in moje družme stanovanjski pro- blem ugodno rešen? FRANJO LUC Drapšinova 7, Celje ODGOVOR: Zal vam tudi mi ne moremo dati točnega nasveta, kaj bi še lahko na- redili. Osnova vsakogar pa je, da predvsem potrka tam, kjer jc zaposlen in da mora zahtevati vsaj konkreten od- govor. Stanovanjski problemi so vedno eni najiuijših in danes ni družbe, ki je še tako razvita, da bi jih lah ko uspešno reševala. Prepri- čani pa smo, da je možna rešitev za tiste resnično naj- hujše probleme, med katere, kot kaže, sodi tudi vaš. Ima- mo Stanovanjsko skupnost. Center za socialno delo in verjetno še koga ... KAJ PA NASA SOLA? Spet vprašanje z Lepe njive. Obljubih ste na svidenje. Te- ga si krajani še vedno želimo. Upamo, da to pot ne boste pozabili na nas in nam posre- dovali le govor obljub pred- sednika občine o morebitni gradnji šole na Lepi njivi. Steka se prvi samoprispe- vek. Sola pa razpokana kot je bila. V naslednjem samopri- .spevku, katerega plan je že objavljen, pa je komaj bežno omenjena kot problem. Nekaj časa so nam jo obljubljali, zdaj pa prikazujejo samo na videz najnujnejše potrebe v Mozirju, morebiti še v kak- šnem njim priljubljenem kra- ju. Je res tako kot je pust za- beležil, da bodo otrokom z Lepe njive nemudoma b^ te- žav zgradili šolo samo z ob- ljubami in besedami. Sprašujemo se, sprašujemo vas, če še lahko imamo kraja- ni oziroma občani zaupanje, če še lahko verjamemo občin- skim vodilnim osebam? Na svidenje Sosedje Stropnikove UREDNIŠTVO: Najprej to — naš na svidenje še vedno drži. Na obljubo nismo poza- bili. Ko bo malo lepše vreme, se vidimo in slišimo seveda. Prej bomo pisali, da bi ne hodili zaman. Na prvo vaše vprašanje pred meseci, ki ga omenjate, smo odgovorili s prispevkom pred- sednika ol>činske skupščine. Zdaj ne bomo. Mi bomo sicer iskali odgovor, ki pa nas ne obvezuje do vas. Zato vam svetujemo, da kot občani in delovni ljudje postavite to vprašanje pred tiste, ki vodi- jo akcijo za razpis referendu- ma za uveljavitev drugega sa- moprispevka. In še nekaj — prav gotovo l>odo o razpisu referenduma odločali zbori de- lovnih I,}udi in zbori oličanov in hkrati s tem tudi o pro- gramu, ki bi ga naj uresničili s tako zbranimi solidarnostni- mi .sredstvi. Ce vzamem samo za 2^1ed celjski primer, prvi in drugi samoprispevek, v programu ni nič, kar naj bi di-šalo po »morebiti« in podo- bni negotovi besedi. Program mora biti čvrst. Točno dolo- čen in finančno ovnrednoten. Zatorej vam svetujemo, da na zboru občanov na I^pi njivi razpravljate o tem in zahteva- te, da se tudi gradnja vaše šo- le vnefie v program. Vnese kot čvrsta postavka. ČIŠČENJE DIMNIKOV V NAZORJEVI ULICI 2e nekaj let čistijo dimnike v Nazorjevi ulici v Celju vsak drugi četrtek v mesecu in to od sedme ure dalje. Tega re- da so se gospodinje privadi- le. V januarju pa se je zatak- nilo. V tem mesecu je prišel dimnikar v ulico šele ob 10.30. uri. V prepričanju, da bo čiš- čenje izostalo, smo gospodi- nje pričele kuriti v pečeh. V tem zinoskem času pač ne mo(remo biti dopoldne v ne- aakurjenih sobah, p>osebej še. če so v družina otroci ali bol- nik. Posebna težava pa je še v tem, da istočasno primanj- kuje plina. V februarju se je zadeva okoli čiščenja dimnikov še bolj zapletla. Kljub pozorno- sti gospodinj jih večina ni opozorila, kdaj je prišel dim- nikar v uhco. Ko je prišel s čiščenjem do konca ulice, se v hišah v sredini ulice ni po- javil pred enajsto uro. Gos- podinje v drugi p>olovicd ulice smo bile prepričane, da je čiš- čenje dimnikov izostalo in smo pričele kuriti. Ko je dim- nikar ob 12.30. uri pozvonil, je seveda dobil odgovor, da pri zakurjenem štedilniku ne mo- re ometati dimnika, ne očisti- ti štedilnika. Na vprašanja, kdaj naj bi prišel, je odgovo- ril, da lahko pride tudi ob še- stih zvečer. Vprašujem, kako si dimni- kar oziroma Dimnikarsko po- djetje zamišlja umik čišče. nja? Ali bi morale gospodinje v zimskem času res čakati na dimnikarja od 7. do 18. ure? In to v mrzlih prostorih! Menim, da bi se vse gospo- dinje v ulici strinjale, da pri- čne dimnikar en mesec s čiš- čenjem pri številki ena, dmgi mesec pa obratno. Seveda pa bi morale biti o tem ali dru- gačnem vrstnem redu pravo- časno obveščene! Zanima nas tudi, ali smo dolžni plačati prispevek za neopravljeno delo, kot je bil to primer za januar in febm- ar? V teh mesecih je odpadlo čiščenje, pa ne po krivdi strank! UREDNIŠTVO: Dovolj vprašanj za odgovor. Seveda prosimo zanj Dimnikarsko podjetje. Pa ne samo zaradi prispevlia iz Nazor.jeve ulice, tudi sicer bi bilo prav, če bi pojasnili, kako je sploh z ur- nikom čiščenja dimnikov, ka- ko s plačevanjem neopravlje- nih del in podobno. Že vnaprej hvala za odgo. vor. ZDRAVO, ROJAKI V eni zadnjih številk Novega tednika, katerega naročnik sem, sem pre- bral zapis pod naslovom »Zdravo, rojaki!« Ne stri- njam se s tem, kar je pi- salo pod tem naslovom. Napisal vam bom, zakaj in kakšna krivica se ml godi. Ker sem zdomec že de- veto leto, bi si tudi jaz rad ustvaril dom v naši domovini. Kot vsako leto, sem tudi 19/5. leta prišel na dopust k mami v Jur- klošter. Tu sem namreč doma. Na matičnem ura- du sem zvedel, da prodaja občina parcelo za gradnjo. Zato sem se napotil v Laš- ko na občino. Tam so mi povedali, da so zemljišča oddali Zemljiški skupno- sti. In začele so se pra-ve komplikacije. Uslužbenec mi je rekel, aa moram imeti sa, tisto parcelo ur- banistični načrt. Svetoval mi je, naj kupim celo zemljišče. Ne vem točno, koliko meri. šel sem do- mov in se posvetoval z že- no. Drugi dan sem se zno- va odpravil v Laško in po- vedal, da sem pripravljen kupiti celo zemljišče. Ta- krat sem zvedel, da ga je za kmetijo premalo, za delavca preveliko. Vrnil sem se na občino k grad- benemu t-ehniiku. Ne vem, kako se piše. Potolažil me je in napotil v Celje po kopijo tega zemljišča. Res sem bil vesel, ker je točno prišel v Jurklošter in pre- gledal parcelo. Napravil je zapisnik, kdo me zastopa v času odsotnosti itd. Sve- toval mi je tudi, naj za- količim in postavim mej- nike. Zdaj pa čakam že siko- raj dve leti na geometra, da bi prišel odmerit. Sicer pa ST>!oh ne vem, ali raj ite čaikaim ali pirstlm vse ricupaj pri maru! FRANC KOZMT7S ŠTIRJE ZLATI JUBILEJI SKROMNOST KROJAČA ŠTEI Krojač Štefan Božnik^iz Do- brne 75 je preskromen, da bi govoril o sebi in svojeim delu. Veličino njegove življenjske borbe in dela pa lahko vsaj delno dojame tisti, ki pozna Dobrno, njega in njegov rod. Izvira iz stanovitne druži- ne, ki je imela svoje zaveti- šče in izhodišče na gričku nad zdraviliščem — Dobrna številka 3. Njegov ded ali Štefanov stari oče je bil kmet. Imel je sedem sinov in dve hčeri. Dočakal je! 97 let in tik pred prvo svetovno vojno, to je leta 1913, je slavil zlato po- roko. Štefanov oče, tudi Štefan, se je izučil krojaške obrti, prav tako letošnji slavljeiv«^ in tudi njegov sin Marjan v tretji generaciji nadaljuje krojaško-šiviljsko obrt. Štefan Božnik, krojač, sla- vi letos kar štiri zlate jubile- je. Vsa Dobrna slavi z njim, ker ga ljudje cenijo in spo- štujejo. Spoštujejo njegovo delo in vse, kar je napravil dobrega za te ljudi in za kraj. Pred petdesetimi leti se je poročil s Faniko Dupelnik-Pe- tračevo, iz Lokovine. Začela sta graditi gnezdo. Svoj dom tik nad kopališčem v Dobrni. S sestro Justiko sta si deli- la očetovo imetje. Sestra je dobila hišo, Štefan pa gospo- darsko poslopje. V njen je napravil stanovanjske j store in skromno delavi S pridnimi rokami, s ši ko in ob podpori skrbne kice, je gradil dalje. TežH bilo. j Leta 1932. mu je umrl j Prihajali so otroci. Sej jih je bilo. Medsebojno ^ no razumevanje in ljub« ljubezen do otrok in do i je premagalo vse težave.! fan Božnik je stal vednoj konci med svojimi vaš? Enak z enakimi. Delal in ral je. Nikdar pa se ni i od družbenega življenja H ne. Z njim je bil stalno vezan. Deloval Je predli na kultumem in humai^ nem področju. i Štefan je bil vdč kot deset let dobrnski pevec,' pevskega zbora »Venčei^ pozneje »Kajuh«. j Preko petdeset let je| član prostovoljnega gasfl ga društva Dobrna, za ka sprejel visoka odlikova priznanja in diplome. V 1 štvu je bil vzor mnogim: neracijam, ki jim je il kako je treba pomagati sO veku v nesreči. j Pole^ tega je našel čal delo v prosvetnem druJ Dobrna. V njem je delalj kot petdeset let in nasti v več kot sedemdesetih i^ Ni bilo večera, da ne bi ^fan in Fant Božnik na zlati poroki s svojimi otroki ifl IZ DOBRNE t neki vaji. Igral je pred- pein vesele vloge. Težko si danes predstavlja- lo vse težave in prepreke, ki b je moral Štefan premaga- ■za svoj dom in za ohrani- IV skromne sreče. Tik pred )roko je odslužil vojaško ob- bnost, leta 1941. pa je mo- ti na pot vojnega' ujetnika f Nemčijo, odkoder se je hil ob koncu istega leta. Vo- le je bil skupaj šest let. V m času je bila doma samo Bia z nedoraslimi otroki. Božniki so ostali slovensko fvedni tudi v času največje! teizkušnje, v času okupaci- . Hiša njihovih dedov je po- kla zbirališče aktivistov in ircev NOV. Njim je pripa- »1 tudi Štefan. Ko so mu lemci prišli na sled, je od- ft med partizane. Štefan je človek akcije. Na idnji seji konference SZDL a Dobrni je rekel, da bi bilo olje, če bi manj govorili in eč delali. Z njim so se stri- Jali vsi. To je človek, ki slavi le1;os tiri zlate jubileje. Skupaj s •ojo zvesto ženo, otroki in »jbližjimi jih je počastil red kratkim v dvorani zdra- iliškega doma na Dobrni, prejel je številne čestitke. 1 tudi tale zapis naj bo pri- čanje za njegovo delo in nje- Ove štiri zlate jubileje. FRANJO MAROSEK N sorodniki RADEČE: USPESNI PLANINCI Pred dnevi so imeli člani planinske- ga društva Radeče svoj 27. redni letni obračun. Poročilo o dejavnosti in vne- mi za planinstvo je pokazalo, kako marljivi in prizadevni so radeški pla- ninci, od pionirjev do najstarejših čla- nov. Njihovo število stalno narašča, ta- ko je lani od 778 naraslo na 808. Raz- veseljivo je dejstvo, da je med njimi kar lepa tretjina mladih — mladincev in pionirjev. Ti so imeli v minuli sezoni planinsko šolo s štirimi oziroma petimi predavanji. Mentorji pionirjev pa so Kodeljeva, Pergar, Majes in di-ugi. Za prizadevnost in delo v društvu so zlata odličja prejeli: Tone Knez, Viktor Pergar in Viki Eržen. Drugi odličji pa sta sprejeli planinki Štefka Lipovšek in Bma Adam. Vsem tudi naše čestitke! Planinsko društvo Radeče skrbi za tri svoje postojanke: za visokogorsko na Prehodavcih, ki je imela okoli tri tisoč obiskovalcev, med njimi so bili tudi gostje iz sedmih drugih držav. Za- tem je tu Gašparjeva koče (514 m) pri Zidanem mostu, ki jo je obiskalo 1.680 planincev, med njimi 27 tujih. Na Lov- rencu pa je bilo kar 2.000 ljudi, tudi iz drugih republik. Gorska straža se je izkazala pri ču- vanju narave, saj so njeni člani morali paziti na Vel. Kozjem za encijan, avri- kel in dišečo blagodejno, ki nekatere navzlic vsemu zamikajo in jih tržejo. Poleg krajevnih transverzal ima dru- Sbvo tudi trim poti za rekreacijo in za osvojitev značk. Zbor je izpopolnil tudi ugledni pla- ninski predavatelj prof. Ciril Hubad, ki je udeležence z besedo in diapozitivi popeljal med dolomitske vertikale. STANKO SKOCIR GORNJI GRAD: PRIZNANJE IGRALCEM Kulturni teden mozLrske občine je za nami. V njegovem okviru je Prosvet- no društvo v Gornjem gradu pripravilo Potrčevo dramo »Kreflova kmetija«. Drama je težka, toda igralci so jo f>o- dali nadvse zadovoljivo. Vsi so dobro rešili svoje vloge. Zato vsem iskrena zahvala, tudi za ves trud, ki so ga vlo- žila v delo v tej mr23li zimi. Posebna zahvala pa velja režiserju dr. Urlepu. Člani dramske skupine so imeli s to igro že štiri predstave, tri v (Gornjem gradu tn eno v Mozirju. Udeležba ljudi je bila vsakokrat zelo zadovoljiva. Z igro bodo še nastopali. Če ne bo kakšnih posebnih težav, že v prvi polo- vici marca, morda za praznik žensk. J02E RAMSAK ŽALEC: ZA 8. MAREC Dolgoletna tradicija je že, da se za Dan žena zberejo v dvorani kmetijske- ga kombinata Hmezad v Žalcu ženske krajevne skupnosti Žalec ter bližnjih za- selkov Ložnica in CJotovlje, ki tudi sodita pod to krajevno skupnost. Le- tošnjo proslavo pripravlja Krajevna organizacija SZDL Žalec in to v sobo- to, 4. marca ob 19. uri. Po programu, v katerem bodo nastopili učenci os- novne in glasbene šole ter prepevali člani moškega p)evskega zbora Svoboda, bodo za veselo razpoloženje igrali čla- ni narodnega ansambla »Veseli hme- ljarji«. Da bi tudi letošnje praznova- nje ob 8. marcu v žalski občini uspelo, bodo poleg organizatorja poskrbeli še člani Prostovoljnega gasilskega društva, ki bodo čez tri leta praznovali lep jubilej — 100-letnico obstoja. tv ŠOŠTANJ - GROPAD: KAJUHOVA PROSLAVA V BAZOVICI Dve slovenski vasici, Padriče in Gro- pada na Krasu, v predmestju Trsta, imata že nekaj let tesne prijateljske tn kulturne stike s šoštanjskim prosvet- nim društvom Svoboda in osnovno šolo »Karla Destovnika-Kajuha«. Da bi tudi onstran meje počastili spomin šo- štanjskega rojaka, so domačo osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom v Gropadi pred leti p>oimenovali po Kar- lu Destovniku-Kajuhu. Ob tej priložno- sti so pred šolo odkrili Kajuhov doprs- ni kip, delo kiparja Marjana Keršiča iz Ljubljane. Tako je osnoAT^ Gropsda pri- redila v pesnikov apvomin, 22. februarja, torej ob obletnici Kajuhove smrti, v Bazovici proslavo, na katero je pova- bila tudi predstavnike Kajuhove šole iz Šoštanja. Proslave se je udeležilo več kot 200 domačinov, v programu pa so poleg domačih pevcev in recitatorjev sodelovali tudi člani slovenskega ljud- skega gledališča iz Trsta. V spomin na to srečanje so doma- čini izročili šoštanjčanom monografijo znanega kulturnega in družbenopolitič- nega delavca med primorskimi Sloven- ci, slikarja Roberta Hlavatyja, ki je iz- šla pred kratkim v Trstu ol) slikarjevi 80-letnici. V. KOJC POOSREDA:SREČANJE PO 35 LETIH Osnovna organizacija Zveze borcev Podsreda je v soboto, 18. februarja, pripravila pred spomenikom padlim borcem NOB v Podsredi komemoraci- jo v spomin na padle borce Miloševe čete (II. čete Kozjanskega bataljona). Četa je bila namreč uničena natanko pred 35 leti, 18. februarja 1943. Zbra- nim je spregovoril Janez Slovenc, ko- misar čete, s programom pa so nasto- pili tudi domači pionirji in mladinci. Miloševa četa je obstajala od 17. septembra 1942. leta, ko je bil ustanov- ljen Kozjanski bataljon. Njen koman- dir je bil Hinko Zakšek-Miloš, komisar pa Janez Slovenc-Popaj. Borci te čete so se bojevali zlasti po Kozjanskem, vendar jih je nemška p>olicija kmalu zdesetkala. Padel je tudi njen koman- dir Miloš. Ko je v zimi 1942/43 nje- no število naraslo na 29 borcev, je za- čela z akcijami zlasti okoli Brežic. Zaradi uspešnih likvidacij izdajalcev in drugih akcij je bila trn v peti ge- stapu. Res mu je uspelo vriniti v četo vohunko. Tako sta četo 18. februarja obkolila vermanšaft in policija. Padlo je 14 borcev, 7 so jih ujeli in 5 jih je ušlo iz obroča. Ti so se potem pridru- žili I. četi Kozjanskega bataljona, ki je prišla z Bohorja in je ostala na tem območju. Po komemoraciji pa so krajani sku- paj s preživelimi borci Miloševe čete (Janez Slovenc-Popaj, Hinko Kamnikar- Rok, Franc Gorišek-Boris in Svetozar Cop>orda), obujali spomine na minu- la leta. Borci so pripravili tudi kratek pro- gram, recitirali in peli so revolucionar- ne pesmi. Mi pa smo poslušali in bili navdušeni. Potek težkih bojev smo spoznali iz njihovega pripovedovanja. Tako je Bo- ris povedal, kako je dva dni pred borbo zbolel in odšel v bolnišnico. To ga je morda rešilo smrti. Rok je pri- povedoval o svoji poti skozi vsa štiri leta vojskovanja. Povedal je, kako je kot član okrajnega komiteja za Trbov- lje odšel v partizane, v Prvi štajerski bataljon, in bil po ustanovitvi Kozjan- skega bataljona dodeljen v Miloševo četo. Tu je preživel napad nanjo, po- tem pa je pKJStal kurir okrožnega in pokrajinskega komiteja partije. Janez Slovenc-Popaj pa je razmišljal takole: »Zelo sem vesel srečanja z akti- visti, s katerimi smo sodelovali med vojno. Navdušen sem nad mladinci, ki sprejemajo naša izročila in tradicije revolucije. Prijetno me je presenetil prisrčen sprejem krajanov,« In potem so se pogovarjali še o urejevanju spominskega parka Kuniro- vec-Kozjarisko, mladi iz Podsrede pa so se odločili, da bodo dosedanji tra- dicionalni' pohod po Poti štirinajste divizije združili s ix>hodom po poteh Miloševe čete. Nekdanji aktivisti so jim pri tem obljubljali vso pomoč, tudi za ureditev načrtovanega muzeja NOB v Podsredi. MILKA DOBRAVC LAŠKO: NAD NA SANEH Prejšnjo sredo je bil najlepši dan letošnje zime. Imeli smo športni dan. Na osnovni šoli Primoža Trubarja v La- škem. Odšli smo nekaj kilometrov iz mesta. Vsak hrib je bil pobeljen s snegom. Zato smo športni dan izkoristili za ig- re na snegu. Vsi smo se sankali. Naj- p>ogumnejši so s sanmi tekmovali v hi- trosti. Po strmini seveda. Bil je lep sončen dan, čeprav je bi- lo nekoliko mrzlo. Marsikoga je zeblo v roke ali noge. Pa smo se tudi segreli. Po končanem veselju na snegu smo se razšli. PIONIRJI-DOPISNIKI Nekateri (Celjani kar naprej negodujejo, češ da t našem mestu manjka kulturnih prireditev, drugi pa spet pravijo, da jih je dovolj. V našem tedniku prav- kar tečejo razprave o tem, ah je Celje turistično mesto ali ne. Dejstvo pa je, da je turistično mesto brez kul- turnih prireditev bolj klavrno. No, odpravih smo se na naše ulice ter povprašali nekaj ljudi za mnenje. MIRKO KUNST: »Sem sicer doma iz Kozjega, vendar stalno spremljam pK>tek kulturnih dogajanj v Celju. Osebno menim, da je kulturnih prireditev dovolj, žal pa je premalo takšnih, ki bi ljudi priteg- nile v Olje tudd iz oko- liških krajev. Z izjfno Tedna domačega filma, ki je prav gotovo osvojil ne le Celjane, pač pa ljudi z vsega našega območja. Mislim, da bi bilo prav, če bi organizator. Novi tednik pripravil še več premier in to med letom. Da bi se to splačalo, do- kazuje premiera filma Po- konci Delfina. Sicer pa menim, da je kulturnih prireditev, za širši krog ljudi premalo, ali pa jim stvari ne znamo približa- ti.« ZDRAVKO CAS: »V mes- tu kot je Celje, bi prav gotovo moralo biti več kulturnih prireditev. Ne rečem, da jih glede na število ni dovolj. Bolj mi- slim na takšne, ki bi vzbudile zanimanje pri šir- šem krogu ljudi. Tu je seveda treba izvzeti Te- den domačega fUma in pa, zanima me, zakaj Radio Celje ne prireja več jav- nih radijskih oddaj tudi T Celju. Kolikor vem, so zmerom dobro obiskane. Osebno pa sem čisto pre- pričan, da igra v kultur- nem življenju Celja vedno večjo vlogo prav uredniš- tvo Novega tednika in Ra- dia Olje. Sicer pa mis- lim, da bo treba vse več pozornosti namenjati vzgo- ji ljudi. Za to bo treba vse bolj skrbeti tudi v krajevnih skupnostih, če ljudje že razpravljajo o raznih komimalnih vpra- šanjih, pa naj še o kultu- ri. FRANC KAVČIČ: »Mi- slim, da bi bilo prav, ko bi sd lahko v Celju kdaj ogledali tudi kakšno oper- no predstavo. Pogrešam poletne promenadne kon- certe godb na pihala. Si- cer pa menim, da je kul- turnih prireditev kar do- volj. Nekateri včasih sicer tarnajo, da zanje ne vede, vendar mislim, da to ni res. Treba je le malce bolj pogledati okrog sebe, pre- brati časopise in prisluh- niti radiu. Pa še nekaj opažam. Včasih si kultur- nih prireditev ni mogel vsak ogledati. Danes so vrata odprta na stežaj vsakomur, ki zanje čuti potrebo.« BOGOMIR LES: »Kul- turnih prireditev je do- volj, vprašanje pa je, če so dovolj zanimive za šir- ša krog ljudi. Organizator- ji vse premalo upošteva- jo želje ljudi. Ravno pred dnevi mi je nekdo ome- nil, da pogreša zanimivih tribun, ki so jih včasih pripravljali. Odločno pre- malo je prireditev za mla- dino, če pa so že, je vsto- jmina zanje previsoka. Prepričan sem, da Celje najbolj zaživi v času Ted- na domačega filma. Pa ne le Olje. Vsa okolica, vse naše območje in tudi Slo- venija, če hočete, še pred leti si nismo mogli pred- stavljati, da ima domači film toliko privržencev.« Tako torej naša anketiranci. Priznati je treba, da imajo v marsičem prav. Skupna ugotovitev pa je, da kulturnih prireditev v mestu ob Savinji ne manjka. Zal pa je premalo takšnih, ki bi znale pritegniti širše mnoažce. Moirda pa res velja razmisliti tudi o tem. JANEZ VEDENIK t2. stran — NOVI TEDNIK §t. 9 — 2. marec 1978 Lepaki, s katerimi je oblep- Ijen kar lep ded Celja in ži- vahna reklama v našeto ra- diu, nas vabijo v ponedeljek v halo Golovec, kjer bo edi- no slovensko gostovanje me- šane ameriško-angleške sku- pine Hair z istoimenskim mu- sicalom. Kdo od mlade in tudi sta- rejše generacije še ni slišal te besede, ki preprosto pre- vedena pomeni — Lasje. Kdo Š€! ni slišal za to glasbeno delo mladih, porojeno iz od- pora, zaničevanja in hrepene- nja po lepšem in boljšem svetu? Musical Hair je pred leti burkal duhove po vsem svetu. Postavil se je kot ostra ob- sodba preobilja polne potroš- niške družbe, ki sprošča svo- je napetosti z nasilnim vme- šavanjem v stvari drugih, po celem svetu. Hair je obsodba te in takš- ne družbe!. Je pomnik let, ko je mladk generacija izgublje- na v času in omami cvetja ter gesla »borimo se za mir« pozabljala, da že besedici »bo- rimo se« predstavljata anta- gonizem večno izpričevani pripadnosti miru, ljubezni, ra- zumevanju in rožam, kot sim- bolu vsega lepega. Hair sem gledal prvič v Londonu, na enem svojih avtoštoparskih potep.aij. Ta- krat je bil na sporedu že tret- je leto. In kartei so bile raz- prodane do zadnje. Za drage denarje sem jo kupil od pre- prodajalca. In videl opevani Hair. Navdušil me je. Navdu- šil z domiselnostjo, scenski- mi prijemi, glasbo. Pustil pa hladnega v svojem sporočilu, da je izhod za svet le v ne- spoštljivem zanikanju vsega, v posmehovanju civilizaciji in njenim pogubnim vrednotam. Prezir ni dovolj, posmeh še manj... Hair govori zgodbo o dru- ščini mladih, ki prosta in svo- bodna, neoziraje se na zlaga- ne moralne! in družbene vred- nosti, živi svoje življenje v ljubezni med vsemi rasami in vsem človeštvom. Njihovo na- čelo je mir, prijateljstvo, lju- bezen. Toda eden iz druščine mora v vojsko, čaka ga Vi- etnam. Tam naj bi moril in klal v službi tistih, ki jih za- ničuje. Boril naj bi se za vrednote, ki ne pomenijo nič in proti vsemu, kar ceni In za kar živi... Vpoklic zgori, a sistem je premočan. Fant odhaja... Pesem »Let the sunshine in« (naj nas obsi- je soncd) pa je le zadnji klic k razumnosti, zadnji opomin, da je napočil čas, ko se mora človeštvo ovedeti, kaj poče- nja. Spoznati mora, da krhka obla poka po šivih. Spozna- ti, da v lastni neumnosti in zaslepljenosti pozabljamo na tako lepe reči kot so rože, ljubezen, prijateHjstvo in mir. Razumevanje med vsemi rs^ sami, verami, spoli... V tem delu sporočila, je Hair močan. Odgovor, ki ga ponuja kot alternativo obsto- ječega stanja, pa je prazen. Ljubezen in imaginarna svo- boda posameznika sta prešib- ki orožji za premagovanje okostenelih spon tradicije ia vladajočih odnosov. Vsekakor smo gostovanja skupine Hair v Celju lahko izredno veseli. Ponudilo nam bo odgovore na številna vpra- šanja mladih, ki jih zanemar. Ijivo odklanjamo, pozablja- joč, da so bila podobna tudi vprašanja starejših. Pred Mi, ko so bili še mladi. Hair je mogoče gledati na več načinov. Kot predstavo, polno scenskih efektov, moj- strsko zrežirano in zabavno (pozor, vmes je tudi golota!), lahko pa tudi kot izraz krize časa in odnosov na zahodu. Tistih odnosov, ki so povzro- čili tako močan odpor nala- dih, takšno pripadnost glasbi in nihilističnim idejam, sled- njič tudi depolitizacijo. Hair je predmet za sociološke štit- dije, a tudi odgovor svetu- Predstava, ki je ne i>ozabimo. Zato se ponedeljka v bali Golovec veselimo. B. STAMEJCie Skupin« Hair smo v Celju iahko veseli STROKOVNJAK! ZLATARN CELJE PRIPOROČAJO Najprej smo povpraša- li strokovnjake Zlatarn Celje, kakšen nakit pri- poročajo za nakup ob dnevu žena, to je dnevu. ko v simbolu skušajo mo- žje, fantje in otroci izra- ziti vso ljubezen, nežnost in vdanost. Nakit Zlatarn je kot nalašč za obdaro- vanje, ki ne mine prekma- lu kot cvetlice, ampak vselej simbolično izraža vse tisto, po čemer žena hrepeni in pomeni višek sreče, če tak nakit, ki ga lahko nosimo ob vsaki priložnosti, pokloni ljub- ljena oseba. V Zlatarnah Celje pripo- ročajo letos v prvi vrsti nakit iz belega zlata, po katerem je tudi veliko povpraševanje. Izbira iz- delkov iz belega zlata je velika in tudi najlepša. Vsem tistim, ki že ima- jo nakit iz belega zlata, priporočajo strokovnjaki za dopolnitev kompleta briljantne prstane, ki so primerni za vsak žep. Na voljo so seveda tudi ov- ratnice in verižice z obes- ki, pa tudi najrazličnejši drobni obeski. Ta nakit je trenutno moderen, je pa tudi eleganten, čistih, jas- nih linij in zato primeren za vsako priložnost. Tre- nutno je nakup nakita z briljanti še posebno pri- poročljiv tudi zato, ker se bodo v kratkem cene bri- Ijantom na svetovnem tr- gu izredno dvignile in po- meni torej dobro nalož- bo. V trgovini Zlatarn Celje v Prešernovi 2, pa dobite lahko poleg omenjenih iz- delkov iz belega zlata tu- di verižice s ploščico iz rumenega zlata, na kate- ro je moč vgravirati naj- različnejša posvetila in imena. Pa še na velik Iz- bor prstanov s sintetič- nimi kamni iz rumenega zlata naj vas opozorimo, saj 80 zelo poceni. Tovarišico JOŽICO HROVATIN iz Sevnice, ki si je ravno z možem izbi- rala prstan, kot darilo za 8. marec, smo povprašali, kako je zadovoljna z na- kitom Zlatarn Celje. Pove- dala nam je, da kupuje nakit vedno v prodajalni Zlatarn Celje in da je z nakitom zadovoljna, ker je to lep nakit in ga z ve- seljem nosi. Všeč so ji enostavne linije, ki so iz- redno praktične in ker je tak nakit moderen ter de- luje estetsko dovršeno. Izbrala si je prstan iz ru- menega zlata s perlo, kot dopolnilo k verižici z obes- kom, na katerem je tudi perla. Kaj pa sodite o ce- nah? »Cene niso pretirane, menim, da so solidne in zato tudi vedno kupujem tukaj, čeravno je nekoliko daleč iz Sevnice, a za tak nakup s! človek že vzame čas.« Še en tovariš je bil v tistem času v prodajalni — izbral je ovratnico iz belega zlata za svojo izvo- Ijenko. . Svojega imena nam ni povedal, pač pa to, da mu je nakit Zla- tarn Celje zelo všeč in da so v oblikovanju celj- ski zlatarji daleč pred vsemi ostalimi. Prodajalke pa so nam povedale, da je že ves teden lep obisk v proda- jalni Zlatarn Celje, saj se nekateri kupci boje, da bodo željeni izdelki pošli in zato raje pohitijo z na- kupom za 8. marec. Mor- da bo bolje, da pohitite z nakupom v trgovini Zla- tarn Celje tudi vi, če ste se že odločili za takšno obdaritev svoje najdražje. Zakonca Hrovatin sta prišla iz Sevnice po darilo za 8. marec v prodajalno Zlatarn Celje Izredno elegantna In ntodema briljantna prstana iz belega zlata. Verižica s ploščico, primerna zlasti za mlajše. Na plo- ščico je možno vgravtrati posvetilo. In še komplet ovratnice in zapestnice iz belega zlata z briljanti ftt. 9 — 2. marec 1978 NOVI TEDNIK — stran 13 poznamo Čebelje proizvode? SHRANJEVANJE MEDU PIŠE IVAN RAK V sestavku pod naslovom »Danes več o medu« v našem listu, dne 26. januarja, sem skušal bralce seznaniti z vsem, kar bi naj naš porab- nik medu vedel o njem — se- veda, predvsem glede na naše, »lovenske razmere. Med je bil in bo verjetno ostal še dolgo za človekovo edravje med vsemi pridelki čebel (cvetni prah, propolis, matični mleček, strup) naj- važnejši še zato, ker je naj- bolj raziskan in so ga kot zdravilo cenili davni kulturni narodi že tisoč in več let pred našim štetjeten. Mimogrede pripominjam, da obstajajo o tem obširni zgodovinski zapi- si. Slovitemu grškemu zdrav- niku Hipokratu (460 do 377 pred našim štetjem) je bil med najbolj cenjeno zdravilo. Njegovi učenci — hipokrati — so poznali več kot 300 re- ceptov, ki so vsebovali med. Med pa je bil cenjen tudi pri drugih narodih, kot Bizantin- cih, Slovanih, Germanih itd. Tako je Karel Veliki okrog leta 800 izdal uredbo, po ka- teri je vsaka vzorna kmetija morala imeti čebelarja in iz- delovalca medice^! Marsikje med še danes takorekoč obo- žujejo. Na primer Indijci. Tam lahko greste mimo poso- de z medom le tako, da je med na desni strani. Rojenč- ki dobe kot prvo hrano med, itd., itd. Ko smo se tako seznanili z lastnostmi medu, si ogledali njegov pomen nekoč in danes, pa preidimo na najvažnejše: na njegovo shranjevanje. V gospodinjstvu in zdravil- stvu je učinkovit W pristen in nepokvarjen med. Premno- gokrat pa se med pokvari v naših shrambah. Med hrani- mo v steklenih ali emajlira- nih posodah. Za med niso uporabne pocinkane ali ba- krene posode. Največji so- vražnik medu so vlažni pro- stori. Tam moramo imeti med zaprt zrakotesno. Med nam- reč zelo vpija vlago. Zato se koncentracija sladkorja zmanjša, pričx>e kisati in go- spodinja dolži čebelarja, češ, kakšen med sem kupila. Tudi sončna sv^loba kvari med. Kako pa je v pogledu toplo- te? Med se na previsoki tem- peraturi prav tako kvari, kaj- ti toplota neugodno vpliva na obstoj fermentov in encimov. 1. Med, hranjen pri tempe- raturi 20 stopinj Celzija, izgu- bi v daljšem obdobju polovi- co svoje vrednosti. 2. Če je med na stalni tem- peraturi 30 stopinj, izgubi po- lovico fermentov in encimov že v sto dneh, pri tempera- turi 40 stopinj pa že v dese- tih dneh. 3. Ce segrevamo med nad 70 stopinj, izgubi svojo vred- nost na diastazi in invertazi že v eni do treh urah. Citalec Novega tednika me sprašuje: Kako je pri nas s porabo medu in ali ga ne pri- delamo dovolj, da ga uva- žamo? Poraba medu pri nas je pod evropskim povprečjem, pa še vseeno ga ne pridelamo do- volj za lastne potrebe. Četu- di imamo za to prav vsC mož- nosti. Med uvažamo predvsem iz vzhodnoevropskih držav, pa iz Oila itd. Ta med je zelo poceni in trgovina trdi, da le zato lahko odkupuje med od naših čebelarjev po še dokaj ugodnih cenah. Del pri nas pridelan^a medu tu^ izva- žamo (predvsem gozdnega) v zahodnoevropske države. Bralci, ki bi želeli kakršno- koli pojasnilo v zvezi z ob- javljenimi članki v Novem tedniku, jih bodo lahko dobi. li — brezplačno seveda. Pišitcf samo na naše uredništvo! ŽALEC: MLADI IN VOLIŠČA UMintika konferenca Zveae so- •UHstične mladine hc 2alca je hmc- pisala izredno saniinivo akcijo flz- birajmo najbolj urejen« volišče«. Y akciji bodo npošievali I« vo. n^, ki jih bodo aredili Izključ- no mladi. Posebna komisija OK tSMS bo T času TOUtev obiskala volišča in ocenjevala njihovo are- Jenoat. O tem, kako bodo ocenje- vali, ni povedano nič določenega, Mj bi radi vho Iniciativo prepu- stili mladim samim. V Žalcu so povedali Ic to, da bodo posebne točke dodelili sa sodelovanje % ■aladimi ht osnovnih šol. Z akcijo •ku-UJo doseči to, da bi bila vo- li^ urejena predvsem v obrobnih prcMth fai saselklh. PO KUHINJAH BO DLŠALA — DelavSika univerza iz Žalca Je v .Šempetru pripravila letos že drugi kuharski tečaj, ki ga je tudi takrat vodila Alo.)zija Šepec iz Žalca. Tečaj je trajal 14 dni in dekleta so v 60 unih spoznala okrog 120 recoi>tov tjl pripravo slaščic, raznih jedi in vlaganja zelen,}ave in sadja. Za zaključek so pripravile družabni večer, na katerem so gostom pokazale, kaj so Sf naučile. Tekst in foto: T. Tavča* VELENJE: PRAZNOVANJE V VODI Tudi aa letošnji praznik Dan žena pripravljajo v ve- lenjski občini vrsto priredi- tev, ki bodo izključno name- njene vsem našim ženam. Po- leg proslav in priložnostnih prir^itev po šolah, vrtcih, krajevnih skupnostih in orga- nizacijah združenega dela pri- pravljajo nekaj novosti pri praznovanju tega praznika prav v srcu velenjske občine — Velenju! Tako bo na sam praznik, 8. marec, 2xiaj že drugi med- narodni tek žena, kjer orga- nizator domači atletski klub Velenje, pričakuje udeležbo tekmovalk iz dvanajstih ev- ropskih držav. Da bo priredi- tev kvalitetna dokazuje tudi to, da je uvrščena v medna- rodni koledar atletskih te- kmovanj v Evropi. Tekmoval- ke (proga za njih bo dolga tri kilometre) bodo startale ob 15,30. uri, zaključek tek- movanja pa bo z osrednjo prireditvijo v Rdeči dvorani ob 17. uri. Tam bodo v pro- gramu med drugim nastopili tudi zabavni ar^ambel »Novi fosili«, narodni ansambel »Vi- ki ja Ašiča« iz Celja m drugi. Seveda bodo zbranim ženam tudi spregovorili o pomenu njihovega in našega praznika ter podelili priznanja najbolj- šim v ženskem uličnem teku. Po centralni prireditvi v Rdeči dvorani se bo slavje preneslo v zimski bazen Re- kreacijskega centra Velenje, kjer se bodona sam praz- nik, 8. marec, vse ženske lah- ko ves dan zastonj rekreira- le. Gre za to, da velenjsko kopališče prireja »PRAZNO- VANJE V VODI« in to za vse žene. Za veselo razpoloženje z raznimi zanimivostmi bo tudi tu poskrbel ansambel »Vikija Ašiča« iz Celja, ki se bo iz Rdeče dvorane prestavil na bazen. V imenu organiza- torja »Praznovanja na vodi« je Edo Vončina povedal, da se tudi tako želijo vključiti v praznovanje letošnjega Dne- va žena. Seveda niso pozabi- li tudi na moške, ki pa se ta dan ne bodo »smeli« kopati, ampak bodo svoje »boljše po- lovice« lahko samo opazovali, kako se zabavajo v vodi. To- rej kakorkoli že, po svoje je tudi to del zanimivega pri- spevka k ijestrejšemu doživ- ljanju dneva, ki je izključno namenjen ženam. TONE VRABL RUDOLF PAVLIC O LUNI Stare kmečke modrosti so nam bile ničkolikokrat kažipot v vsakdanjem življenju, še posebej pa velja to za različne pregovore o vremenu. Res je tudi, da se vsaj zadnja leta vreme ničkaj ne drži teh pregovorov, a kaj se če: so pač čudni časi. No, Rudolf Pavlič iz Lokavca pri Rimskih Toplicah nam je pred nekaj dnevi prinesel kup zanimivih opa- zovanj, starih kmečkih rekel o luni. Rudolf Pavlič pravi, da bi se luna morala bolj upoštevati v kmetijstvu. Žito naj bi vedno sejali, kadar je poln mesec ali kadar je star, zadnji krajec. Nikoli pa ne v mlaju. Ce sejemo v mladem mesecu, rastline rastejo sicer visoko z bujno rastjo, vendar ne dajejo kakovostnega zrnja, ki ostaja puhlo. V kletarstvu, piše Rudolf, luna prav tako igra po- membno vlogo. Nikar pretakati vina v času mladega meseca, ker se potem rado skisa. Pretakaj mo vedno v starem mesecu. Ko bomo cepili drevje, naredimo to vselej v mla- dem mesecu, da se bo rajši prijelo. Na vrtu presajamo rastline v mladem mesecu, da hitreje rastejo. Tudi sadno drevje je priporočljivo saditi v mladem mesecu. Luna vpliva tudi na vreme. Ko se spremeni luna, se spremeni tudi vreme. Mlada luna — skoraj vedno slabo vreme. Ce se luna spremeni bližje polnoči, bo vreme lepo, če pa opoldne, bo vreme deževno. Priznamo, da se z opazovanjem lune bolj malo ukvarjamo, bi pa skorajda verjeli Rudolfu Pavliču, ki nam je povedal, da se s tem ukvarja že lepa leta in da ga nočna popotnica še ni prevarala in da nam bo ob priliki še natresel kup resnic. MST t2. stran — NOVI TEDNIK §t. 9 — 2. marec 1978 Četudi je novo poslopje Razvojnega centra v Celju še odprto gradbišče, je v njem že delo- ma steklo redno delo. Najprej se je vanj naselil Družbeni računalnišid center, minule dni pa so se v nove delovne prostore začeli seliti tudi delavci centra, ki so doslej delali t Vodnikovi ulici. Semkaj, v Vodnikovo ulico, pa se bo vselila občinska davčna uprava. Sicer pa najbrž ni daleč čas, ko bo novo poslopje Razvojnega centra zaživelo v celoti in ko bo v pritličju odprto tudi gostišče kolektiva Celjskega gostinskega podjetja. In tako bomo spet zabeležili n;vo celjsko pridobitev, pa tudi nov pogled na mesto ob vstopu z južne strani. -mb PISE EDO JELOVŠEK (7) PO KLANCIH IN KOTIH Eden najlepš.ih mestnili dvorcev je na Aškerčevem trgu št. 10, ki izvira že iz 16. stoletja (na sliki). Raz- ni lastndki so ga močno spreminjali. Po navedbah zgodovinarja Orožna naj bi Laščani to stavbo ime- novali »staro graščino«, potem ko so pri mostu 1675. zgradili novo graščin- sko poslopje. Staro gra- ščino je leta 1903 kupil Valentinič. Njegov sin Ka- rel je znani laški kronist in ustanovitelj muzeja, ki ga je uredil v svoji hiši, ki pa so jo leta 1923 kupi- li Pačnikovi. Muzej so premestili v šolo, Pačniko- vi pa so v hiši odprli go- stilno (45), ki je preneha- la delovati leta 1955. Med okupacijo so stavbo Nem- ci dali trem priseljencem — nemškutarjem. Desno je stavba številka 4, katere temelji so stari gotovo nad 500 let. Hiša je bila večkrat prezidana. Orožen omenja, da je bila ta hiša že leta 1445 dode- ljena cerkvi kot kaplanija pri kapeli sv. Janeza. Leta 1728 so jo v last dobili celjski minoriti, leta 1829 pa je prišla v zasebne ro- ke. Poznejši lastniki Dem- šerji, Bemiški, Drolci, Bezgovški in Kranjci so imeli v pritličju barvamo platna in sukna, zgoraj pa je bila velika likatoica obarvanih tkanin. Ko so barvamo opustili, so tu imeli gostilno Bezgovški, Kranjci in Uratariči, glede na prejšnjo obrt pa so gostilni rekli »Pri farbar- ju« (46). Gremo po klancu Ste- genškove ulice. Hišo šte- vilka 2 je postavil po letu 1S72 nemški župan Kon- rad Amon. Leta 1902 jo je kupila družina Kokol in odprla v njej gostilno (47). Pred letom 1914 so gostil- no opustili in odprli čev- ljarsko delavnico, ki so jo do leta 1945 imeli Jugo^. Hišo številka 3 je zgra- dil po letu 1860 mizar Ju- rij Rozman in odprl tudi gostilno (48), ki pa je leta 1902 prenehala. Hiša je danes last družine Knez. Na vrsti je zdaj cesta na Svetino. Na prostoru hiše št. 9 so imeli doma- čijo že v 17. stoletju znani Hvidomali, ki so prišli sem iz naselja Hudi malen bli- zu Harja. Od tod še da- nes ime za hišo — pri Hudomancu. Po požaru 1840. so hišo obnovili in odprli skromno krčmo (49). Stara hiša je imela še prizidek, v katerem so tkali platno in hodnlčne brisače trška tkalci Ster- gar, Krajnc in Ojsteršek. Slednji je tkal še nekaj let po zadnji vojni. Celot- no poslopje je kupUa Ana Kožar, ki je leta 1947 po- slopje podrla in zgradila sedanjo novo hišo. Spustimo se zdaj po oe- sti navzdol. V novi hiši št. 12 je leta 1972 odprla bife Marija Moškoteve (50). Hiša številka 2 je bila F>o požaru leta 1840 oi> novi j ena, a je ohranila star rinsko podobo, kakršno imelo nekoč mnogo hiš t Laškem. Ima značilen le- sen hodnik (mostovž) nad kletnimi vrati ob dveh vo- galnih stenah s podipomd- mi stebri do napušča. Od leta 1872 so tu bili Ki>eal, za njimi Kranjci, ki so imeli gostilno (51). Nekaj let jo je imela tudi sose- da Terezija Krašovec. Ne- koč je bila za hišo terasa, porasla s trto. Eden od prednilojv je moral bdtf trški nočni čuvaj, kaj« gostilni se je reiklo »Pri nočnem čuvaju«. Gosibilna je prenehala okoli leta 1900. OČETOVA KRIVDA 8 Prav tu pred križem je obstal stari Dvornik in dolgo gledal gor na svoj dom, ki se je z belimi zidovi in prijaznimi okni >svetU kakor gradič. Potem je sedel na kamnito klop. Tevž se je silno prestrašil: »Kaj pa delate, oče? Vstanite, vstanite!« »Zakaj? Saj si tu prav tako počijem kakor kje drugje,« je odgovoru stari ravnodušno. »Oče. saj vendar veste... kdor na to klop sede, mora umreti.« »To je prazna vera. Umreti moramo vsi; za mar- sikaterega hi bilo halje, ko hi hil mlad umrl.« »Oče, oče, vstanite! Lepo vas prosim.« Stari pa se niti ganvL ni z mesta, ampak je veno- mer strmel gor domov. Iznenada so mu pritekle svetle solze po razguhanem licu. Z neznansko hripa- vim glasom, je začel moliti. »Za koga molite, oče?« »Za sebe molim, za sebe.« »Oče, vam se meša. Pojdiva domov, domov!« »Nikoli nisem hil tako jasen v glavi kakor da- nes!« je zavpil stari, nato pa s pohlevnim, skoraj ihtečim glasom nadaljeval: »Glej, Tevž, kadar sem šel tod mimo, sem se večkrat spomnil, da me bodo kdaj tod mimo nosili pogrehci. Gotovo hi se zbralo še več kot sto znancev in prijateljev m tu bi stali okoli moje truge in hi molili. To bi bila lepa pogreb- ščina... Toda te ne bo. Mene ne bodo nosili tu dol. Danes odhajam m se ne vrnem več. To je danes moja pogrebščina.« »Oče, vam se meša; hudo ste bolni,« se je tresel sin. »Zdaj po j deva domov. Pojdite, oče! v »Ne, Tevž! K dohtarju pojdeva v mesto, pa ne k tistemu, ki je za bolnike; k tistemu na sodniji pojde- va. Ko temu vse povem, mi ho dal drugi dom in — in Dvornik ne bo več Dvornik.« »Oče, vročino imate. Pojdite z menoj! Ne govori- te zdaj več!« »Naj ti povem, Tevž; drugače ne bom mogel mirno umreti. Danes ti moram nekaj povedati, kar hi ti bil že davno moral. Oh!« Tedaj je zdrknil starec na kolena in s sklenjenimi rokami in z jokavim glasom prosil sina: »Tevž, Tevž, ljubi Tevš, odpusti mi, odpusti mi! Tvoj oče je velik grešnik.« »Oče,« je zavpil sin, »vi ste ob pamet!« Prijel ga je pod pazduho, ga posadil na klop, sedel tudi sam zraven njega in ga objel. »Tevž,« je stokal stari, »naj ti povem! Danes ti bom mogel drugič kdaj ne več.« »Doma bova govorila.« »Ne, ne! Tukaj, zdaj... Tiho bodi in poslušaj, kaj ti povem... Dvomikova domačija ...ni naša. Nismo je... nisem je dobil po pravici.« »Oče, saj se vam m.eša.« »Ne! Vse je res, kakor ti pravim. Ne morem z grehom na oni svet. Strah me je. Od tega strahu je vsa moja bolezen.« Zdaj se je mladi mož zdrznil. »Za božjo voljo, oče, kaj bi vam moglo hiti tako na duši?« »Dvomikovo ni moje.« »čigavo je pa potem?« »Jurijevo, krojačevo.« »Kaj, Krištcfovo? Kako vendar? Saj ste jo po stricu podedovali.« »Da, ker testamenta ni bilo. Ampak testament je hil, samo skril ga je nekdo.« »Kdo? Vi gotovo ne! Kajne, vi ne?« »Ne, jaz ne. Vedel pa sem za to in dobiček sem imel od tega.« Tevž se je stresel, čez nekaj časa je rekel: »Oče, zdi se mi, da ste si nekaj v glavo vtepli — kakor otroci, ki se bojijo praznih strahov.« »Da, strahovi so to, pa ne prazni, ampak grozni strahovi. Noč in dan so za menoj. Strahovi, strahovi, ki po vsaki krivici pridejo. In krivico sem storil, hudo krivico!« »Jaz tega ne verjamem in ne morem verjeti.« »Ko ti pa prisegam, da je res! Popraviti jo mo ram. Tako ne morem umreti.« Nekaj časa sta molčala. Potem je stari proseče spregovoril: »Tevž, daj mi, naj govorim! Povedati U hočem, kako je vse prišlo.« »Tedaj povejte, oče, če mislite, da je tako praof* Zdaj se je stari izpovedal, kako si je nakopal težki greh Večkrat si je moral globoko oddahniti in si obrisati čelo. Takole se' je vse zgodilo: Temelj in podlago za blagostanje na Dvomikovi kmetiji je položil Tevžev praded, ki je živel še pred kakimi šestdesetimi leti. Ta je imel samo dva otroka: sina Jozeja in hčer Nano. Ko je bilo hčeri štiriindvaj- set let, je proti očetovi volji vzela nekega obrtnika v Dobrijah in dobila le petsto rajniš dote. S tem denarjem sta si kupila majhno hranjarijo, -najeti pa sta si morala še precej denarja za hišo. Zaradi tega dolga si vse življenje nista mogla prav pomagati in sta doživela le malo srečnih in veselih dni. Le eno veliko veselje jima je bilo v kratki dobi njunega zakona: ko se jima je v drugem letu rodil sin, ki sta mu dal.a ime Jožef. Ta je bil sedanji stari Dvor- nik, Tevžev oče. še preden je izpolnil sin sedmo leto, je prišla branjarija na kant in starša sta kmalu nato pomrla. Zdaj ga je vzel ujec Jozej, ki je po očetovi smrti gospodaril na lepi Dvornikovi domačiji, k sebi za s^jega. Pri hiši pa je bila še neka sirota, petletna Cencka, ki se je je hil že stari usmilil in jo sprejel za rejenko. K tema dvema je prišel pozneje še tretji, namreč nezakonski sin mladega gospodarja, po ime- nu Jurij, poznejši krojač »Krištof« ... Jozej, sedanjega starega Dvornika ujec, je bil čudak in se kljub lepi domačiji ni oženil. Najbrž je bilo tako, da tiste, ki hi jo hil rad, vzeti ni smel, dokler je oče živel, pozneje pa je dobil ni več. Otro- ke, ki so bili pri hiši, je imel rad, največ ljubezni pa je kazal Jozanu, svoje sestre sinu. Temu in Cencki ni rekel nikoli žal besede, čeprav hi prav Cencki bilo treba večkrat šibe. če sta jo učitelj ali gospod kaplan tožila, da je lažniva, lahkomiselna, da, celo kraji vda' da, je gospodar samo z glavo zmajal, napravil pa vi »ič.— ftt. 9 — 2. marec 1978 NOVI TEDNIK — stran 5 OBREZOVANJE DREVJA — Pni toplejši dnevi so zvabUi ladjarje v sadovnjake, kjer so pričeli s i>omladanskim obre- zovanjem drevja. Obrezovanje je pomembno opravilo, saj Je od tega, kako je opravljeno, odvisen pridelek. Tekst in foto: T.Tavčar ŠENTJUR KMETIJSTVO, ŽIVILSTVO, Poglejmo na kratko, kaj je za področje kmetijstva, živil- stva in gozdarstva zapisano v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine Šen- tjur. Kmetijski kombinat Šent- jur bo še v naprej namenjal največ ^pozornosti nadaljne- mu izgrajevanju dohodkovnih odnosov med TOZD in zaseb- nimi proizvajalci, pospeševa- nju vlc^anj tako v družbeno kot zasebno kmetijstvo, usta- navljanju različnih proizvod- nih skupnosti ter večjemu iz- koriščanju proizvodnih poten- cialov na tem področju. Le- tos bodo dokončno uredili vprašanje delovanja in finan- ciranja kmetijske p^peševal- ne skupnosti s podpisom pri- pravljenega samoupravnega ^razuma. Nadaljevali bodo z dinamiko vlaganj na vseh področjih in uredili poslov- no usmeritev živilske indu- strije, da le-ta ne bi poslovala z izgubo. Večja skrb bo ve- ljala tudi uporabi najprodu- ktivnejših sort semena in po- večani uix)rabi umetnih gno- jili, zlasti v zasebnem sektor- ju. Zemljiška skupnost bo iz- vršila načrtovana melioracij- ska dela v drameljski dolini in pripravila ustrezne progra- me za dolino Vogla j ne. Za dosego čvrstejših dohod- kovnih odnosov med gozdar- stvom in predelavo lesa bo težil tudi GG obrat za koope- racijo Šentjur. Utrjevali bodo sodelovanje med zasebnimi lastniki gozdov in izvajali do- govorjene naloge na področ- ju razširjene gozdne proiz- vodnje in lu^jevali gozdne ceste. M. P. PISMO: MUČENJE ŽIVALI Spet smo sprejeli pisemce iz Društva za varstvo živali v Celju. Takole nam pišejo: »Na naše društvo prihajajo rajzne pritožbe in ljudje se zgražajo nad okrutneži, ki z zrači»jmi puškami streljajo ptice in jim z žico ali lak- som vežejo noge, da z muko umirajo. Mučenje živali je prekršek in kojznivo dejanje. Za takš- no dejanje se lahko izrečejo kazni do 2.000 din ali z za- porom do 30 dni. Prijavite primere takšnega mučenja Društvu za varstvo živali Celje, Gledališka ulica 2.« KOMPOLE: ZA ZNAČKO Na podružnični osnovni šoli y Kompolah imamo poleg drugih tudi galilski krožek. Vodi ga i>ave3(jnflk društva Store, Štefan Krumpak. Krožek obisku- jemo vsi učenci tretjega ln četrtega razreda. V krožku smo se učili, kako moramo ravnati z raasniml aparati v gospodinjstvu, naučili pa smo se tudi, kako moramo ukrepati, če že pride do požara. Sredi februarja smo za- kljiučili s prvim delom programa. Na testnih po- teh smo preizikusili svo- je znanje. Odiliično smo se odreza- li, saj je kar 21 učencev dobilo oceno odlično, 3 prav dobro in 4 dobro. Zato smo vsi dobili bro- naste značke. Kdor je na- pisal test brez napake, je dobdl še knjižico, na ovit- ku katere se bohoti rde- či petelin. Vsi smo spre- jeili tudi diplome, ki nas bodo spremljale vse živ- ljenje. Zdaj smo začeli z dru- gim delom programa. Uči- mo se o gipadnih požarih. če se bomo tudi adaj ta- ko potrudili, bomo dobili ob zaključku šolskega le- ta še srebrne značke »pre- prečujmo požare«. ROMAN ŠULIGOJ 4. razred CELJE BIL JE ODLIČEN PRIJEM CELJSKI RIBIČI O SVOJEM DOSEDANJEM DELU številke. Bilo jih je veliko. V tisočih ln desettisočih, to- nah in komadih. 2ive števil- ke. Tudi zaradi materiala, ki so ga predstavljale. Zaradi ribjega zaroda in rib, ko pla- vajo v gojitvenih in drugih vodah, v potokih in rekah, v jezerih v Blagovni aJi v šmar- tinskem jezeru, ki jtti uprav- ljajo ali zanje skrbijo člani celjske Ribiške družine, šte- vilke pa so bile žive ne samo zaradi rib, tudi aH predvsem zaradi ljudi, ki so ali stoji- jo za njimi. S svojo dejav- nostjo, s svojo skrbjo, da bi bili naši potoki, in zlasti Sar vinja, spet živi, da bi bile vode čiste, da bi bilo okolje v ponos in veselje človeku. številke in druga dejstva o dejavnosti so se kot na film- skem platnu vrstila na zboru delegatov Ribiške družine Ce- lje. Posredoval jih je pred- sednik družine Franc Vitanc. Toda, številke, ki so le del njihove aktivnosti, kajti de- lokrog celjskih ribičev se ne začenja in končuje le pri go- jitvi in lovljenju rib. Je do- sti širši, saj zajema tudi vzgo- jo človeka, razvijanje kultur- nih in etičnih vrlin, razvija- nje delegatskih odnosov, spo- razumevanje in sodelovanje z drugimi organizacijami in podobno. In izbor delegatov, ki je ve- ljal oceni lanskoletnega dela ter sprejemu delovnih nalog za letošnje obdobje, je poka- zal, da gre za orgaaiizacijo, ki jo lahko postavimo za zgled, pa čeprav so tu in tam padale besede, da bi bili rezultati še lepši, če bi ne sloneli toliko na posamezni- kih. Krog aktivnih sodelav- cev mora biti širši. Celjska ribiška družina je znotraj svojega dela uvelja- vila delegatske odnose. Res je, da niso še najbolj čvrsti. Toda, kaj naj pričakujemo od začetka jKJti? To ni delo kratkega časa. Gre za postop- nost rasti. Znotraj družine deluje tudi aktiv komunistov, ki ima 62 članov. Tudi ta je s svojim delom pomagal pri reševanju številnih nalog. Na zboru so tudi jasno od- govorili na vprašanje: da ali ne lasten ribiški dom. Rekli so ne, ker imajo tudi brez njega lepe pogoje za široko aktivnost, pa naj bo ta v Blagovni, ob Šmartinskem je- zeru, v društvenih prostorih ali na bregovih rek in poto- kov. Ni naključje, da stoji na prvem mestu delovnega in fi- nančnega načrta skrb za rib- ji zarod. Za vlaganje mladic bodo namenili 60 milijonov starih dinarjev! Sicer pa je med nalogami na prvem me- stu skrb za poglabljanje sa- moupravna organiziranosti. Tudi za sodelovanje med dru- žinami porečja Savinje. Veže- jo jih isti problemi, iste na- loge, toda dosedanje sodelo- vanje je bilo šibko. In po- tem varstvo voda in ne na- zadnje isspopolnitev nadzorne službe. Lani je imela dosti dela. Opravili so 784 kontrol in ugotovili marsikaj. Med šestdesetimi kršitelji je bilo tudi 32 članov ribiške druži- ne. Gospodarska dejavnost je široka, ne samo zaradi go- jitvenega dela, ne samo zara- di ribnikov v Blagovni, skla- dišča, ki so ga odprli lani, marveč tudi sicer. Čakajo jih tudi priprave na proslave 90-letnice slovenske- ga ribištva, čaka še drugo de- lo, tudi na rekreativnem in tekmovalnem področju. Posebne obveznosti prina- ša tudi pravilnik o izvajanju športnega ribolova in oprav- ljanju ribiških izpitov. Gre za pomembne novosti, zato bodo zlasti pravilnik posredo- vali vsem svojim 498 članom in 60 mladincem. M. BOŽIČ Oddelek za notranje zadeve občine Celje obvešča občane, da so bili najdeni naslednji predmeti: MOŠKA KOLESA 1. ROG, številka 640592, 2. ROG šport, številka 337808, 3. Neugotovljene znamke, neugotovljene številke, 4. ROG, neugotovljene številke, 5. ROG, neugotovljene številke, 6. ROG, neugotovljene številke, 7. ESKO, številka- 00456, 8. KOLUMBIJA, števUka 31284, 9. ROG, neugotovljene številke, 10. ROG, neugotovljene številke, 11. ROG spori, številka 129003, 12. ROG, številka 816859, 13. Ne- ugotovljene znamke in številke, 14. ROG, neugotovljene številke, 15. Neugotovljene znamke, številka 0317 K, 16. Neugotovljene znamke in številke, 17. Neugotovljene znamke in številke. 2ENSKA KOLESA 1. Pony kolo ROG, številka 646229, 2. Pony kolo ROG, številka 88604, 3. Pony kolo ROG, številka 499, 4. Pony kolo ROG, številka 322038, 5. Pony kolo ROG, številka D 11689, 6. Pony kolo ROG, številka 64122, 7. Pony ROG, številka (V17353, 8. Pony kolo, neugotovljene znamke in številke, 9. Pony kolo, neugotovljene znamke in števil- ke, 10. Pony kolo ROG, neugotovljene številke, 11. Pony kolo ROG, neugotovljene številke, 12. Pony kolo ROG, neugotovljene številke, 13. Pony kolo ROG, številka 13808, 14. Pony kolo ROG, številka 026520, 15. Pony kolo Rog, neugotovljene številke, 16. Pony kolo ROG, številka 233136, 17. Pony kolo ROG, številka 175727, 18. Pony kolo ROG, neugotovljene številke, 19. Pony kolo ROG, števuika 564895, 20. Pony kok) ROG, neugotovlje- ne številke, 21. Pony kolo ROG, neugotovljene številke, 22. Pony kolo ROG, neugotovljene številke, 23. Pony kolo ROG, neugotovljene številke, 24. ROG, številka 47458, 25. 'ROG TOURING, številka 313422, 26. ROG TOURING, številka 13189, 27. ROG, številka 852958, 28. ROG šport, številka 114369, 29. ROG, številka 204993, 30. PRETIŠ VIOLETA, številka 64159922, 31. ROG, številka 685899, 32. ROG, neugotovljene številke, 33. ROG, neugo- tovljene številke, 34. ROG šport, številka 046676, 35. ROG, neugotovljene številke, 36. ROG šport, številka 681850, 37. ROG, šte\'ilka 189778, 38. ROG, številka 771-802, 39. ROG, neugotovljene številke, 40. ROG, šte- vilka 330221, 41. ROG TOURING, številka 3727, 42. ROG, številka 284657, 43. ROG šport, številka 304695, 44. ROG TOURING, števila 30984, 45. ROG, neugotovljene števil- ke, 46. ROG, neugotovljene številke, 47. Neugotovljene znamke in številke, 48. ROG Standard, neugotovljene številke, 49. Neugotovljene znamke, številka 256098, 50. Neugotovljene znamke in številke, 51. Neugotovljene znamke in številke, 52. PRETIŠ, številka 01973, 53. ROG, številka 588710, 54. ROG, neugotovljene številke, 55. ROG, neugotovljene številke, 56. Neugotovljene znamke, številka 40658, 57. ROG, številka 851619, 58. ROG, števil, ka 249136, 59. ROG, številka 53433, 60. ROG, številka 262800, 61. Pony kolo ROG, številka 28367, 62. Pony kolo ROG, številka 251136. KOLESA Z MOTORJEM IN MOTORNA KOLESA 1. TOMOS, številka motorja 661066, 2. TOMOS APN, 4, številka motorja 911560, 3. Ogrodje, številka ok. 154138, 4. Ogrodje TOMOS Avtomatic, številka ogrodja 570369, 5. TOMOS T 14, številka motorja 839178, 6. Pony expres, številka ok. 950116, številka motorja 5696128, 7. TOMOS Avtomatic, številka ok. 675147, 8. Okovje Colbrija T 12, številka 506451, 9. TOMOS Colibri, številka ok. in mo- torja 014126, 10. Pony expres, neugotovljene številke, 11. Pony expres PUH, številka ok. 062632, številka motorja 5685405, 12. TOMOS Avtomatic, številka ok. 656661, 13. Pony expres PUH, številka ok. 062623, številka motorja sa, neugotovljene številke, 15. Pony expres, številka 091963, 16. TOMOS Avtomatic, številka okovja in mo- torja 085119, 17. Pony expres, številka okovja 112210, 18. Pony expres, številka motorja ni znana, št. okovja 11994, 19. Motorno kolo NSU Pretiš, številka motorja 3318374, številka okovja 6123904, 20. TOMOS APN 4, številka 970716, številka motorja 970718, 21. TOMOS Avtomatic, številka okovja in motorja 72136, 22. COLIBRI 03, šte- vilka okovja Ln motorja 026985, 23. TOMOS Avtomatic, številka ck. 017675, 24. TOMOS T 12, številka okovja in motorja 585063, 25. COLIBRI, številka motorja 445911, št. okovja 778272, 26. COLIBRI 14 V, številka okovja 636311, številka motorja ni znana, 27. TOMOS Avtoma- tic, številka okovja 074236, 28. TOMOS .Colibri 03, Šte- vUka motorja in okovja 03460, 29. JAWA, številka mo- torja in okovja 011511, 30. Pony expres, številka okovja 079177. OTROŠKA KOLESA 1. EKSPLOZIV, neugotovljene številke, 2. PIONIR, šte- vilka 28003. Najdene so bile tudi ure, denarnice, gotovina in drugi predmeti. Ogled najdenih predmetov je možen vsak dan od 8. do 10. ure pri oddelku za notranje zadeve v sobi št. 46. t2. stran — NOVI TEDNIK §t. 9 — 2. marec 1978 PIŠE DR. MILAN BEKČIČ mmuimM sterilizacija je medicinski poseg za stalno preprečevanje zanositve in se opravlja v skladu z določbami zakona. Ob tem posegu človek za vedno izgubi svojo oploditveno sposobnost. Metoda je postala sprejemljiva za zakonske pare, ki so že zadostili svo- jim željam po p>otomstvu. Po zakonu lahko opravuno sterilizacijo pri mo- škem ali pn ženski, na zahtevo osebe, ki naj bi bila sterilizirana. Pogoj je, da mora biti oseba stara 35 ah več let in se ne sme opraviti osebi, ki je nerazsodna. Ne glede na starost pa se lahko opravi, če je potrebna iz zdrav- stvenih razlogov. O zahtevi odloča komisija za umet- no prekinitev nosečnosti. Operativni poseg lahko opravimo šele, ko poteče šest mesecev od njene dovolitve, ra- zen v prmierih, ko je sterilizacija po- trebna zaradi zdravstvenih razlogov. Sterilizacija pri moških je enostaven postopek, pogosto ni potrebno ležanje v bolnišnici, oba semenovoda prereže- mo; podvežemo ali prežgemo. Spolni odnosi potekajo kot pred operacijo. Da ne bi prišlo do obžalovanja zaradi iz- gubljene oploditvene sposobnosti, pred sterilizacijo moški lahko da seme v banko za deset inseminacij — umetnih osemenitev. Sterilizacijo pri ženskah opravimo na jajcevodih, skoei trebušno steno ali skozi nožnico, poiščemo jajcevode in ju enako podvežemo, prerežemo aU prežgemo. Seveda so na razpolago še druge metode, vendar je potrebno žen- sko več dni zadržati v bolnišnici. Ker je to nepovratni poseg, po šestih mesecih lahko oseba, ki sterilizacijo zahteva, še enkrat pretehta svojo odlo- čitev. Strokovnjaki predvidevajo,, da bo do 1985. leta ta način preprečevanja zano- sitve uporabljalo več kot dvesto mili- jonov zakonskih parov. PLAST URANA NA DNU MORJA Ogromno časa in več milijonov dolar- jev je bilo potrebno, da bi prišli znan- stveniki do odlmtja kako narediti kon- centrat urana. Istočasix> pa že več stole- tij mali planktoni delajo prav to. In sicer nalagajo čisti uran na dnu Cmega morja. Pred nekaj tedni je znan zahodnonem- ški strokovnjak obvestil javnost, da je v tem predelu sveta našel največje plasti urana. Te prekrivajo preko 100.000 kva- dratnih milj v čmomorskem bazenu. Uran ni položen po geološki poti, temveč s ke- mično aktivnostjo t. i. »umbilicosphaera« (umbilikosfera) drobnih, organizmov plan- ktona, ki so praktično nevidni za človeško oko. To je pravo čudo narave, je izjavil nemški strokovnjak. Pojasnil je, da uran raztopljen v vodi Cmega morja, jemljejo planktoni, ki svo- bodno lebdijo v vodni masi in ga vežejo za beljakovine ter naravni sladkor v svo- jih telesih. Na ta način se koncentracija železa v planktonu poveča za 10 tisočkrat. Ko ti drobni organizmi poginejo, ix>tone- jo na dno in ustvarjajo omenjene plasti. Tako se je v zadnjih pet tisoč letih od izumrlih planktonov napravil sloj, iz kate- rega je mogoče po prvih ocenah dobiti približno 7 milijonov ton urana — oksida. V tem je urana 235 v enakih količinah kot v sicer navedenih nahajališčih. Prob- lem bo samo v izkoriščanju tega izjem- nega skladiščenja urana. Plasti so nam- reč od tisoč do 1.900 metrov globoko pod vodno gladino. Nemški znanstvenik raz- laga, da bi za izkoriščanje teh nahajališč uporabili neke vrste si^alec, ki bi se gle- na izredno visoko ceno Ml !N ZDRAVJE (3) PIŠE DR. MARJAN VEBER Pred njega se torej postavlja zahteva e>o nečem neprirod- nem, prottnaravnem. Toda te- mu se nihče ne more odteg- niti. Ustava zahteva šolanje od vsakega zdravega otroka, ki dopolni starost toliko in to- liko let in doseže šolsko zre- lost. Mi mu moramo pri tem zgolj pomagati, da bodo obre- menitve, ki jih prinaša s se- boj šola (ena od teh je, kot smo pravkar slišali, sedenje) čim manjša. Zato obstoja predpis, ki govori o šolski opremi, kamor spada tudi šolska klop oziroma mizica in stolček. Le-ta mora odgovar- jati otrokovemu telesnemu razvoju; zato potrebujejo šo- le več tiix>v (velikosti) te op- reme. Kajti edinole v teles- nem razvoju, primernem de- lovnemu mestu, bo lahko ot- rok sedel pravilno. Pravilno sedenje pa je že eden izmed pogojev, s katerimi prepreču- jemo razvoj slabe drže. Ker se otrok uči tudi doma, mora poskrbeti dom za enake pogo- je sedenja. Dostikrat se pri- tožujejo starši in pedagogi, da otrok »piše' z nosom«. Za- kaj? To je lahko posledica ne- primernega delovnega mesta (previsok stol tn prenizka mi- za) ali pa zato, ker je njego- vo delovno mesto slabo osvet- ljeno. Tudi glede osvetlitve v šoli obstoja predpis, ki ureja ta pogoj za nemoteno spreje- manje učne snovi. Torej, tudi doma mora biti prostor, kjer se otrok uči, dobro osvetljen. S tem ustvarjamo pogoj za dobro vidljivost, zato otroku ne bo treba gledati knjige ali zvezka od blizu, marveč iz pravilne razdalje, ta pa je pri. bližno 35 cm. Pripomniti je treba, da mora prihajati vir svetlobe vedno z leve strani. Nadalje je pomembna teža ot- rokove šolske torbice. Le-ta ne bi smela presegati ene de- setine njegove telesne teže in sodi na hrbet! Pomembno vlo- go pri preprečevanju oziro- ma popravljanju slabe drže igra telesna aktivnost, torej gibanje, kot npr. hoja, šport, telesne vaje, še zlasti na sve- žem zraku. V sklop dejavni- kov, ki soodločajo o nastanku slabe drže, spada še prehrana. Prehranjenost otrok je bila v približni polovici primerov dobra, ostala i>olovica je do- bila oceno srednja ali slaba. Hrana kot vir energije, za- ščite in gradbenih snovi je za vsako živo bitje neobhodno potrebna. Brez nje ni življe- nja, pa tudi razvoja, zdravja tn delovne sposobnosti. Vse to je za našega šolarčka iz- redno pomembno. Saj je sto- pil v obdobje silnega psiho- fizičnega razvoja, se mora učiti, za vse to pa mu je po- trebno trdno zdravje. Jemo vsi, poreče kdo. Le zakaj po- tem še posebej govoriti o tem? Zavedati se moramo, da je za vse omenjene nalo- ge, ki smo jih pravkar sliša- li, potrebna uravnotežena ali pravilna prehrana. Pri tem imamo v mislih njen količin- ski in kakovostni sestav ter seveda tudi pravilno porazde- litev preko dneva. Prekora- čen bi bii okvrir tega sestav- ka, če bi hoteli govoriti po- drobno o tem problemu. Za- to se ga dotaknimo zgolj bež- no. Ni dovolj otroka nasititi, se pravi, mu dati obilo hrane ali pa takšno, ki ga bo hitro nasitila (kruh, krompir, moč- nate in mastne jedi, slaščice itd.), marveč mora dobiti s hrano še neobhodno potreb- ne snovi, kot so to beljako- vine (mleko in mlečni izdel- ki, meso in mesni izdelki, jaj. ca, ribe), rudnine (mleko in mlečni izdelki. Sadje, zelenja- va) in vitamine (sadje in ze- lenjava — najbolje surova, itd.). PRIPOROČA V veleblagovnici T obiščite oddele| steklo-porcelan, kjer je na zalogi izredi> lepa in praktična keramika, uvožena ^ Nemške demokratične republike in Mad žarske. Že posnetki govorijo o lepih obli kah, predvsem pa o estetskem designu. () njeni praktičnosti pa se boste prepričaj že ob samem nakupu. ftt. 9 — 2. marec 1978 NOVI TEDNIK — stran 17 jDadi Miso Toplak je v igro Celjanov vnesel, klj"iib svoji mladosti dinamiko in večkrat presenetil goste. Na posnetku ge je Sfpreihodil mimo državnega reprezentanta Delahmetovi- ia ter dosegel tri zadetke. Foto: T. Tavčar NAMIZNI TENIS V 2;\LCU Na občinskem prvenstvu ŠŠD občine Žalec je nasto- pilo osem ekip. Med pionirji je zmagalo ŠŠD Žalec pred Petrovčami, Polzelo in Grižami, med pionirkami pa Griže pred Polzelo in Petrovčami. SMUČARJI ITC NA GOLTEil Na Golteh so bile III. zimsko športne igre ITC, ki .so jih tokrat organizirali delavci Ferralita iz Žalca in to zelo uspešno. Med članicami je zmagala Anita Delak (Ferralit Žalec), med starejšimi člani Oto Tanšek (Li- bela) in med mlajšimi člani Miran Govedič (Kovino- tehna-Tehnomercator). Vseekipni prvak je postala Li- bela, drugi je Ferralit in tretji Kovinotehna-Tehno- mercator. NA GOLTEH TUDI TKANINA Sindikalna organizacija TOZD maloprodaja TKi\. NINA Celje je na Golteh pripravila smučarsko tek- movanje. Pri moških do 25 let je zmagal Pajk, pri moškiii do 35 let Mlinaric, pri mošidih nad 35 let Mirt in nad 45 let Božičnik. Pri ženskah je do 30 let zma- gala Koienčeva in nad 30 Zorkova. J. GROBELNIK STRELCI V LAŠKEM V občini Laško se je končalo občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško. Zmagala je SD Stane Roz- man iz Laškega pred SD Tone Bostič iz Zidanega mo- sta, SD Pivovar Laško, SD Dušan Poženel Rečica, SD Papirnica Radeče, SD Partizan Jurklošter, SD Celjska četa Breza, SD Jože Tovornik Rimske Toplice ih SD Gvido Pavlič Sedraž. Med posamezniki je bil najboljši Roman Matek pred Borisom Goriškom (ta je tudi po- stavil v zadnjem kolu občinski rekord — 371 krogov od 400 možnih), Tonijem Kožarjem, Damjanom Padarjem in Dušanom Gričarjem. V RECICI PRVI LAVRINC Na prvenstvu SD Dušan Poženel iz Rečice je z zračno puško za »zlato puščico« zmagal znani strelec Vinko Lavrinc pred Stanetom Peklarjem, Francem Pfajfarjeni in ostalimi. CELJANI POVEČUJEJO PREDNOST Na strelišču v Storah je bilo tretje kolo občinskega strelskega prvenstva z zračno puško. Tudi po tretjem kolu so v vodstvu strelci SD Celje pred SD Kovinar Store in ostalimi. Med posamezniki po tretjem kolu vodi Jože Jeram iz (Delja z 825 krogi. TONE JAGER MEMORIAL »JANEZA KOKALJA« Zaključna tekma ob letošnji hokejsid sezoni v Celju bo v petek popoldne med domačini in kompletno ekipo ljubljanske Olimpije. Zmagovalec bo prejel pokal »me- moriai Janeza Kokalja«, ki ga je za to tekmo prispevala družina prezgodaj tragično umrlega odličnega celjskega športnika, zlasti še hokejista. ZL.\TARNA PRVA Končalo se je sindikalno hokejsko prvenstvo, kjer je zmagala ekipa Zlatarne pred Konusom iz Slovenskih Konjic, EMO in AERO. NA STARTU PORAZA Začel se je spomladanski del republiškega tekmo- vanja v odbojki. Vodeča ekipa Šempetra je izgubila z Zelezarjem, celjski Ingrad pa s Kamnikom. NOVO PRI NOGOMETAŠIH Po daljšem času so imeli skupščino tudi nogometaši Celja, ki so nosilci te igre v celjski občini. V bodoče bo predsednik Branko Pecarski, tehnični vodja Janko Križ- nik, treninge pa bodo vodili Vukoje, Glinšek in Bau- man. Celjani so tudi odigrali prvo prijateljsko tekmo, in to s trboveljskim Rudarjem 1:1, Povratna tekma bo v soboto v Trbovljah. J.KUZMA ROKOMET OKRNJENI CELJANI IZGUBILI Rokometaši Aera Celje se nevarno bližajo dnu lestvice v zvezni rokometni ligi. Po prvem delu prvenstva, to je po trinajstih tekmah, so se- daj deseti in že med kandi- dati za izpad. V mnogem je k temu kriva neodločna ro- kometna zveza v Beogradu, ki še sedaj ni rešila primera Mi- he Bojovioa in primera sre- čanja Cel je. Partizan Bjelovar. Po odhodu Bojoviča in Peu- nika v vojsko, po poškodbi Božiča in Levstika in po sple- tu kaznovanja Tomiča in Vu- koja, so Celjani izgubili doma že peto točko. To pa je prvi znaSc, da bo potrebno sedaj resno pričeti z delom in bolj- šo igro. Upamo, da bodo Ce- ljani končno nastopili v po- polni postavi in v prihodnjih tekmah doma proti Crveni zvezdi, Medveščaku in Prole- terju osvojili točke ter se po- novno dvignili v gornji del lestvice. Sobotna tekma proti Želez- ničarju iz Sarajeva je zato bila še toliko bolj pomemb- na. Pomlajena ekipa, brez kaznovanega Vukoja in z bol- nim Anderluhom je pokazala, da je v Celju vseeno zdrav in dober igralski kader. Mla- di igralci Toplak, Kleč in šču- rek so v prvih 20 minutah prikazali tako igro, da so tu- di državni reprezentantje Diz- dar, Delahmetovič in Prišič samo gledali in se trudili, da so vodstvo Aera 9:5 le do od- mora izenačili. Kljub nekaterim napakam v dirugem delu prvenstvene tekme pa so imeli Celjani po- budo v rokah in veliko pri- ložnosti za zmago. Toda tu je prišla do izraza rutina. To- da zanimivo je, da so v zad- nji mniuti pri rezultatu 24:24 napako storili igralci, ki bi morali igrati umirjeno in pre- cizno. Kljub navodilu, da se igra do konca in se zadovo- lji z neodločenim rezultatom, je Vlado Bojovič v veliki že- lji in podprt s strani gledal- cev podal lepo žogo proste- mu Iveziču. Ta je 50 sekund pred koncem sam prišel pred vratarja državne reprezen- tance Dizdarja, streljal viso- ko tn žoga je na razočaranje p>olne dvorane Golovca p>osta- la plen Dizdarja. Gostje pa so v protinapadu presenetili To- miča in zmagali 25:24. Kljub športnim pozdravom in bodrenju ob 'koncu sreča- nja s strani publike pa so celjski igralci razočarani za- pustili igrišče. Trener Slobo- dan Miškovič: »Ponovno nis- mo imeli sreče. Zadovoljen sem z igro mladih. Ob koncu ni bilo dovolj moči za zma- go.« Strelci na tem dramatičnem srečanju za Aero so bili: An- derluh 9, Bojovič 7, Toplak 3, Ivezič dn ščurek 2 ter Kleč 1. Igrali pa so še Zupane, To- mič. Praznik, Guček in Lev- stik. Celjani so na lestvici dese- ti. V soboto igrajo doma pro- ti Crveni 2jvezdi. J. KUZMA D4 NE BO imm z vsakim tednom, bolj ko se približujemo pomladi, vse več je športnih dogodkov, žal se ponovno pojavlja tudi na našiii strincii prostorska stiska, saj je dogod- kov več, kot jih ob najbolj skromnem zabeleženju pre- nese naš prostor. Dovolite, da povemo samo en po- datek: v ponedeljkovtjn športnem pregledu na Radiu Celje smo objavili kar 23 prispevkov iz sedemnajstih športnih panog, kar je prispevalo sedem športnih sodelavcev! Da je treba vse to spraviti v 28-niinutni program in dodati za boljši okus še nekaj glasbe, potem veste, kje smo! Nekaj podobnega se mun dogaja tudi pri Novem tedniku. Pred oa'dajo zbranega gradiva sem imel na razpolago okoli dvajset strani in še nekaj fotografij materiala, žal pa na eno stran, kolikor jo imamo za šport, gre samo polovico tega. Res je, da včasih še Icaj »raztrosimo« po ostalih straneh, vendar še vedno nekaj ostane izven objave. Želimo pisati o vseh. Žal to vedno ni mogoče. Mar- sikaj bo objavljeno šele v priiiodnji številki. Samo to- liko, da ne bo zamere! TONE VRABL ŽALEC — M. SMUČARSKI TEDEN NA GOLTEH POPULARIZACIJA SMUČARSKEGA ŠPORTA Smučarski klub Žalec bo tudi letos pripravil zdaj že II. smučarski teden na Gol- teh. Pokroviteljstvo nad letoš- njim tednom, ki bo od danes do nedelje, je prevzela skup- ščina občine Žalec z izvršnim svetom. Kot nam je povedal Vlado Veber je namen tega tekmovanja predvsem ta, da propagirajo in širijo smučar- ski šport od najmlajših do starejših. Na lanskem prverfi tednu je nastopilo nekaj manj kot -tisoč smučarjev, letos pa jih pričakujejo okoli 1500. Prvi dan je na sporedu ob- činsko prvenstvo osnovnih šol v veleslalomu za vse ka- tegorije. Proga je dolga 600 m in speljana na smučiščih Starin Stan. V i>etek bo občinsko sindi- kalno prvenstvo, prav tako v veleslalomu in na istih tere- nih kot tekmovanje dan prej. V soboto dopoldne bo regij- sko tekmovanje za selekcij- ski razred tudi v veleslalo- mu, tu pa bo proga dolga 1200 m. Za zaključek v nedeljo pa bo še tu^ v dopoldanskem času štajersko prvenstvo obrtnikov in delavcev, prav tako v veleslalomu (600 m). Vsaik dan bo možno tudi prevoziti popularno TRIM SMUK progo z Medvedjaka preko Starih Stan in- Mulde do hotela. Po besedah Vlada Vebia si vsi organizatorji tega II. smu- čarskega tedna v žalski obči- ni predvsem želijo nadaljnjo popularizacijo tega športa. Razveseljivo pa je, da bodo v letošnjem tetou, ki naj bi po- stal tradicionalen, sodelovah prav vsi — od cicibanov, šo- larjev, mladine, organizacij združenega dela do športni- kov. Vsi si želijo samo eno — da bi ob koncu tedna, ko bo II. smučarski teden ob- čine Žalec, bilo vreme še to- liko radodarno in tudi na Golteh ne bi pobralo vse2;a snega. TONE VRABL mmo KLAfimfIJU Na dvodnevnem republi- škem prvenstvu v pokritih prostorih so največ uspeha imeli atleti in atletinje Kla- divarja. Pobrali so kar 20 ko- lanj, od tega 6 zlatih, 5 sre- brnih in 9 bronastih. Olimpi- ja kot druga je osvojila 11 kolajn. Dosežki so bili prav dobri, boljši od preteklega leta, kar kaže na kakovostni napredek slovenske atletike. Pri mladincih je prvo zlato kolajno za ADK osvojil Žiro- vec v skoku ob palici (4,10 metra), Klakočer je bil tret- ji. Horvat je zmagal v zad- njem skoku v daljino s 6,96 metra, drugi pa je bil na ovirah. Pri članih je Rener zmagal v skoku ob palici (4,00 m). Topole je bil dru- gi, na ovirah je Rener osvo- jil srebrno, v skoku v dalji- no pa Darko Prezelj prav ta- ko srebrno (6,92 m). Pri mla- dinkah je bila odlična Marja- na Kopitar, ki je na ovirah bila prva, na 60 m druga in v skoku v daljino tretja in si tako priborila kar 3 ko- lajne. Pri članicah je štanče- va bila druga v skoku v da- ljino, Sokačeva pa je pri čla- nicali osvojDa 3 bronaste ko- lajne — v tekih na 60 m in 60 m ovire ter v skoku v daljino. K. JUG ATLETIKA TEMELJI ZA PRIHODNOST Na letni skupščini ADK so ugotavljali dosežke v letu 1977, začrtali program za le- tos in ix)delili priznanja naj- boljšim atletom, sodnikom, trenerjem in društvenim de- lavcem. Bilanca je bila nad- vse ugodna. Predsednik in podpredsednik ADK tov. Ber- nard Strmčnik tn Marjan Ko- pitar sta nanizala konkretne podatke o uspešni rasti in na- predku celjske atletike. ADK je v letu 1977 osvojil v SRS vsa moštvena in pokalna pr- venstva v vseh starostnih ka- tegorijah, vseekipno prven- stvo v krosu, prvi mesti pri moških in ženskah v kriteri- ju slovenskih mest, bil pa je tudi vseekipni prvak v krosu DELA. Tudi na zveznih telc- movanjih se ADK ponaša z velikimi uspehi — na pokal- nih prvenstvih SFRJ so bile mladinke prve, mladinci in članice drugi, člani tretji, na ekipnih prvenstvih SFRJ pa mladinke in članice prve, mladinci in člani pa tretji v državi! V letu 1977 so atleti in atletinje ADK nastopili na 126. tekmovanjih, kar 40 krat v Celju. Kladivar je osvojil 8 naslovov prvakov SRS v pokritih prostorih, 3 v kro- su in 34 prvenstev SRS v po- sameznih kategorijah ter 12 prvenstev SFRJ. Postavili ozi- roma izenačili so 18 rekor- dov SRS in 6 SFRJ, v držav- rii reprezentanci je nastopalo 16 društvenih pripadnikpv, na mladinskih BAI 8, kjer je Rok Kopitar dospel 2 zlati in 1 bronasto kolajno. Ing. Jože Kopitar je na svetov- nem prvenstvu veteranov do- segel srebrno kolajno v me- tu kopja in tako lepo kro- nal svoje 30-letno aktivno udejstvovanje v atletiki. Kar 160 atletov in atletinj je v društvenih toplicah. Največji porast kvalitete je zaznamo- vati v kategoriji pionirjev m mladink. Pri moških so še deficitarne discipline na 800 m, 400 m ovire, mnogobo- ji, troskok, pri ženskah pa dolge proge, ovire in skok v višino. Povprečki deseteric so boljši od leta 1976. Posebna priznanja za dosež- ke v letu 1976 so prejeli: čla- nica Nataša Bezjak-Urban- čič, člani — Peter iSvet, mla- dinci — Boris Cop ter mla- dinki — Aljana Kovač in Zvonka Blatnik, za leto 1977 pa — pri članicai'1 Stanka Lovše, pri članih Stanko Li- sec, pri mladincih Rok Ko- pitar in pri mladinkah Zvon- ka Blatnik. Priznanja so še prejeli — sodniki Franc Mir- nik, Marjan Kopitar, Pavle Božič in Miran Horvat; tre- nerja Mladen Pavljak in An- drej Peterka. Andrej Peterka je prejel za svoje 25-letno tre- nersko delo v ADK še poseb- no nagrado - zlati cekin BAI. Z njegovim imenom pa je še povezan daljši tekmovalni staž v metih, bil pa je tudi izredno zaslužen pri amater- skem delu pri gradnji atle^^ skega stadiona, daJjše obdob- je pa je bil tudi nadvse ve- sten oskrbnik tega športnega objekta. Za izredno požrtvo- valno delo v ADK je prejel praktično spominsko darilo tudi bivši predsednik društva Mitja Pipan, ki društvu pri organizaciji velikih medna- rodnih prireditev še vselej pomaga s svojimi iz- kušnjami. Tako je izzvenela skupšči- na ADK, kjer so še sprejeli obsežen delovni program za leto 1978 in finančni načrt. Ob dobrem gospodarjenju in strokovnem delu lahko v atle- tiki tudi letos pričakujemo novo rast in napredek. K. JUG KOSAMA: CELJANI TRETJI Košarkarji Celja >.o se oddolžili Ljubljančanum za puruz v I. delu prvenstva v 11. ZKl. — zahod. Kar s 23 koši razlike (103:80) so premagali v repuoli- škem derbiju Ilirijo-Slovan. i;;la je to izredno lepa košark.ic.ka predstava, ki je navdušila iju/u 400 ljubiteljev te igre. Le \ za- četku igre so se gostje še ueKaj časa upirali Celjanom, trikrat tudi izenačiU rozuUat, potem pa je pri. šla do izraza dobro organizirana, hitra igra celjskih igralcev, s ka- tero so v II, polčasu povsem raz- bili nasprotnika. Neuničljiv je Dil izredni Gole, pa trojka Pipan, l'it- lanec in Tone Sagadin. Trener Zmago Sagadin je o svojem mo- štvu dejal: »Zopet smo v formi. Prva peterka igra brezhibno. Na.či par, ki na prazni postaji, medtem ko mimo vo- ztt vlak,- pleše svoj veselo ra- zuzdani ples brez vsakršne glasbe. Povsem v nasprotju s te- mi, domišljenimi in izdelani- mi prizori so scenske točke, pa plesni vložki in vse, kar spada k povprečnemu musi- calu. Zgodba govori o mladem paru — nadarjenem in v jazz zaljubljenem saksofonistu in odflični pevki, ki pa svoj uspeh išče v pristopne j ši glasbi. Močno se ljubita. Pri- padata si in kaže, da jima bo uspelo. Vzpenjata se po stop- nicah uspeha, ko pride vmes otrok. Prekinitev dela za ma- mo je dovolj za konflikt, ki vodi v neuspeh. Toda ostane saksofonistova razdvojenost. Glasba ali žena, je njegova dilema. In nemiren, zaveda- joč se, kaj dela, zapusti že- no ter se v celoti posveti sebi in svojim glasbenim ambici- jam. Doživi uspeh, prodre v sam vrh jazz glasbenikov. Na drugi strani uspe tudi žena, v SIVO jem žanru popularnih popevk in celo v filmu. Uspeh pa ne more biti most, ki bi premostil stare zablode, sta- re rane, ki so jih i>ovzročile bolestne ambicije in zaljub- ljenost v glasbo. Film New Tork, New York bo brez sence dvoma velika uspešnica. Naravnan je povsem komercialno in zado- voljil bo želje gledalcev s svo- jo lahkoto, občasno izredno duhovito in dobre glasbe pol- no zgodbo. V spominu pa bo ostal predvsem po bleščeči igri Roberta De Nira, ki je predvidoma glavni sjvezdi fil- ma — Lizi Minelii dobesed- no ukradel film. V svoji vlo- gi je neznansko simpatičen, njegov lik je v celoti izdelan, podan prepričljivo in z mero za občutek. »Ko boste film gledali, boste pripravljeni pri- seči, da je Robert res sam igral saxofon.« Še ena velika vloga Roberta De Nira in ne- koliko bolj bleda vloga Lize Minelii, ki v filmu počne prav vse, da bi bila čim bolj 'podobna svoji slavni mami — Judy Garland. To sta st^^ari, ki si jih bomo, ob glasbi se- veda, ki bo postala uspeh za- se o filmu New York, New York najbolj zapomnili. Film Nevv York, New York bomo v kratkem ,v okvi- ru minifesta, videli tudi v Celju. (Piše BRANKO STAMEJČIČ) Minuli teden smo objavili sli- ko dvojčic, ki so Ju kirurgi srečno ločili drugo od dru- ge. Mnogo manj sreče sta imeli nedavno umrli siamski d'VOjčici Daisy in Violeta Hil- ton iz ZDA. Ti dve sta bili zraščeni % boki in sta imeli za takratne izkušnje kururgi- je preveč skupnega, da bi ju ločili. Dokler sta bili mladi, sta nastopali kot varietejska točka. Ena, Vileta, se je leta 1938 celo poročila (na naši sliki), pri čemer je njena se- stra nujno sodelovala. Daisy je bila vselej primorana so- delovati T ljubezenski sreči svoje sestre, saj je bila z njo tudi čustveno povezana. Tudi umrli sta praktično isto minuto. Liza Minelii, kot pevka in Robert De Niro kot saxofoi.?'.5t sta s svojo očarljivo igro dala filmu Newr York, New York vse, zaradi česar se ga sploh splača videti. MEDICINA NEGATIVNO MNENJE STROKOVNJAKOV V SVETU Decembra lani je poteklo deset let od prve transplanta- cije srca, ki jo je opravil zna- ni Christian Bamard. Danes tako strokovnjaki kot laiki skušajo opraviti obračun 10- letne prakse te revolucionar- ne kirurške intervencije in prihajajo do spoznanja, da je prevarala njihova upanja. C>d sto ene osebe, kolikor jih je bUo na operacijski mizi zara- di presajevanja srca, je da- nes živ samo še Francoz Vi- tria. Zato celo pionirji transplan- tacije kot Andrian Kantro- witz, Denton Ckx)ley, Michael De Bakey in drugi menijo, da je treba s presajevanjem srca prenehati vse dokler ne bodo našli boljših načinov kontrole nad pojavom imunitetsk^a prilagajanja. Le Bamard osta- ja uporen in nadaljuje s sr- čnimi transplantacijami. Ameriški strokorojaki pa menijo, da je za sedaj naj- bolje iskati načine kako bi se utrujeno in bolano srce po- pravilo ter odpočilo, ne pa ga enostavno zamenjati s tujim. Zato prevladuje mnenje, da bo v neposredni bodočnosti pozornost kardiokirurgov us- merjena predvsem ožilju in sploh delovanju srca. Presa- jevanju pa bi pristopili zno- va šele tedaj, ko bodo teme- ljito proučerii vzroki neprila- gajanja tujega telesa organi- zmu. še zdaleč ni mogoče meniti, da smo naredili vse, da bi se tujek v celoti prilagodil nove- mu organizmu. Doktor Adrian Kantrowitz, ki je v ZDA opra- vil drugo transplantacijo sr- ca, takoj za Bamardom, tako- le pojasnjuje svoje stališiče: »Transplantacija srca ni težka z aspekta kimrškega po- sega, temveč samo z aspekta imunitete. Mi, kirurgi, lahko od začetka do konca izvede- mo to operacijo, vendar nam vzporedno ne morejo slediti Lmunologi in v tem je jedro problema.« Tudi glede imietnega srca so strokovnjaki gojili določe- ne iluzije. Tako je bil Kantro- witz prvi, ki je postavil idejo o izdelavi umetnega srca. Eden njegovih aparatov je pričel delovati v laboratoriju oktobra leta 1972, Opravil je preko 220 milijonov izčrpava- nja krvi. Z mehaničnega stali- šča je to zelo dobro, vendar to ni dovolj, da bi povzročilo popolno zaupanje takšni re- šitvi. Da bi bil uporaben, bi bilo potrebno izdelati takšen apa- rat, ki bi ga bilo mogoče gle- de na njegove dimenzije vgra- diti v prsni koš pacienta. Ob tem bi bik) potrebno izdelati tudi takšen generator, ki W lahko nemoteno posredovat enei^ijo in tako omogočil člo- veku normalno gibanje tako pri delu kot v prostem času. Tudi to je velikanska težava, ki kljub dosedanjim uspehom pri izdelavi mnetnega srca, še ni premagana. Zato so kardiokirurgi pre. pričani, da je za sedaj edina idealna možnost »krpanje« raznih elementov srca in oži- lja, ki so zatajili. To je reši- tev vse do tedaj, dokler imu-^ nologija ne bo napravila veli« kanskega skoka naprej in ^ omogočila prilagajanje tujka organizmu. V času, v katerem živimo, bi bil takšen skok ve- liko orožje v rokah vseh ki. ruigov, ki se ne ukvarjajo sar mo s presajevanjem srca, temveč tudi s presajevanjem drugih organov. OSTRICE Prebodla ga je s pogledom, da mu je vsaj za deset centimetrov štrlel iz hrbta. « Njeni klobuki dajejo vtis, ko da so zasilno pristali na njeni glavi. ^ Ure in ure lahko govori o stvareh, ki jih je, kot pravi videla osupla do obnemelosti. Davkarji morajo posebej ljubiti reveže — saj nare- dijo toliko le-teh. Če hočete kaj povedati, kar bi otroci ne smeli sli- šati, naredite tako, ko bi prav njim govorili. Vsak dan iznajdejo novo zdravilo, ki je tako močno, da ga prenese le kot riba zdrav človek. NOVI lEDNIK - Glasile občujsklh orgvriizacij SociallsUčne zveze delovnega ljudstva Celje. Laško Slovenske Konjice, Šentjur Šmarje pn Jelšah is Zaiec - Uredmštvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštm predal 161 Nar>5iuna m jgiasi: iTg V Kongresa 10 — Glavm m odgovorm oreOniK: Milem Šeničar; cehmčni urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božič. Jure Krašovec, Mateja Podjed, Vojko Rizmai, Brane Stamejčlč (odg ui. Radia CJelje), Damjana Stainejčič, Zden- ka Stopar, Milenko Strašek Janez Vedemk T^ne Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGF »Delo« LJubljana — Rokopisov ne vračamo - Cena posamezne številke 4 din — Celoletna naročmna 180 lin polletna s«) din Za inozemstvo je cena dvojna Tekoči račun 50102-601 20012 CGP »Delo« LJubljana - Teleton 22-369, 23-105, ooiasi in narc-čnma 22 800.