C«iw Din 1*-»
mmmmšrnmmmmmmmmmmmM0
r poo«MgPi <a doerik p* pum
iftft. — 'BH1BM številk« Dl« 1—>
meiečaa otroSStM Di« 30'—, M tujin* Din JO'—% Uredništvo i Ljubljani, Gregorčičeva ulic« 23. Telefon uredništva 30-70, 30-09 & 30-71
Jugoslovan
Kokopiaov n* vračam«,
— O glad po tarifi in dogovor«,
Uprava
r Ljubljani, GradiSče 4, tel. 30-68, Podružnica v Mariboru, Aleksarv d rova ceata it. 24, telefon 29-60, V Celju: Slomikov trg 4. Poit. ček. rač.t Ljubljana 15.621,
Št. 3	Ljubljana, nedelja, dne 4. januarja 1931		Leto 11.
			
			
f Maršal Joseph Cesaire
Pariz, 3. januarja. Maršal Cezar Joflre je davi ob 8.23 preminul.
Zadnji hipi velikega vojskovodje.
Pariz, 3. januarja, d. Davi ob 7. uri »o spoznali zdravniki, da se bliža velikemu bolniku konec njegovih muk in da bo morebiti že čez par minut sledila smrt. Zato so bili telefondčno obveščeni člani maršalove rodbine, njegovi prijatelji, kakor tudi častniki njegovega štaba. Ob 7.30 so se zbrali ob bolniški postelji maršalova soproga, njegov zet, njegova snaha, kakor tudi več častnikov njegovega štaba. Poklicani duhovnik je bolniku podelil odvezo. Ko je ob 8.23 eden izmed zdravnikov potipal žilo in je duhovnik opazoval bitje srca, sta oba ugotovila maršalovo smrt.
Zdravniki so že od polnoči pričakovali od trenutka do trenutka, da izdihne. Maršalovo stanje je slabelo od minute do minute, utripanje srca je bilo že komaj čutno, za nekaj trenutkov je skoraj prestalo, se "-a malenkost ojačilo in nato prenehalo. Tako je tik pred 8.30 zaključil stari vojskovodja borbo s smrtjo, ki je trajala preko 40 ur.
O	smrti maršala Joffre-a so takoj obvestili predsednika republike Doumerguea. Čim je Doumergue izvedel za žalostno novico, je nemudoma z avtomobilom odhitel v sanatorij, kamor je prispel nekaj po 9. uri. Predsednik francoske republike je početi! vdovo velikega pokojnika in ji izrazil svoje globoko sožalje kot tudi sožalje vse Francije. Nekaj minut kasneje je prispel ministrski predsednik Steeg ter je izrazil Joffre-ovi vdovi sožalje vlade. V teku dopoldneva je tudi apostolski nuncij Maglione osebno izrazil pokojnikovi vdovi svoje sožalje. Prav tako so storile tudi druge osebnosti.
Ministrski predsednik je sklical tudi že ministrski svet, da sklepa o ukrepih za slovesen pogreb maršala Joffre-a. Vlada je sklenila, da se maršal Joffre pokoplje na državne stroške, kakor je to bilo pri maršalu Fochu. Joffre-ovo truplo je bilo položeno na mrtvaški oder v kapeli vojaške šole, kjer ostane še v ponedeljek in torek. Pogreb bo v sredo zjutraj. Truplo bodo prepeljali iz notredamske cerkve v Dom invalidov, kjer bo začasno položeno v grob. Končnoveljaven pogreb se bo izvršil šele, ko zvedo za testamentame odredbe, ker je maršal Joffre morebiti izrazil željo, da bi bil pokopan na svojem posestvu na deželi v Louvenciennesu pri Parizu. Pri pogrebnih slovesnostih bo v imenu vlade in v imenu francoske akademije govoril samo vojni minister Barthou.
Vest o smrti velikega vojskovodje se je z bliskovito braino razširila po vsem Parizu. V nekaj minutah so zvedeli za žalostno novico po vsej Franciji. Ob 10. dopoldne so z javnih zgradb že plapolale zastave na pol droga, pred santoTijem pa se je bila med tem zbrala velika masa sveta.
Globok vtis po vsej Franciji.
Pariz, 3. jan. AA. Smrt maršala Joffre-a je globoko pretresla vso Francijo. Francoski listi so izšli črno obrobljeni. Z javnih poslopij visijo zastave na pol droga in pred bolnico, kjer je umrl veliki maršal, se zbira velika množica. Truplo pokojnega so balzamirali ter ga prenesli v kapelo vojne akademije. Danes popoldne se je sestal ministrski svet, ki bo odredil podrobnosti za maršalov javni pogreb, ki bo v sredo. Kr-i °* 1j>d?	na	lafeto	ter ga peljali v
katedralo Notre Dame. Na poti se bo ustavil sprevod za eno uro pri grobu Neznanega vojaka, na kar bodo odpeljali truplo v Invalidski dom, kjer bo položeno v začasno grobnico, predno bo pokopano v družinski grobnici v Louvecienesu. Vlada želi, da se izkažejo pokojnemu maršalu največje časti. Pogreb bo prav tako impozanten, kakor je bil pokojnega maršala Focba. Današnje ve-
černo časopisje priznava soglasno velike zasluge pokojnik in njegovo popularnost. Njegovo smrt spremljajo vsi Francozi z veliko žalostjo.
Prvi glasovi nemškega tiska.
Berlin, 3. januarja. AA. Nemško časopisje naglaša pogum in potrpežljivost pokojnega maršala Joffre-a. Nacijonalistični list »Nachtausgabe« poudarja, da je umrli maršal znal dobro izrabiti pogreške načelnika
nemškega glavnega štab generala von Molt-keja. »Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi, da je bil maršal Jolfre največji izmed nemških sovražnikov, ki je rešil zaveznike iz težkega položaja, v katerem so se nahajali v začetku svetovne vojne. List naglaša, da maršal Joffre ni bil vojaški genij, temveč da je dosegel svoj uspeh z ljubeznijo do svoje domovine in z modrostjo in previdnostjo, s katero je vodil zavezniške armade.
Iz življenja zmagovalca svetovne vojne
Tistega dne, ko se je končala bitka na Marni z veliko zmago, je bil Joflre že slaven mož. Francija je videla v njem svojega velikega generala, maščevalca Sedana, moža, ki je premagal pol stoletja nepremagljive Nemce — tik pred Parizom. Njegovo ime se je zasvetilo na obzorju vsega sveta in seglo celo preko strelskih jarkov. Kljub slavi velikega Hindenburga, ki je prav tiste dni prodrla v srce zadnjega Nemca, je marsikateri nemški častnik na tihem priznaval Joffru primat v komaj pričeti svetov: ni vojni. Takrat še nihče ni poznal napak nemškega vojnega načrta in niso se še pojavila na-sprotstva v ocenjevanju marnske bitke, ki sta jo izvoievala Joffre in general Gallieni. Šele po letih so spoznali: Joffre je bil pravi zmagovalec.
Minila so leta in šli so preko njega. Sledili so mu Nivelle Petain, končno Foche, toda Joffre je ostal simbolj vojaške sreče ob najtežji uri francoske zgodovine v preteklem desetletju.
Joffreova vojaška kariera.
Joffre se je rodil 12. januarja 1852. leta v Ri-vesaltesu v vzhodnih Pirenejih, kot sin sodarja. Družina je bila velika, študiral je v kolegiju v Perpingnanu, nato je prišel na Ecole politecni-que v Parizu, na kateri vzgajajo francoske ar-tiljerijske in pijonirske častnike. Ko je 1. 1870. izbruhnila vojna z Nemčijo, je bil ravno v drugem letniku. Imenovali so ga takoj za podporočnika in ga pridelili k artiljeriji oblegane prestolice. Postal je celo poveljnik bataljona. Po vojni se je vrnil na politehniko, da dovrši prekinjene študije. Pozneje je stopil kot častnik v armado ter se posvetil delu v kolonijah. Leta 1885. je bil na Formozi, nato v Tonkingu in v Sudanu. Ko so vstaški Tuaregi leta 1894. blizu Timbukta oblegali neki francoski oddelek, so Joffra odposlali za rešilno ekspedicijo ogroženim tovarišem na poinoč. To svojo misijo je opravil s popolnim uspehom. Za nekaj let se je nato vrnil v domovino in kot polkovnik poveljeval petemu genijskemu polku v Versaillesu. Tik pred koncem preteklega stoletja pa se je vrnil na Madagaskar. A takrat je ostal v kolonijah le dve leti. Leta 1901. so ga imenovali za brigadnega generala in takoj nato za poveljnika artiljerijske brigade v Vincennesu. In končno še za genijskega ravnatelja pri vojnem ministrstvu. Leta 1905. je postal divizijski general in poveljnik divizije v Lille-u. Kmalu so ga premestili v Pariz, kjer je poveljeval VI. diviziji. Leta 1908. je bil imenovan za poveljnika drugega armadnega zbora v Amiens-u, dve leti nato za člana višjega vojnega sveta, in končno leto kasneje za šefa generalnega štaba ter za vrhovnega poveljnika francoske vojske v »lučaju vojne.
Zmaga na Marni.
V	takšnem položaju Je Joffra našlo 1. 1914., ko je izbruhnil vulkan svetovne vojne. Dne 7. avgusta je odpotoval na fronto. Prve bitke so bile brezuspešne. Drugače tudi ni bilo mogoče, če se upošteva silna naglica francoskih priprav in zaporedni udarci nemške armade. Bi-
lo	je treba z vsemi silami zadržati sovražno invazijo, obenem pa konsolidirati francosko vojsko tik za fronto ter jo zvezati z nastajajočo angleško fronto, ki se je razvijala proti Rokav-skemu prelivu. Spričo bitke pri Charlerol je vse kazalo, da ne bo mogočo zadržati sovražnega pohoda in francoska vlada se je že pripravljala, da se preseli iz Pariza v Bordeaux. Francoska vojska se je morala umakniti do Marne.
Nihče ni več videl možnosti, da bi človeška sila francoske vojske, ki se je umikala že tri tedne, mogla najti energije, da se obrne in postavi po robu zasledovalcu, poblaznelemu zaradi zaporednih zmag.
Toda to se je zgodilo. V prvih dneh septembra leta 1914. se je razvila bitka na Marni, ki se je končala s popolno zmago Joffrovih voj slca in ki je bila odločilnega pomena za vso vojno. Joffre je tiste dni izdal svoj veliki ukaz o protinapadu, v katerem je pozval slednjega moža, da se bori na svojem mestu do zadnje kaplje krvi.
General Gallieni, vojaški poveljnik Pariza, pa je z druge strani pripravil svoj nič manj genialni načrt velike protiofenzive naravnost proti sovražnemu centru. Moralna sila francoske vojske se je dvignila ob prvih uspehih. Nemške čete pod poveljstvom generala Klucka, ki bi bil moral zaobjeti Pariz, so se morale udati silnemu navalu francoske vojske, med tem pa je propadel nemški center, ki je bil poslal del svoje sile na pomoč Hindenburgu v vzhodni Prusiji. To so bili najbolj dramatični momenti svetovne vojne. Odločila je usoda svetovne vojne. Sile so se izenačile in pozicije so ostale skoraj neizpremenjene vsa nadaljna leta. Po bitki na Marni so se nemške vojske immobilizirale v svojih jarkih. Joffreu je preostala le še naloga, da zgradi prav tako trden »zid človeških teles« vzporedno ob sovražnikovih postojankah. Ustvaril je ta »človeški zid«, kakor ga je on sam kot prvi imenoval.
Maršal Francije.
Sledile so sicer v naslednjih dveh letih še velike bitke, deloma na inicijativo vrhovnega zavezniškega vojnega sveta, toda položaji so ostali prej ko slej neizpremenjeni, kljub vsem žrtvam in naporom. In mase, ki so jih napori vojne spravile ob tla, so zamrmrale. Joffra, slavnega zmagovalca in maščevalca, so premestili. Bilo je mesec decembra let 1916., po stra šni tromesečni bitki ob Sommi. Vrhovno povelj-ništvo vojske so izročili generalu Nivelleu, njega samega pa so imenovali za tehničnega svetovalca vojnega sveta. Tedaj je tudi prevzel predsedstvo vrhovnega vojnega sveta velike antante. Izkazali so mu najvišje časti. Dne 26. decembra tistega leta je bil imenovan za maršala Francije. Prvikrat, odkar obstoja tretja republika, je dosegel general tako odlikovanje. Odlej se maršal Joffre ni več direktno udeleževal vojnih akcij.
Pač so ga spomladi leta 1917. poslali v Združene države s posebno misijo, ki mu je tudi uspela: z vojaškimi zastopniki Združenih držav je sklenil vojaško konvencijo. Zadnjič se je pokazal maršal Joffre na čelu svojih armad 14. julija 1919 ob veliki paradi v Parizu. Nato je še po naročilu vlade koncem leta 1919 potoval v Španijo in naslednjega leta v Romunijo, odtlej se je odtegnil javnemu delovanju in preživel svoja zadnja leta v Parizu v miru in počitku.
Joffre Je bil le vojak,	in	je čutil, da	je s
končno zmago zaveznikov	dopolnil	svojo	dolž-
nost. Posvetil se je svojim spominom in še pred kratkim objavil svojo knjigo, v kateri je razčistil tudi nasprotstva, ki so nastala med njim in Poincarejem. In nekje v svoji knjigi, ko odgovarja Poincareju, pravi:	»Zgodovina?
Ne piše je Poincare: marveč narod. In ta narod se ne moti. To čutim,	to	vem.«
Kmalu potem je zbolel.	Ni	hotel,	da bi	svet
izvedel za njegov težki zdravstveni položaj. Se-
ranenm
le pred nekaj dnevi, ko so mu morali zdravniki operirati nogo in jo amputirati, je izbruhnila vest o njegovi bolezni z vso silo na dan. Ves svet se je razburil. Dolgo, vztrajno se je maršal boril s smrtjo, prav kakor s sovražnikom tisti dve leti po bitki- na Marni.
In sedaj je umrl v 79. letu svojega življenja.
Umrl je maršal Francije, veliki zmagovalca v svetovni vojni.
Slava spominu zmagovalca
Zmagovalec v veliki marnski bitki jo nastopil svojo zadnjo pot. Vojskovodja, ki je kot prvi ne samo ustavil zmagovito nemško prodiranje, temveč tudi kot prvi prizadejal nemški armadi tako težak poraz, da se ni od njega nikdar več opomogla. V marnski bitki se je razrušil načrt nemškega generalnega štaba in ž njo je bil izvršen oni preobrat, ki je na vse zadnje prisilil Nemce, da so položili orožje. Ko je bila velika marnska zmaga izvojevana, se še ni videl ves njen dalekosežen pomen. Toda čim dalje je trajala vojna, tem jasnejše je postajalo, da je marnska bitka bila prva velika odločitev v svetovni vojni in vse poznejše analize dogodkov v svetovni vojni so se vedno ustavile na marnski bitki, ki je bila začetek preobrata v svetovni vojni. Marnsko bitko pa je izvojeval maršal Joffre in v tem je njegov trajen historičen p men in z marnsko bitko je vstopil Joffre v svetovno zgodovino. Obenem pa se je uvrstil med one največje vojskovodje človeštva, med one velikane, ki so direktno uplivali na razvoj življenja narodov. Iz negativne perspektive se še jasneje vidi velikanska zasluga marnskega zmagovalca. Ce ne bi bilo marnske zmage, če bi tudi ob Marni zmagali Nemci, potem bi se uresničil nemški načrt, padel bi Pariz in vojna bi se končala po diktatu Berlina. Niti med vojno niso nemški nacijonaltsti prikrivali, kaj naj bi ta zmaga pomenila. V vsej Evropi bi vladala samo ena volja, volja naj-brezobziirnejšega junkerskega militarizma.
7	stoletje bi bil zaustavljen ves razvoj evropskega ljudstva, ki bi se moralo skozi več generacij boriti samo proti prepotene! zmagovalca. Danes, ko se tako mnogo govori o nasilju Versajskega miru, je dobro, če se enkrat tudi omeni ta negativno perspektiva in pokaže, kako vse drugače nasilen bi bil mir, ki bi ga diktiral železni nemški militarizem.
Mi, ki smo živeli nekoč v Avstro-Ogrski, v^mo to še posebno dobro. Od leta 1848
dalje, pa še preje od Napoleonovih vojsk, se j« vedno ponavljala ena in ista resnica. Kakor hitro je zmagalo habsburško orožje, ta'-oj 90 bile tudi okrnjene pravice avstrijskih narodov. In kakor hitro je bilo poraženo avstrijsko orožje, že so tudi bile povečane svoboščine avstrijskih državljanov. A prav tako je bilo s pravicami avstrijskih narodov. Vsak poraz avstrijskega orožja je dvisrnil nen-emSke narode v Avstro-Ogrski, vsaka zmaga Avstrije pa je bila poraz za avstrijske nenemške narode. Še veliko holj pa se je to videlo za časa svetovne vojne.
Nemški fanatizem je ob izbruhu svetovne vojne naravnost zadivjal in ječe so se pričele polniti z našimi ljudmi. Ko pa je prišel gališki poraz, ko je prišla divna srbska zmaga in ko so se kopičile težave, tedaj se je pričelo tudi svobodnejše življenje za nenemške narode v Avstro-Ogrski.
Prva zarja tega novetra svobodnega živ-U 'ja Pa je bila marnska bitka. Vera v nepremagljivost nemške armade je padla, vera v eksaktnost nemškega načrta je izginila in nov pogum je objel vse slovanske narode, da ie blizu dan svobode. In ta pngum je vlil slovanskim narodom zmagovalec Joffre. Zato pa je njegovo ime ne-
i	' isno zapisa v srcih slovanskih naro-d v, zato je Joffrova smrt za vse slovanske narode enako silen udarec ko za francoskega.
S prav posebno tugo pa stoji ob gro’>u velikega francoskega zmagovalca jugoslovanski narod, ki je dolžan maršalu Joffru še posebno zahvalo. Kajti maršal Joffre je bil tisti, ki je rešil kljub vsem ugovorom drugih zaveznikov solunsko fronto, ki je bila izhodišče našega osvobojenja. In maršal Joffre je bil tisti, ki je bil vedno odkrit prijatelj našega naroda in v dokaz tega svojega prijateljstva kmalu po osvobojenju pohitel v Beograd. Velikega prijatelja je izgubil v Joffru jugoslovanski narod in zato je njegova žalost tem iskrenejša.
Zato pa je tem večja njegova odločnost, da ohrani v največji popolnosti zavezništvo z velikim in plemenitim francoskim narodom. Smrt velikega maršala je še bolj zbližala Francijo in Jugoslavijo, ker se z njo obnavljajo vsi oni veliki in lepi spomini na dobo težkih in zmagovitih skupnih borb.
Ko se klanja jugoslovanski narod spominu velikega vojskovodje in ko se z občudovanjem spominja izrednih sposobnosti te"a značajnega in plemenitega moča. izreka jugoslovanski narod svoje najiskre-nejše sožalje velikemu francoskemu narodu, s katerim ga veže danes ista bol in ista žalost.
Obenem pa tudi svečano prisega, da bo v spomin na velikega maršala s 5e večjo vnemo delal na utrditvi francosko-jugoslo-vanskega prijateljstva, ki je in ostane osnova vse Jugoslovanske politike.
Večna slava spominu velikega maršala Joffra!
- I'tl
Jugoslavija želi mir brez vsake zahrbtne misli
Izjava Nj. Vel. našega kralja voljo po miru in po napredku
Pariz, 3. januarja. AA. Posebni dopisnik »Petit Parisiena«, ki je prehodil Balkan, opisuje kralja Karola, kralja Borisa in kralja Aleksandra. O Nj. Vel. kralju Aleksan dru pravi, da stremi vladar Jugoslavije zlasti za tem, da ohrani edinstvo države in naroda, kar mu jo najdragocenejše. Dopisnik je imel priliko biti v Beogradu spre jet od Nj. Vel. kralja Aleksandra, pri čemer je dobil od njega tele informacije: Jugoslavija, in jaz smem govoriti v njenem imenu, je prežeta z dvojno voljo: i voljo po miru in s voljo po napredku. Mi želimo miru z vsemi svojimi sosedi brez vsake zahrbtne misli in bi hoteli dan za
dopisniku ,,Pe4N Parisiena“ - Jugoslavija je prežeta z - leomajna hvaležnost vladarja in naroda napram Franciji
dnem izboljševati svoje mednarodne odno-
šaje. Glede notranjega napredka smem reči, da mi ta napredek želimo s prav toliko volje kakor želimo tudi zunanji napredek, na čemer tudi delamo. Ali ste videli Beograd in sijajne uspehe, ki smo jih dosegli? Cez Donavo in Savo se grade mostovi, zemlja se osušava in grade se pristanišča. Naša prestolnica, ki je bila nekoč samo siromašna turška vas, leta 1918 pa kup ruševin, je ponovno vstala in predstavlja simbol našega poleta v napredek in simbol energije za delo, ki preveva ves narod.
Po kratkem pri?T>olku je kralj ganjen vstal in rekel: Ali bi zabeležili, da jaz ni-
kdar ne pozabim, da se imamo za ono, kai je danes naša domovina, zahvaliti neomajnemu prijateljstvu Francije, ki je bila od prvega dne vojne ivesta zaveznica Srbiji.
Da ne bom pozabil hvaležnosti Franciji, katere poglavarji so me tako prisrčno sprejeli, in g. Poincarčju, ki mu tako iskreno želim okrevanja. Zapišite, da sem bil srečen, ko sem mogel na kraju, ki je bila prej turška trdnjava, odkriti spomenik slave vaši republiki, in to odkritje je odjeknilo v vseh naših srcih. Moj mali sin princ Peter je ponosen kakor sem ponosen tudi jaz, da je s sedmimi leti dobil veliki križ Legije časti.
Grški ministrski predsednik na Dunaju
Svečan sprejem na kolodvoru — podkancelar
Dunaj, 3. januarja, d. Grški ministrski predsednik Venizelos je danes opoldne s svojo soprogo dospel na Dunaj, kjer so ga na severnem kolodvoru oficijelno sprejeli.
V	prejšnji dvorni čakalnici, ki je bila s cvetjem okrašena, so se zbrali k sprejemu med drugim podkancelar in zunanji minister dr. Schober, glavni tajnik za zunanje zadeve Peter, v zastopstvu zveznega predsednika pisarniški ravnatelj Lowenthal, soproga grškega poslanika na Dunaju Mme Saotouris, dalje osobje grškega poslaništva, vodja policijskega ravnateljstva dr. Brandl in drugi.
Ministrski predsednik Venizelos je stopil iz salonskega vagona z grškim poslanikom na Dunaju, ki mu je bil šel nasproti, in z avstrijskih legaciisk'm tajnikom Jordanom. Pri izstopu je Venizeln<5a prisrčno pozdravil dr. Schober. Govoril je francosko in je
V	imenu vlade ga je pozdravil dr. Schober
izrekel dobrodošlico grškemu predsedniku vlade v Avstriji.
Venizelos se je zahvalil za pozdrav ter je v svojih prvih besedah izrazil nado, da bo njegov poset na Dunaju pripomogel, da postanejo odnošaji med obema narodoma še prisrčnejši. On dela v resnici le miro Ijubne posete. Soproga grškega poslanika je izročila Venizelosovi soprogi krasen šopek cvetja iz belih in rdečih rož z modro-belim trakom. Grška kolonija je priredila Venizelosu viharne ovacije.
Venizelos je nato odšel v hotel Imperial, kjer se nastani za svojega bivanja. Po kratkem času je Venizelos posetil zveznega kanoelaria dr. Enderja, podkancelarja dr. Schobra in zveznega predsednika Miklasa. Zvezni predsednik je izročil grškemu ministrskemu predsedniku veliki častni znak za zasluge za avstrijsko republiko.
Krvavi izgredi in spopadi v Porurju
Policija rabi strelno orožie — Ena oseba mrtva, več težko in lažje ranjenih — Spopadi med stavkajočimi in nestavkajočimi delavci
Essen, 3. januarja, d. Položaj 9tavkanja v Porurju se napram včeraj ni kaj prida spremenil. Da bi divje stavke kaj ponehale, se še ni dalo spoznati. V ozemljih rudniškega revirja Moers in Hambori, kjer so največ stavkaJi, se je število stavkujočih še za nekaj zvišalo. Na raznih mestih je došlo do spopadov, ker komunistična stavkovna centrala razvija silno agitacijo. Posebno močua je agitacija v okolici Repelena, kjer je prišlo do spopadov med policijo in med množico. Policija je morala v silobranu uporabiti strelno orožje, pri čemer je bil zadet neudeleženi železniški čuvaj, ki je na poti v bolnico umrl. Težje ali lažje ranjenih je
biilo še 6 drugih oseb. V okolici rova Rhein-baben je množica na policijo metala kamenje in streljala, tako da je bila policija prisiljena tudi sama streljati, pri čemur sta bili dve civilni osebi težko ranjeni.
Essen, 8. januarja, d. Pri rovu Neumuhl je bilo pri spopadu med delavoljnimi in stavkujočimi delavci več oseb ranjenih. V rov Wilhelm je moglo delovno moštvo iti na delo v jamo le ob močni zaščiti policije. Pri rovu Zollverein je morala policija in gasilstvo posredovati. Tudi pri rovu Joahim je prišlo do kaljenja miru. Tam so napadli s kamenjem in je bilo treba priklicati ojačen je.
Važna pogajanja med Francijo in Anglijo
Italijanski »odgovor« na angleški apel v prid političnim preganjancem
Rim, 3. januarja. AA. Poluelužbena radio-postaja odbija obtožbe in apel, ki so ga poslali italijanski vladi angleški državljani. Apel je izšel v angleških listih in pravi o njem rimska agencija, da je popolnoma nepotreben, tendencijozen in da bi bil lahko izostal. Poluslužbeno opravičilo pravi, da so seje posebnega sodišča javne, da obtožence lahko branijo poljubno izbrani odvetniki, da obtožbo utemeljuje visoki sodni uradnik redne magistrature in da je postopek zakonit.
Fašistovsko nasilje
Gorica, 3. januarja, v. V Cerknem nad Gorico »o fašisti prijeli kmetskega fanta Eržena, brata idrijskega kaplana. Nič hudega slutečega mladeniča so nato z avtom odpeljali dobre 3 km iz trga in ga tam do krvi pretepli. V mnenju, da nesrečnež gotovo izdihne, so pustili Eržena v cestnem jarku, sami pa so se odpeljali nazaj v trg. Mimoidoči ljudje pa so pobitega fanta našli, mu nudili prvo pomoč in ga tako rešili gotove smrti.
Po Vipavskem in po Banjiški planoti krožijo med ljudmi nepotrjene govorice, da je učitelja Sottosantija v Vrhpolju pri Vipavi iz zasebnih »porov ubil njegov brat, italijanskega finančnega stražnika Rastellija v Koprivišču pa da sta iz maščevalnosti ustrelila dva fašista.
Eksplozija na hodniku banske uprave v Zagrebu
Zagreb, 3. januarja. A A. Danes ob 14. se je v pritličnem hodniku banske palače v Zagrebu pripetila eksplozija, ki je poškodovala nekaj vral in razbila več oken. Razen te gmotne Škode ni bilo žrtev. — Ker je bil danes v banski upravi sprejemni dan la občinstvo, sodijo, da je razstrelivo v obliki majhnega zavojčka prinesla neka oseba na hodnik in ga tam pustila.
VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 8. januarja, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Južno vreme bo trajalo še naprej, pretežno močno oblačno. V Južnih Alpah nagnenje k padavinam, temperatura okrog ničle.
Veliko francosko posojilo angleški industriji — Angleško-franco-ska finančna antanta — Možnost sodelovanja Nemčije
zadnji seji razorožitvene komisije angleški delegat nenadoma sprejel francosko tezo in da ni izključeno, da je bil ta čin angle-
Parii, 3. januarja. AA. V političnih -krogih so izzvale veliko zanimanje trdovratne vesti, da se vrše med francoskimi in angleškimi finančnimi strokovnjaki pogaja^ nja za veliko francosko posojilo angleški industriji. Posojilo bi dala Francoska banka z garanejo Angleške banke. Politični krogi naglašajo, da bi pomenjalo to posojilo francosko-angleško gospodarsko zbliža-nje, ki bi bilo ogromnega pomena za svetovni in gospodarski položaj ter bi gospodarsko sodelovanje Anglije in Francije tudi politično izpremenilo sedanje stanje v Evropi. Politični krogi naglašajo, da je na
škega delegata posledica gospodarskega sporazuma med Anglijo in Francijo. Že francoski listi so pred kratkim pisali o možnostih angleško-franeoske finančne antante ter poudarili, da je Francija pripravljena sodelovati za gospodarsko obnovo Evrope. Listi naglašajo, da obstoja upanje, da b sodelovala pri tej akciji tudi Nemčija, in da se bo to sodelovanje udejstvilo tudi v Ženevi.
Boj za film »Na zapadu nič novega« v Avstriji
• V	M.
Na Dunaju so predstave dovoljene — Narodni socijalisti pripravljajo izgrede, da izsilijo prepoved filma
Dunaj, 3. januarja, d. Boj za Remarque-jev film »Na zapadu nič novega« se od dne
iwv	 1-----—
do dne poostruje. Kakor znano, zvezna vlada filma »ioer ni prepovedala, ker spada zadeva v pristojnost deželnih vlad, pac pa je priporočala deželnim vladam, naj film prepovedo. Kot prva je sledila temu priporočilu zvezne vlade vo>ralberška vlada in je film za Vorarlberg prepovedala. Danes je policijsko ravnateljstvo v Linču na podlagi nekega odloka gornje-avstrijske deželne vlade prepovedalo za danes nameravano predvajanje filma pred povabljenimi gosti. Prepoved je policija utemeljevala B tem, da so bile k predstavi povabljene tudi osebe, ki niso časnikarji in tudi nimajo nobenega javnega značaja. Prireditelji predstave so vložili pritožbo proti prepovedi.
Dunaj, 3. januarja, d. Na Dunaju sta se do sedaj vršili dve novinarski predstavi Remarquejevega filma. Za danes je bila napovedana tretja predstava za povabljene goste. Nemški narodni socijalisti so v oko-
lici Apolonovega gledališča, kjer naj bi se film predvajal, sklicali tri demonstracij ^a zborovanja. Oni hočejo izzvati izgrede, da prisilijo policijsko ravnateljstvo k prepovedi predvajanja RemaTquejevega filma. Ni znano, kako bo dunajsko policijsko ravna teljstvo na to reagiralo. Do sedaj je odredilo za zgodnje večerne ure obsežne varnostne ukrepe v okolici Apolonovega gle dališča.
Umor sovjetskega kurirja
Varšava, 3. januarja. AA. Po poročilu iz Varne je bil na mali železniški postaji v bližini poljske meje umorjen sovjetski diplomaski kurir. Potoval je i* Moskve v Varšavo. Kurirja je ubil agent Čeke. Kurirja so osumili, da je hotel odnesti v inozemstvo važne politične listine.
Velika železniška nesreča v Angliji
London, 8. Januarja. AA. Opoldanski ekspres na progi Edinbourg—London je skočil pri postaji Carlisle iz tira. Ubite so bile itiri osebe ter 12 ranjenih.
Slava osrednje matice vojnih sirot
Beograd, 3. januarja. AA. Pod visokim pokroviteljstvom Nj. kraljevskega visočanstva prestolonaslednika Petra proslavi Osrednja matica vojnih sirot jutri 4. t. m. svojo slavo v društvenem domu v Beogradu. Danes dopoldne je priredila uprava Matice v Vaznesenski cerkvi svečano spominsko slavo vsem svojim, v vojni padlim članom.
Brat japonskega cesarja v Beogradu
Beograd, 3. januarja. 1. Danes ob 10'38 sta prispela iz Italije v Beograd japonski princ Taka-matsu in njegova soproga Kikuko. Spremljala ju je suita 12 osel), poslanik Fuita in častni japon-ski konzul g. Milutin Stanojevič, ki je sprejel princa na naši meji.
Na postaji so visoke goste sprejeli Nj. Vis. knez Pavle in kneginja Olga z dvorskimi damami, nadalje minister dvora Jcftič, prometni minister Ra-divojevič in drugi. Po predstavitvah je dvorna dama g. Lozanič izročila princesi Kikuko krasen šopek rdečih cvetlic, nakar so se odpeljali z avtomobili v hotel 2>Srpski kralj«, kjer so gostom rezervirali apartement. Visoki gostje ostanejo v Beogradu dva dni, nakar bodo nadaljevali svojo turnejo.
Beograd, 3. jan. (1) Japonskemu princu Takamatsu-ju in princesi Ikuko na čast je Nj. Vel. kralj v dvorcu na Dedinju nocoj priredil grstijo, kjer so bili med drugimi navzoči predsednik vlade Živkovid, zunanji ministrr Marinkovič in minister dvora Jevtič, Jutri dopoldne poseti princ Takamatsu s spremstvom Avalo in Oplenac. Zvečer pa priredi knez Pavle večerjo na dvoru. PojutriSnJem ob 11. japonski gostje zapuste Beograd.
Nove določbe o samoupravnih cestah
Beograd, 3. januarja. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za gradnje in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisal in proglasil zakon o izpremembah in dopolnitvah k zakonu o samoupravnih cestah z dne 8. maja 1929. z novimi izpremembaini in dopolnitvami dne S. septembra
1929.	in 30. maja 1930.
Sl. — S 12. se izpremeni in se glasi: Glavno pravico trase za izvršitev novih popravil obstoječih cest in elementov za izdelavo načrtov odobrava za banovinske ceste prvega reda minister za gradnje, za banovinske ceste drugeg reda in za občinske ceste pa ban. — 8 2« Poslednji odstavek S 38 se izpremeni in se glasi: Obvezanci, ki so pozvani na delo in njihovi namestniki niso podvrženi zakonu o zavarovanju delavcev. — S 3. Na koncu § 40 pride nov odstavek, ki se glasi: To delo lahko obvezanci osebno odpravijo, pla-čajo ali pa dajo v delo posebnemu namestniku v zmislu čl. 38 tega zakona. Osebno delo je dovoljeno tudi osebam do 60. leta, nadomeščanje pa osebam iste hiše in do izpolnjenega 16. leta. —
S 4. V petem odstavku § 67 stopi na mesto besed »pristojna banska uprava« »minister za gradnje«.
—	S 5. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinali«. Tisti dan izgube veljavo vsi zakoni, uredbe in predpisi, ki nasprotujejo odredbam tega zakona.
Dva ameriška letalca na poletu preko Atlantskega oceana
Nowyork, 3. januarja d. Tovorno letalo >Trade wind« je davi ob 5.50 pod vodstvom letalke Beryl Hart-ove in letalskega poročnika Maa Laren starlalo za polet v Pariz. Letalo bo letelo v etapah čez Bermude ln čez Azore.
Lavina zasula smučarje
Tri človeške žrtve
Basel, 3. januarja, d. V kantonu Glarusu Je plaz zasul 13 smučarjev. 10 se jih je rešilo, 9 pa so mrtvi, ln sicer berlinski zdravnik dr. Cia-re, 281etna gdč. Gelphe iz Berlina in 221etna Elza Klethner iz Gladbacha.
Samomor gledališkega biljjeterfa
Ljubljana, 8. Januarja. Danes popoldne med 18. in 18. uro se je na svojem stanovanju v Karadžičevi ulici fit. 12 v spalni sobi ob peči obesil biljeter ljubljanskega dramskega gledališča Cilenšek Ivan. Bil je invalid in star 58 let. Ob 18. uri se je vrnila domov njegova Sena, ki je svojega moža našla že mrtvega. Obvestili so policijo, ki je ugotovila dejanski položaj.
Bržkone si je Cilenšek, ki je živel v najbolj skromnih razmerah, vzel življenje v hipu obupa in zmedenosti.
Vtisi iz Anglije
London, koncem decembra.
Razburkan In meglen je Kanal, ki loži Anglijo od Evrope; — ali se mar zato angleško življenje razlikuje od kontinentalnega? Ni velika razlika, a vendar se ti zdi vse nekako tuje, ko prestopiš prag Britanije.
Anglež je predvsem miren, rekel bi dostojanstven, le nerad pokaže svoja čuvstva; globoko žalost, kakor tudi veliko navdušenje le malokdaj bereš v njegovih očeh. Angleška mati ne poljublja pogosto svoje hčerke, prijatelji sd ne podajajo rok ob srečanju, skoraj nihče ne nosi žalne obleke. Vse te okolnosti povzročajo, da slove Angleži kot hladen in nedostopen narod. Živi pa le kratek čas med njimi in spoznal boš, da se pod nordijsko rezerviranostjo skriva čuteče srce.
Anglež je ceremonijelen, njegovo obnašanje je ležerno ter obenem silno korektno. Nihče ti ne bo zameril, če sedeš na tla v »drewing • room«-u (zelo domače in prijetno udobno urejen salon), vsi se bodo pa spogledali, če ne rečeš »sorry«, kadar je treba. O da, >sorry« slišiš bolj pogosto v Angliji kot »pardon« v Franciji. Nekaka »dobra vzgoja« in vljudnost sta že prirojeni vsakemu Angležu in to brez razlike v sloju.
Poleg samozatajevanja in vedno korektnega obnašanja (kajti Anglež se ne spozabi nikdar), sta njegova splošna znaka izvanredna poštenost in snaga. Svoj dežnik — zelo potreben predmet v Angliji, ali celo denarnico, polno funtov, lahko pustiš kjerkoli, našel jo boš jutri na istem mestu. Po trgovinah te nikdar ne goljufajo, kakor se to dogaja na kontinentu. Govorim predvsem o podeželskih mestih, nekateri deli Londona so izjema, a zato tudi bereš povsod svarila: »Look out for pickpockets!« Anglež ni nikakor previden, zato ga kaj radi izrabljajo onstran Kanala I
Snaga, kakor rečeno, je neobhodno potrebna Angležu; vsaka delavska hišica ima svojo kopalnico in družina jo uporablja vsak dan. Brez snage ni zdravja, a zdravje cenijo Britanci nad vse.
Vsak Anglež goji šport. V šoli bolj spoštujejo dijakinjo, ki dobro plava, igra hockey ali golf, ko ono, ki zna dobro matematiko ali latinsko. Tudi si Anglež ne beli prepogosto glave b teškimi problemi, ne trudi se preveč z delom, vendar bo našel čas za skodeljico čaja ali partijo vvhista; ljubša od »VValkllre« mu je opereta »Bitter-Swest«, Shakespeare in Shaw nista preveč dobrodošla na odru. Ob plamtečem ognju kamina staro in mlado kaj rado pokramlja o zadnjih športnih rekordih, o novih filmih. Udobnost cenijo nad vse, o tem pričajo mehke preproge in foteli.
Zelo družaben je prebivalec tostran Rokav-“fcega preliva, »party« in celo »social« sta kaj pogosta, družabni sestanki povsod priljubljeni. Tudi tujec je dobrodošel, seveda mora biti gospodarju simpatičen. Hliniti se pač Anglež ne sna, saj še resnično naklonjenost le malo pokaže, a kadar jo pokaže, si lahko prepričan, da je odkritosrčna.
Imel sem priliko spoznati več angleških rodbin in povsod sem bil, proti pričakovanju, prisrčno in gostoljubno sprejet. Anglež je umetnik v sprejemanju gostov: tujec, ki je prestopil prag hiše, zanj ni gost, temveč član družine; prihranjena je na ta način iharsikaka neprijetna situacija ali mučna in nepotrebna konverzacija. Če prideš v angleško hišo, se nikdar ne bo družina vznemirjala, stala krog tebe in ti stregla kakor bogu, kot je to pri nas precej v navadi. Tebi ni treba podajati roke vsakomur, nasmeh in poklon pri vstopu zadostujeta, nato pa se pnidružd, komur hočeš, pomagaj v hiši, če je treba, postrezi si sam, kakor ti je drago. Ni pa Kato angleška gospodinja nič manj gostoljubna od slovenske, vedno, tudi če nisi povabljen na čaj ali večerjo, boš našel v kakšnem kotičku lepo in okusno pogrnjeno mizdco — sandwdchi, dobre »pic«, izvrstno pecivo, jelly, fruit-salad, ginger, vse ti je na razpolago.
Samozavestni so prebivalci tega otoka, odtrgani od Evrope, nočejo biti v nobenem oziru
Mihajl Zoščenko:
Katforga
To je res vražja reč, pravo katoržno delo, imeti v sedanjih časih kolo. Sicer je res, veliko zadovoljstvo ti nudi, fizično razvedrilo 'n slično. Včasi povoziš lahko celo psa ali spla-fiiš piščanca.
Toda ne glede na vse to se kolesu odpovedujem. Zaradi te reči, zaradi tega aparata sem Namreč težko obolel.
Pretegnil sem se in zdaj se zdravim v am-bulatoriju. Pravijo, da imam kilo. Mogoče sem Že invalid. Moje lastno kolo me je uničilo.
Naj začnem od kraja. Danes so taki časi,
a kolesa niti dve minuti ne moreš pustiti na sirnem •— ukradejo ti ga. Tako ne gre drugače, kakor da nosiš kolo na rami, kadar se ne voziš z njim.
Zgodilo se je že, da sem prišel ■ kolesom v trgovino in potisnil vse občinstvo za pult. Ali pa včasih grem k znancem v različna nadstropja po opravkih. Ali k sorodnikom.
Tudi, če sediš pri sorodnikih, moraš neprestano držati za bilanco. Nikdar ne veS, kdaj bo koga izmed njih pičila muha, da tl bo odvil zadnje kolo ali izpustil zrak iz pneumatike *n potem dejal: saj je bilo že prej.
Skratka, težko Je bilo. Končno le nisem ^e* vedel, kdo se več na kom vozi. Jaz na “olesu, ono na meni.
odvisni od nje. Svobodno ljubioj! Zena je samostojna in tudi v zakonu ne želi biti prepo-slušna svojemu možu. Železnice, šole, vse je privatno, kajti ni dobro biti preodvisen od vlade, pravi angleški podjetnik. Vsakdo pa obožuje kralja in ni je zabave, ki se ne bi končala z »God save the kingc. (Bog čuvaj kralja.).
Ne rečein, nekateri predvojni kolesarji so puščali kolesa na ulici. Zaklepali so jih z najrazličnejšimi ključavnicami, pa ni nič pomaga-
lo,	navzlic temu so jim Jih odnesli.
Tudi meni ni kazalo drugega kakor da sem se ravnal po ostalih in nosil kolo povsod s seboj.
Seveda, če je človek zdrav, ni to nič takega. Z menoj pa ni bilo tako. Zelo nujno sem rabil denar.
»Treba ga bo kje dobiti ,« sem si misli.
Kolo mi Je prišlo ravno prav. Sedel sem nanj in se odpeljal. Pridem k prvemu prija-telju, ga ni doma. Pridem k drugemu, prijatelj je doma, toda denar ne.
Prvi prijatelj je stanoval vsaj v tretjem nadstropju, dočim je drugi v sedmem. Ko sem se s kolesom privlekel gori in nazaj, mi je vis-il jezik iz ust.
Potem sem se odpeljal k sorodnici v Sibirsko ulico. Prav za prav k rodni teti. Ta pa stanuje v šestem nadstropju.
Šel Bern 8 svojim aparatom v šesto nadstropje in gledam, na vratih visi listek »Pridem čez pol ure«.
»Kje se ta prokleta babnica neki potika?« sem si mislil. To me je silno razburilo in odšel sem spet doli. Lahko bi bil počakal gori, pa sam nisem vedel, kaj delam. Mahoma sem
*	prisilno delo kaznjencev r sibirskih rudnikih.
Mirna, kakor njeni prebivalca, ne vznemirljiva, a vendar prikupna in ljubka, je tudi pokrajina (mislim južni del Anglije). Ni sicer visokih gora, katerih veličastvo te omami, toda pohlevni grički, tihe dolinice, posute z ovcami, bistri potočki in vsa ta lepa idila napravijo tudi najprijetnejši vtis.
se znašel spodaj in tam čakal na teto. Ko je prišla, se je pričela jeziti name, ker nisem hotel spet z njo gori.
»Eno samo desetico imama pri sebi,« pravi. »Vse drugo imam v stanovanju.«
Oprtam si kolo na ramo in grem za teto. Čutim, kako se vse trga v meni in mi jezik sili ven. Pa sem vendarle prišel do vrha. Dobil sem denar, si malo privezal dušo in napolnil pnevmatiko. Potem sem odšel doli.
Ko pa pridem doli, vidim, vežna vrata so zaprta. Pri njih jih že ob sedmih zapirajo.
Nič nisem dejal, samo z zobmi sem srdito zaškripal, spet naložil kolo in pričel stopati po stopnicah.
Koliko časa sem hodil, ne pomnim več. Sel sem kakor v sanjah.
»Gori bi bil pustil kolo, če se bojiš, da bi tl ga doli ne ukradli,« je smeje se dejala teta, ko sem spet stal pred njenimi vrati.
. Ko pa je videla mojo bledico, ki se mi je razlila po vsem licu, se je mahoma prenehala smejati. Držal sem se za bilanco in se opotekal. Srečno me je spravila na ulico, toda pe ljati se nisem več mogel.
Zdaj pa imam posledice. Tolaži me le to, da je motociklistom še mnogo huje, pa vendar vzdržijo. Prava sreča Je, da pri nas ne gradijo nebotičnikov. Koliko ljudi bi v tem primeru podleglo naporom I
Iz ruščine prevedel B, Z.
drugi strani bo pa zopet znižanje itak že enkrat znižanih pokojnin pomenilo silen udarec našim upokojencem, ki bi potem ne bili mnogo na boljšem od staroupokojencev. — Ali res ni druge rešitve?
Razpisana mestfa zdrav-m L © v v zdravsiv. okinah
Na podlagi »Uredbe o silužbenem razmerju zdravnikov združeniih v Dravski banovini« (Službeni list z dne 20. XII. 1930. št. 44) se razpisuje mesta zdravnikov v združenih zdravstvenih občinah in sicer
V srezu Brežice: Bizeljsko, Brežice, Pianina,
Kajhenburg, Sevnica.
V srezu Celje: Polzela, Št. Jurij ob juž. žclez-
nici, Sv. Pavel pri Preboldu, Teharje, Vojnik, Vransko, Žalec.
V srezu Cabar: Čabar.
V srezu Dolnja Lendava: Beltinci, Dobrovnik,
Dolnja Lendava.
V srezu GornjigTad: Gornjigrad, Ljubno, Mo-
zirje.
V srezu Kamnik: Domžale, Kamnik, Brdo.
V srezu Kočevje: Fara pri Kostelu, Kočevje,
Ribnica, Sodražica, Velike Lašče.
V srezu Konjice: Konjice, Loče, Oplotnica, Vi-
tanje.
V srezu Kranj: Cerklje, Kranj. Preddvor, Škof-
ja Loka, Trata nad Škofjo Loko g sedežem v Škofji Loki, Tržič, Železniki.
V srezu Krško: Kostanjevica, Krško, Mokro-
nog, Radeče, Raka.	w
V srezu Laško: Laško.
V srezu Litija: Litija, Višnjagora, Zagorjo.
V sre*u Logatec: Cerknica, Logatec, Lož.
V srezu Ljubijana - okolica: Dobrova, Dobru-
njc, Zdr. Baranjsko, Št. Vid n. Ljubljano, Grosuplje, Vrhnika.
V grezu Ljutomer: Apače, Križevci, Ljutomer,
Radenci, Sv. Jurij ob Ščavnici.
V srezu Maribor - desni breg: Maribor »kol. d.
br. s sedežem v Mariboru, Poljčane, Pragersko, Ruše, Slov. Bistrica, Sv. Lovrene na Pohorju, Fram.
V srezu Maribor . levi breg: Maribor - »kol. I.
br. s sedežem v Mariboru, Sv. Jurij ob Pesnici. Sv. Lenart v Slov. goricah, St. Trojica v Slov. goricah, Št. Ilj v Slov. goricah, Velka.
V srezu Murska Sobota: Cankova, Gor. Lenda-
va, Križevci, Murska Sobota.
V srezu Novo mesto: Novo mesto - okolica ? se-
dežem v Novem mestu. Toplice, žnžemberk.
V srezu Prevalje: Črna, Dravograd, Marenberf.
Guštanj, Ribnica na Pohorju, Vuzenica
V srezu Ptuj: Brez pri Ptuju, Muretinci. Ormož
vzh. del, Ormož zah. del, Fluj - okolica, Ptujska gora. Središče. Sv. Urban.
V srezu Radovljica: Bled, Boh. Bistrica, Krtnj-
ska gora, Radovljica.
V srezu Slovenjgradec: Mislinje, Slovenjgradec,
Šcftanj, Velenje.
V srezu Šmarje pri Jelšah: Kozje, Podčetrtek.
Rogaška Slatina, Rogatec, Sv. Peter pod 8v. Gorami. Šmarje pri Jelšah.
Prosilci naj vlože svoje po določilih 51. 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in § 18. uredbe o službenem razmerju zdravnikov združenih zdravstvenih občin do 1. februarja !)31 pni kr. banski upravi Dravske banovine v Ljubljani.
Škofjeloške novice
Škofja Loka, 3. januarja.
Za Silvestrov večer se je zbralo škofjeloško meščanstvo s številnimi okoličani in gosti v vseh prostorih Sokolskega doma, ki je bil okrašen z zelenjem in močno razsvetljen. Spored je otvorila staroznana burka »Damoklejev rnečt, ki je kar uspela. Profesorjevemu nastopu je sledila komična filmska dvodejanka, nakar je v idealno zasnovanem novoletnem, polnočnem nagovoru izpregovoril br. Vojteh Debeljak. — Skrbna alegorija je zaključila spored. Ob zvokih jako pridne šeslorice orkestrašev Sokola
I	iz Ljubljane se je razvil do ranih ur ples, v animiranem razpoloženju vseh navzočih.
V	kopici interesentov za prevzem mizarskih del pri gradnji novega šolskega poslopja v Škofji Loki je imel krajevni šolski odbor težko izbiro. Odločil je za domačine mizarske mojstre gg. Okornovih s Spodnjega trga, Feliksa Bavdaža s Poljanske ceste in Cirila Groharja s Karlovške ceste.
Zanimanje za francoski krožek, ki ga bosta vodila v dveh oddelkih spiritual prof. Šimenc in škofjeloški katehet dr. Vilko Fajdiga, je prav lepo. Poučevalo se bo na deški osnovni šoli. Kot tehniški organizator deluje ravnatelj banovinske mlekarske šole ing. Srečko Šabec.
Za delavsko škofjeloško revno deco je poklonila Jugočeška iz Kranja upraviteljstvu deške šole okoli 15 prav lepih kosov barhenta, ki se bo dal uporabiti za obleke ubogim deklicam. Upraviteljstvo je poklonilo blagovni dar deloma učenkam gorske šole, drugo pa prejme dekliška šola. Jugočeški za blagonaklonjeni da srčna hvala.
Vse lastnike vozil v škofjeloškem okraju opozarjamo na objavo, da morajo imeti vsa vozila predpisane tablice z imenom lastnika. Za ue-izvedbo so predvidene kazni.
Z novim letom je ukinjen samostojni škofjeloški cestni odbor, ki se priključi skupnemu za srez Kranj. Izmed ostalih osebnosti sta v novem cestnem odboru sedanji načelnik škofjeloškega cestnega odbora in podžupan Matevž Ziherl in starološki župan Anton Hafner.
Obojestransko pravično rešitev zahteva zadeva uporabe takozvanega Grabna, ki služi istočasno javnemu prometu in športu. Res je, da javne prometne poti ne gre uporabljati za sankanje in smuko; pravtako pa ne gre tajiti, da je Graben kaj pripraven za kratkotrajno športno zabavo. Mejni posestniki stremijo za popolno prepovedjo športa na terenu , ker je prostor nevaren zaradi karambolov in padca pasantov na spolskih tleh.
Običajni vsakoletni plesni venček priredi Gasilno društvo v nedeljo 4. januarja v vseh prostorih Sokolskega doma s sodelovanjem domače godbe na pihala. Čisti dobiček je nameujeo bolniškemu društvenemu skladu. Vabimo)
Dr. Fran Windischer:
Trgovski dom v ffijtibljanai
oivoFifev S. itmuuvja 1931
Že prva leta po ustanovitvi Slovenskega trgovskega društva »Merkur« 1. 1900 je začelo ciljno in smotren delo ne samo za utrditev stanovske organizacije, marveč preudarna in ciljno zamišljena prizadevnost za stanovsko veljavo in povzdigo ter za gospodarsko osamosvojitev.
V	živahni, narodno kipeči organizaciji, kakor je bilo Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v prvem petletju našega stoletja, so se kmalu začele oglašati misli in želje po lastnem domu. Svoje prostore je tisto dobo imel »Merkur« v Narodnem domu v levem pritličju vse do pričetka vojske z Italijo. Potem se mu je posrečilo najti v težkih časih dosti ugodne prostore po prijaznosti gospoda Liningerja v Gradišču št. 17. Tu je ostal »Merkur« ves čas do preselitve v Trgovski dom.
O	potrebi lastnega doma se je v krogu »Merkurja« večkrat govorilo. Odločilno besedo pa je spregovoril jeseni leta 1905 v odborovi seji gospod Ivan Jelačin, trgovec in tovarnar v Ljubljani. Predlagal je ustanovitev fonda za zgraditev Trgovskega doma in položil sam prvi kamen takemu fondu. Slavnostni občni zbor ob petletnici društva »Merkur« je razpravlja! o tem predmetu in po lepem govoru odbornika g. dr. Viktorja Murnika o osnovi takega zaklada sklenil soglasno, da pozdravlja misel, izproženo po gospodu Ivanu Jelačinu. Začelo se je nato zbiranje zaklada za stavbo slovenskega trgovskega doma, pa so zlasti naši trgovinski sotrudniki in trgovinski potniki vneto delali za ta fond. Dobrih petindvajset let je poteklo od tistih časov. Razmere so se od tiste dobe bistveno predrugačile. Trgovski dom sedaj stoji v Ljubljani, ali uresničenje to misli je prišlo po drugem potu in na drug način nego smo si mislili prva leta Bvojega mladostnega poleta v okrilju mlade stanovske organizacije. Novo zmagovalno pot je pokazal energični zbornični predsednik gospod Ivan Jelačin ml. Trgovsko društvo »Merkur« je zvesto varovalo zaneteni ogenj vsa dolga leta in je drage volje kot prvo izročilo zbrani denar zakladu za Trgovski dom.
»Trgovski dom« je zgrajen od društva Trgovski dom, ki je bilo ustanovljeno jeseni leta 1928 in si je postavilo za svoj namen, da preskrbi trgovskim organizacijam potrebne prostore ter zgradi in vzdržuje Trgovski dom. Društvo Trgovski dom je združba sledečih organizacij: Gremij trgovcev v Ljubljani, Trgovsko društvo »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani, Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani, Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč« v Ljubljani, Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov za Slovenijo v Ljubljani, Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani, Zveza gremijev za Slovenijo v Ljubljani. Predsednik tega društva je gospod Ivan Jelačin, inicijator te misli, podpredsednik pa gospod Ivan Gregorc, zaslužni načelnik Gremija trgovcev v Ljubljani. Težko breme, ki ga povzroča zagotovitev denarnih sredstev za odlično zgradbo, je vzel nase gospod Ivan Jelačin ml., ki je s težko posnembno žilavostjo in spretnostjo znašal denarna sredstva, zvesto podpiran v raz-sežnem poslovanju od marljivega gremijalne-ga tajnika g. Lojzeta Šmuca. Brez člana gosp. Ivana Jelačina ml. ne bi danes stal Trgovski dom. Stavba je posrečeno delo arhitekta gosp. Vladimirja Šubica in mestnega stavbenika gospoda Miroslava Zupana.	„
Bodi prisrčno pozdravljen, ponosna in lepa stavba Trgovski dom v Ljubljani. Trajna priča stanovske zavednosti in stvarilne solidarnosti bodil Glasno opominjaj naš trgovski stan k slogi in oznanjaj, da so nad koristjo in pridom posameznega gospodarja potrebe občestva. Ti sti ni dober slovenski gospodar, ki ne misli na potrebe celote in na skupen napredek. Pomnik skupnega dela in ognjišče organiziranega trgovstva naj »Trgovski dom« srečno in uspešno zbira zlasti mlade trgovce in trgovski podmladek v svoje okrilje. Napredek naše trgovine in v mnogem pogledu dobrobit našega rodu je pri zavedni in dobri trgovski mladini I Vsa sreča temu lepemu slovenskemu in stanovskemu domu 1
Kritično spanje rudarskega zavarovanja
Trbovlje, 3. januarja.
Svetovna vojna je prizadjala tudi našemu rudarskemu zavarovanju neizlečljive rane. — Delavci in nameščenci, ki so dolga desetletja plačevali visoke prispevke v pokojninsko blagajno Bratovske skladnice, so z razvrednotenjem denarja, ki je uničilo fundament kapitalnega kritja provizijske blagajne, izgubili vse dotedanje pridobitve in danes prejemajo ti reveži kot ta-kozvani »starovpokojenci« le nekaj dinarjev pokojnine mesečno. O regulaciji pokojnin sta-ropokojencem se je vsa leta po prevratu mnogo razpravljalo tako v dnevnem časopisju kakor tudi na merodajnih mestih, toda še danes je ostalo vse pri starem, le vrste staroupokojencev se redčijo ...
Pokojninska blagajna bratovske skladnice pa tudi po vojni ni mogla doseči kapitalnega kritja. Leta 1925 je bil sicer izdan nov pravilnik, s katerim so bile urejene pokojnine takozva-nim »novoupokojencem«, ki so po tem pravilniku prejemali mesečno pokojnino do največ 1000 dinarjev. Toda že kriza in redukcije rudarjev, ki so nastopile naslednje leto, so temelje pokojninske blagajne močno pretresle, tako da se je moralo misliti na znižanje pokojnin ali pa na zvišanje prispevkov. S težkim srcem je sprejelo delavstvo, zlasti pa upokojenci sklep upravnega odbora Bratovske skladnice, da se morajo pokojnine znižati za 20°/«, toda sprejelo je to žrtev v veri, da se bo prej ali slej vendarle našla rešitev za ta pereči socijalm problem in da se bodo pokojnine potem zopet zvišale. — Na žalost pa je prišlo drugače. Kriza je trajala z malimi presledki dalje, lani pa je nastopila z vso ostrino. S praznovanjem delavnikov so nastopili v pokojninski blagajni vedno večji primankljaji, ki že resno ogrožajo redne provizijske dajatve. Že na konferenci rudarskih zaupnikov, ki se je vršila lani, 10. avgusta v Trbovljah, je bilo po zaslišanju poročila o položaju pokojninske blagajne Bratovske skladnice ugotovljeno,, da se nahaja pokojninska blagajna Bratovske skladnice, ki naslednje pokojninske zavode, ki obstojajo že 40 do 70 let, v skrajno kritičnem položaju. — Po tej konferenci, ki je med drugim apelirala na mednarodne faktorje, da pristopijo k rešitvi tega vprašanja, se stanje seveda ni izboljšalo, marveč poslabšalo, ker še tudi kriza v rudnikih ni prestala. — Zato se bodo prihodnje dni zopet zbrali zaupniki rudarskega delavstva, da se končnoveljavno posvetujejo o načinu sanacije pokojninske blagajne Bratovske skladnice. — Preostajata baje samo dva izhoda in sicer ali da se sklene znižati dosedanje pokojnine novoupokojencem, ali pa, da se zvišajo prispevki delavstva za starostno zavarovanje. Odločitev rudarskih zaupnikov bo brezdvoma silno težka in odgovorna, kajti zvišati prispevke pri današnjih vsled dolgotrajnega praznovanja skrčenih prejemkih delavstva je skoraj nemogoče, na
— Sprejemi strank pri g. banu in g. podba-
nu. K že priobčeni notici o tem (vsak torek in petek od 10 do pol 13 ure, le v lastni zadevi ali po zakonitem in pooblaščenem javifem zastopniku) opozarjamo javnost še, da se ima vsakdo striktno držati naznačenih dni in ur, sicer bi bila njegova pot zaman.
— Visoka japonska gosta na dvoru v Beogradu. Včeraj sla prispela v Beograd iz Trsta mlajši brat japonskega mikada princ Habuhito Takamatsi in njegova žena princesa Kikuko. Oba sta na svatbenem potovanju po Evropi. V
V	Beogradu sta gosta Nj. Vel. kralja.
— Grško odlikovanje naših gospodarskih strokovnjakov. Ob priliki prve balkanske konference v Atenah je grška vlada odlikovala
*	visokimi redi člane jugoslovanske delegacije, med temi tudi tajnika Zbornice TOI g. Ivana Mohoriča in g. dr. Cvetka Gregoriča. Prejela sta red Sv. Odrešenika s stopnjo oficirja. Čestitamo I
— Pomladek Rdečega Križa na narodni šo-
li	v Križah na Gorenjskem vprizori v nedeljo
4.	januarja v dvorani stare šole v Križah dramo »Stilmondski župan«. Začetek ob 15. uri. Vstopnina običajna. Dohodek predstave je namenjen mladinski knjižnici PRK. Eno prihodnjih nedelj bo predstava ponavljana na »Skali« v Tržiču. Šolska božičnica PRK z obdarovanjem revnih otrok je radi podaljšanja božičnega odmora preložena na Svečnico 1. in 2. svečana 1931. Na vse prireditve PRK prijatelje mladine vljudno opozarjamo.
Najbolj pošteno Vas postreže z zimskimi oblačili
J. MAČEK
Ljubljana, Aleksandrova cesta 12.
— Službo občinskega tajnika razpisuje županstvo mestne občane Kamnik. Predpisano opremljene prošnje z dokazili usposobljenosti za to službo naj se vlože do 15. januarja 1931. pri županstvu. Prosilci, ki so na razpis od 10. junija 1930., vložili prošnje in še reflektirajo na to službo, naj to pismeno javijo županstvu.
— Odobrene ženitve častnikov. Z rešenjem g. ministra vojske in mornarice je odobrena ženitev art. kap. II. ki. g. Danila Trampuža z
{dč. Nevenko Tabor iz Dubrovnika; peš. kap.
. ki. g. Tauberju Karlu z gdč. Jelko Furlanovo iz Ljubljane; inž. poročniku g. K a n-d a r e t u Borisu z gdč. Mileno D r e z g o, hčerko trgovca iz Šibenika, in san. kap. II. ki. gosp. dr. Mariču Adi z gdč. Maro Husovo iz Sežane.
— Poroka. V cerkvi Marijinega Oznanenja »e je poročil ta teden obratovodja premogovnika Belokrajina s sedežem v Črnomlju g. ing. Leo Janežič z gospodično Magdo Nickels-bacherjevo, hčerko veletrgovca z žitnimi pridelki v Ljubljani. Poročil ju je o. dr. Tominc, za priči pa sta bila gg. notar Aleksander Hudovernik in prokurist Ljubljanske kreditne banke Matko Janežič. Naše čestitke!
— Ivan Tokan umrl. V Ljubljani je umrl g. Ivan Tokan, referent Delavske zbornice. Z njim Izgubi naše delavstvo enega svojih najboljših vodnikov. Posebno mnogo zaslug si je pridobil v strokovni organizaciji lesnih delavcev. Bil je izvrsten organizator delavstva; že pred vojno se je zelo živahno udejstvoval v delavskem gibanju. Po vojni so ga delavci izvolili na odgovorna mesta, kjer je v najtežjih časih zastopal in branil pravice proletariata. Bil je tudi poslanec v skupščini in v ljubljanskem občinskem »vetu. Končno je postal referent za mezdno gibanje pri DZ v Ljubljani. Umrl je v 58. letu ln delavstvo bo težko dobilo njegovega naslednika. N. p. v m.I Žalujočim naše sožalje!
Obledele obleke barva v različnih barvah ln plisira tovarna Jos. Reich.
6602
— Krzno se dobi najboljše in poceni pri tvrdki I. Knechtl, krznar, Ljubljana, Sv. Petra
— Milijonska naročilu ČSR v Jugoslaviji. Neka praška konzumna zadruga je te dni naročila pri zagreb&lci Zbornici TOI za več milijonov pšenice, koruze in masti. To »o posledice carinike pogodbe med obema državama.
— Ljubljanske in okoliške pevske zbore opozarjamo na koncert Učiteljskega pevskega zbora, ki bo jutri v ponedeljek 5. januarja ob 20. v »Unionu«. Vstopnice v Matični knjigarni. — Uprava Hubadove župe J. P. S.
Foto-sport Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupite najceneje pri Fr. P. Zajec, Ljubljana, Stari trg 9.	838
—■ Koncert zagrebškega komornega kvarteta v Ljubljani. V ponedeljek 12. t. m. se vrši v Ljubljani koncert zagrebškega godalnega kvarteta, ki ima že po vsej državi velik sloves. Spored obsega po en kvartet Boccherinija, Dvoraka in Škerjanca ter bo že zaradi poslednjega za našo publiko zanimiv. To delo je zagrebški kvartet nedavno izvajal z jako velikim uspehom v Zagrebu. Vstopnice za ljubljanski koncert v Matični knjigarni.
— Begistraeija motornih vozil v letu 1031. Po veljavnih predpisih morajo vsa motorna vozila, t. j. osebni in tovorni avtomobili ter motorna kolesa dobiti nove evidenčne tablice za 1. 1931. Vai lastniki motornih vozil morajo radi tega
& vesii
vsaj do 20. januarja 1931. prositi pri pristojnem Breškem načelstvu (upravi policije v Ljubljani, predstojništvu mestne policije v Mariboru in v Celju, sreski izpostavi v Škofji Loki) za dodelitev novih tablic. Prošnja se vloži po predpisanem obrazcu, ki se dobi pri imenovanih oblast-vih. Prošnja je takse prosta, ker se vloži na uradni poziv.
V	SOBOTO, DNE 10. JANUARJA
MER-
KURJEV PLES
424
V	PLESNI DVORANI IN VSEH PROSTORIH TRGOVSK. DOMA
— V smrt zaradi bolezni. V Zagrebu se je ustrelil vpokojeni učitelj Stjepan Cvetko. Tožil je vedno sinu, da ne more več prestajati bolečin. Sin ga je hotel spraviti v bolnico, toda preden je prišel rešilni voz, si je učitelj pognal kroglo v glavo in se rešil vseh bolečin.
— 13 ciganov pred sodniki. V Požegi je sedelo te dni kar 13 ciganov in cigank na zatožni klopi. Dokazali so jim, da so pokradli za 275.000 dinarjev denarja in blaga. Obsojeni so bili skupno na 43 in pol leta ječe.
— Dvoženstvo. Te dni so obsodili v Kruševcu nekega Antonija Vuksanoviča, bivšega učitelja, zaradi dvoženstva na 18 mesecev ječe in eno leto izgube častnih pravic. Mož je prišel v Kru-ševac in se je znal vtihotapiti v boljšo družbo, kjer se je seznanil z nekiim dekletom, s katerim se je tudi oženil. Ko je dobil 30.000 Din za svatbeno potovanje, so starša njegove žene zvedeli, da je mož že oženjen in oče treh otrok.
— Vreme. Barometer je kazal v Ljubljani včeraj ob 7. uri 759'9, v Mariboru pa 757-3. Termometer v Ljubljani 3, v Mariboru 4 C. V Ljubljani je pihal vzhodno severni veter. V Mariboru je bilo mirno. Mimo je bilo tudi v Mostaru, Zagrebu in Kumboru. Oblačnost je bila povsod velika. Deževalo je v Ljubljani (3-4 mm), Mostaru (4 mm), Beogradu (8 mm) in na Rabu (4 mm). Na j višja temperatura v Ljubljani je bila 4-2, najnižja pa 2 2, v Mariboru 2, v Mostaru 5, v Zagrebu 5, v Beogradu 2, v Sarajevu 3, v Skoplju 3 C.
CIRIL-METODOV PLES
5.	januarja
v veliki dvorani Kazine
Začetek ob pol 9. uri zvečer.
Obleka promenadna. 410
Hjublfema
Nedelja, 4. januarja 1931., Ime Jezus. Pravoslavni: 22. decembra, Anastazija.
Ponedeljek, 5. januarja 1931., Telesfor. Pravoslavni: 23. decembra, 10 mučenikov.
Nočno službo imata lekarni Trnkoczy na Mestnem trgu in R a m o r na Miklošičevi cesti. Jutri v ponedeljek pa lekarne Kmet na Dunajski cesti, Leustek na Resljevi cesti ln Bo-h i n e c na Rimski cesti.
*
■ Odlikovanje policijskih uradnikov. Včeraj ob pol 11. dopoldne je izročil upravnik ljubljanske policijske direkcije dr. Guštin na svečan način odlikovanja oaobju direkcije. Odlikovani so bili: nadzornik Gorsič Janko z redom sv. Save V. razreda, podnadzorniki agentov Tabornik Alojzij, Turin Maks, Grad Franc in agent Klinec Franc z zlato svetinjo za vestno službovanje.
■ Slovesna otvoritev Trgovskega doma. V četrtek 8. januarja prične točno ob 11. svečanost otvoritve Trgovskega doma v Simon Gregorčičevi ulici 27. Novo palačo bo slovesno otvoril knezoškof g. dr. Gregorij Rožman.
■ Ciril Metodov ples bo jutri v »Kazini«. — Začetek točno ob pol 21. — Obleka promenadna.
■ Sokol I priredi v ponedeljek 5. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani na Taboru svojemu neumornemu in velezaslužnemu članu br. Ljubi Dermelju na čast družaben večer, h kateremu vabi vse članstvo, kakor tudi obilne slavljenčeve prijatelje. Zdravo! Uprava.
■ Gostovanje dunajske operete v ljubljanskem gledališču. V sredo 7. in v četrtek 8. januarja gostuje v opernem gledališču dunajska opereta, ki je pravkar priredila 5 gostovanj v zagrebškem Narodnem gledališču z največjim uspehom. Prvi večer se poje nova Leharjeva opereta »Das Land des Lachelns«, drugi večer pa velezabavna komedija »Die Wunder-Bar«. Zasedbo javimo jutri, vstopnice pa se že lahko rezervirajo pri dnevni blagajni v operi.
■ Baletni večer ruske plesalke Olge Solovi-ove. Jutri bo v ljubljanski operi baletni večer, katerega izvaja znamenita ruska baletna plesalka gospa Olga Soloviova. Umetnica je znana v vseh večjih središčih Evrope pa tudi južne in severne Amerike, kjer je absolvirala celo vr-
sto samostojnih baletnih večerov, c najlepšimi umetniškimi uspehi. Opozarjamo, da cene za ta večer niso povišane temveč znižane, ljudske, operne cene
■ Pevski zbor Glasbene Matice ima vaje v sredo 7. januarja ob 18 K za ženski, ob 20. uri za moški zbor. Dobri pevci se sprejemajo še ta dan ob navedenem času. OdboT.
■ Pnrastos za episkopom Ilarionom. Srpska pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani je na prvo vest o smrti blagopokojnega episkopa Ilariona Leremskog, ki Je upravljal dijecezo, pod katero spada tudi Ljubljana, odredila zvonenje po predpisu in bo opravila tudi parastos za pokojnikom. Parastos se bo vršil v nedeljo 4. t. m. ob 11. uri v pravoslavni kapeli. Prosimo vernike, da se udeležijo parastosa v velikem številu in izkažejo tako velikemu pokojniku, ki je posebno ljubil našo mlado občino, dolžno čast. Slava spominu episkopa Ilariona! Odbor Srpske pravoslavne cerkvene občine v Ljubljani.
■ Vstopnice za nocojšnji koncert Maudrove-ga dudaškega tria, ki bo ob 20. uri v veliki Kazinski dvorani, se dobivajo danes dopoldne od 9.—12. v veži Kino Matice na Kongresnem trgu in zvečer od pol 8. ure dalje pred veliko dvorano Kazine. — Člane Češkoslovaške Obce v Ljubljani opozarjamo na nocojšnji koncert praškega Maudrovega tria v Kazinski dvorani. Začetek točno ob 20. uri.
ZOBOZDRAVNIK
Dr. MILAN PERKO
Vodmatska 3	414
ZOPEl REDNO ORD1NIRA
■ Odprta noč in dan so groba vrata. Po dolgi bolezni Je umrl v 58. letu starosti gosp. Ivan Tokan, referent Delavske zbornice. Pokopali ga bodo danes ob pol 16. iz palače Delavske zbornice k Sv. Križu. — Od 27. decembra 1930. do 8. januarja 1931. bo v Ljubljani umrli: Frančiška Svetlin, zasebna uradnica, 32 let Bohoričeva ul. 28; Marija Kumer, bivša služkinja, 60 ldt, Vidovdanska o. 9; Julija Walland, žena želez, inšpektorja, 59 let, Rimska c. 13; Marija Mar-koli, žena tob. delavca, 55 let, Vel. čolnarska ulica 8; Ivan Tokan, uradnik Del. zbornice, 57 let, Čopova ulica. V bolnici: IgnatiJ Majdel, univerzitetni profesor, 56 let, Tavčarjeva ulica 12; Franc Sterlekar, sin posestnika, 24 let, Zagorica 38; Frančiška Ulčar, učenka, 8 let, Gorje pri Bledu; Alojzija Podboj, žena vpok. davčnega nauupravifelja, 55 let, Škofja ulica 13; Jurij Brozovič, uradnik OUZD, 61 let, Gosposvetska cesta 13; Oiril Pogačnik, tesarski pomočnik, 40 let, Pred Prulaml 25; Leopold Modic, p la. oli-cljent v p., °0 let, Florjanska ulica 24; Silvestra Torkar, hči delavca, 6 mesecev, Zg. Pirniče 53; Ivanka Lavrič, hči mizarja, 6 let, Moste 39; Anton Ferant, vrtnar, 47 let, Moste; Terezija Perko, žena brivskega mojstra, 59 let, Stari trg pri Logatcu; Marija Novak, nadgarderoberka v p., 76 leit, Dunajska cesta 6; Janez VenlinSek, dninar, 69 let, Poljane; Terezija Perko, mestna uboga, 80 let, Vidovdanska cesta 9.
■ Pouk na šoli Glasbene Matice ljubljanske se začne po božičnih počitnicah zopet v sredo 7. t m., na kar opozarjamo starše gojencev šole Glasbene Matice, Isto velja tudi za konservato-riste.
■ Pridobnini in prometnemu davku zavezane osebe opozarja mestno načelstvo v Ljubljani na poziv davčno uprave za mesto, da vložijo davčne prijave pri davčni upravi ali pri mestnem načelstvu v mestnem odpravništvu, Mestni trg 27/111, soba 48 do 5. februarja 1931. Tiskovine se dobijo istotam. Več je razvidno iz razglasa, ki je nabit na mestni deski.
■ Zavezance zemljarine, ki hočejo vložiti prijave za znižanje dopolnilnega davka zemljarine, opozarja mestno načelstvo v Ljubljani na poziv davčne uprave za mesto, da vložijo prijave do 81. januarja 1931. pri mestnem načelstvu v mestnem odpravništvu, Mestni trg 27/111. soba 48. Tiskovine se dobijo istotam za ceno Din 0-60. Več Je razvidno iz razglasa, ki je nabit na mestni deski.
■ Nesreče in nezgode. Včeraj je bil prepeljan v bolnico iz zapora državnega sodišča kaznjenec Koklič Karol, po poklicu ključavničar. Navedeni je nenadoma dobil tak tek, ki je za navadne zemljane precej neobičajen. Pogoltnil je precej dolg žebelj in ročaj žlice. Čudnega gurmana bodo morali operirati.
Maribor
m Svetosavska proslava. Pravoslavna cerkvena občina bo priredila Svetoeavsko proslavo 27. t. m. v veliki Unionski dvorani ter prosi vsa druga društva, da bi to upoštevala in ne bi prirejala drugih prireditev.
m Sokol Maribor II. na Pobrežju priredi v dvorani gostilne Rojko prvi dramski nastop »Kmet in fotograf« in »Kakršen gospod, tak •luga«.
m Udružcnje rezervnih lastnikov in bojevnikov v Mariboru bo imelo »voj letojnji redni občni zbor 18. t. m. ob 10. uri v lovski sobi hotela »Orel«. Za člane je udeležba obvezna.
m Nočna lekarniška služba. Nočno lekarniško službo bo imela od danes opoldne do prihodnje nedelje opoldne lekarna K8nig »Pri Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti.
m Smrtna kosa. V petek »večer Je preminula v 80. letu starosti zasebnica ga. Marija F ti r s t, rojena Korošec, tašča ormožkega odvetnika dr. Lovreca. Pogreb bo danes ob 14. uri izpred kapelice mestnega pokopališča na Pobrežju.
m Večer ruske pesmi. Na svojem koncertu v Mariboru v sredo 7. t. m. bodo peli Donski kozaki povsem nove stvari med drugim štiri veličastne cerkvene zbore. Je to »Čredo« od Ka-stalskega, dva najlepša psalma Davidova in znamenito Panihido (črno mašo), to je prastar cerkveni motiv dz samostana Lavra v Kijevu. Izredno bogat je spored na narodnih pesmih. »Rdeči sarafan« v predelavi dirigenta Jarova bo marsikomu vzbudil prošle spomine. »Ujeti kozaki« je specijaliteta zase. Nadalje so na sporedu: »Volgi« (Jarov), znamenita »Kanavka« (Česnikov), »Pesem donskih kozakov«, narodna, »Zamelo te je Rusija« in »Pesem burlakov na Volgi«. Spored je prebogat in bo to gotovo najzanimivejši koncert zadnjih let.
m Ljudska univerza v Mariboru. Prva prireditev po novem letu — v petek 9. januarja bo posvečena kulturnemu centrumu vsega sveta — Parizu. Predaval bo Parižan prof. Vincent La-voix v francoskem jeziku o Parizu kot presto-licl žene in centrumu srca im duha.
m Miss Velika kavarna. Na Silvestrovo so v Veliki kavarni izbirali tudi najlepše žene, pa so, menda da ne bo zamere, izvolili kar tri: gdč. Maro Tschanterjevo, go. Mijo Jagodičevo in go. Stembergovo.
m Delo gasilcev in reševalnega oddelka v lefu 1930. V preteklem letu je moral tukajšnji rešilni oddelek gasilskega društva posredovati v 2154 slučajih. 123 več kakor v letu 1929. Gasilci sami so gasili 38 požarov in pomagali pri 24 večjih nesrečah in nezgodah, večinoma prometnih. V mesecu decembru je reševalni oddelek interveniral v 143 slučajih. Med temi je bilo 6 smrtnih.
m Iz gledališča. Danes v nedeljo popoldne se ponovi opereta »Grof Luksenburški«, zvečer se bo igrala Nušideva komedija »Gospa ministrica«, na praznik Sv. Treh kraljev popoldne ob
15.	bo pa repriza mladinske igre »Aladin«.
m Društvo državnih policijskih nameščencev ln upokojencev v Mariboru ima v sredo 7. in v četrtek 8. z vsakokratnim začetkom ob 19. uri v gostilni Kosič v Vetrinjski ulici redni letni občni zbor. Na dnevnem redu so tudi volitve novega odbora.
m Na potovanju po Evropi je prispel v petek v Maribor propagandni avto znane ameriške filmske tvrdke Paramount. Avto ima obliko lokomotive in je vzbudil splošno zanimanje.
m Ljudsko gibanje v Mariboru v decembru
1930.	V mesecu decembru je bilo v stolni župniji rojenih 38 otrok, 17 dečkov in 21 deklic; umrlo je 12 oseb, 10 moških in 2 ženski, poročenih pa je bilo 9 parov; v frančiškanski župniji je bilo rojenih 8 otrok, 3 dečki in 5 deklic, umrla sta 2 moška, poročilo se je 5 parov; v magdalenski župniji je bilo rojenih 28 otrok, 17 dečkov in 11 deklic, umrlo je 40 oseb, 26 motkih dn 14 ienak, poro Rilo se Je 11 parov; v
evangelski župniji se je rodila 1 deklica, umrli so 3 moški, poročil se je 1 par, v pravoslavni pa se je rodil 1 deček, umrl ni nihče in nihče se ni poročil. Skupno je bilo tedaj rojenih 76 otrok, 37 dečkov in 39 deklic, umrlo je 57 oseb, 41 moških in 16 žensk, poročilo pa se je 26 parov.
m Tujski promet v Mariboru. V hotelih in zasebnih stanovanjih je bilo prijavljenih 9348, odjavljenih pa 9139 oseb; v zasebnih prenočiščih prijavljenih 3572, odjavljenih 3327 oseb; v ostalih javnih prenočiščih prijavljenih 5821, odjavljenih pa 5812. Skupaj je tedaj bilo prijavljenih 18.696, odjavljenih pa 18.278; diferenca znaša plus 418 oseb. Od teh je bilo prijavljenih Jugoslovanov 7.055, odjavljenih pa 6.838. Po tem «e vidi, da so v mestu ostali pretežno le Jugoslovani. Po državni pripadnosti je bilo med prijavljenimi: 1363 Avstrijcev, 165 Italijanov, 809 Nemcev, 129 Madjarov, 11 Romunov, 17 Švicarjev, 6 Francozov, 6 Angležev, 2 Skandinavca, 51 Rusov, 26 Poljakov, 5 Azijcev, 6 Ame-rikancev, 2 Grka in 4 Afrikanci.
m Slaninarski trg. Na sobotni trg je pripeljalo 90 slaninarjev 247 zaklanih prašičev in 1 telico. Cene nespremenjene.
m Sobotni trg. Včerajšnji trg je bil srednje založen in obiskan. Okoličani so pripeljali 29 voz krompirja, zelja in čebule, 2 voza sadja, 3 voze lesene in lončene robe, 18 voz sena, 9 voz slame in 2 voza detelje. Perutnine je bilo okrog 800 glav. Cene so v splošnem nekoliko padle, le pri zelenjavi so ostale nespremenjene. Piščanci so se prodaajli po 15 do 25 Din, kokoši 45 do
50,	race in gosi po 60 do 100, purani po 100 do Š50 eden. Na trgu za ribe in divjačino so se prodajali krapi po 22, šteje po 24, ščuke po 30, morske jegulje po 25, polenovke po 13 Din kg, zajci pa po 40 do 45 Din eden.
m Sejm za živino in prašiče. Na zadnjem sejmu za živino Je bilo 6 bikov, 65 volov, 109 krav in 6 telet, skupno 186 glav živine. Prodalf so 75 živali, od teh 10 za izvoz v Avstrijo. Na sejmu za prašiče je bilo 106 živali, prodali pa so jih le 68. Cene so ostale v splošnem neizpre-menjene, razmeroma nizke: m Surov napad. Na novega leta dan popoldne Je pridrvel v gostilno I. Vernika mesarski mojster F. in brez pravega povoda napadel s stolico in s steklenico gostilničarko in gostilničarja ter jima pretil z ubojem. Zadeva se bo zaključila pred sodiščem.
Življenje Maribora v letu 1930.
V lanskem letu je bilo v stolni fari rojenih 900 otrok, 366 dečkov in 334 deklic, umrlo j« 171 oseb, 85 moških in 86 žensk, poročilo pa »e ja 78 parov; v frančiškanski se j« rodilo 140 otrok, 67 dečkov in 73 deklic, umrlo je 93 oseb, 51 moških in 42 žensk, poročilo se je 187 parov; v magdalenski je bilo rojenih 368 otrok, 193 dečkov in 175 deklic, umrlo je 433 oseb, 166 moških in 267 iensk, poročilo se je 186 parov; v evangelski je bilo rojenih 23 otrok, 9 dečkov In 14
CELJE, 10.1.1931 4i5
deklic, umrlo je 13 oseb, 7 moških in 6 žensk, poročilo se je 12 parov; v pravoslavni se je rodilo 26 otrok, 11 dečkov in 15 deklic, umrlo je 14 oseb, 6 moških in 8 žensk, poročil se ni nihče. Pri br< 'confesijonalcih je le ena sprememba, prestop neke ženske v katoliško vero. Skupno je tedaj bilo v Mariboru lani rojenih 1257 otrok, 646 dečkov in 611 deklic; umrlo je 724 oseb, 315 moški’i in 409 žensk poročilo pa se je 483 parov. Razlika <1 rojstvi in smrtjo znaša plus 523.
Celfe
* Opozorilo. Mestno načelstvo opozarja vse one, ki potujejo v Ljubljano, da se ta* osebno zglasijo pri g. banu, da sprejema ban g. dr. Marušič Drago stranke izvzemši praznike samo ob torkih in petkih ob 10. do 12’30. Ob istem času sprejema tudi pomočnik bana g. dr. Pirkmajer Otmar. Istočasno se opozarjajo stranke, da se naj zglase samo v lastnih ter v takih zadevah, za katere niso pristojne prvoinstan-čne oblasti ter načelniki oddelkov kr. Jbanske uprave. Mestno načelstvo daje prebivalstvu gornje v vednost, da si v tem ohrani nepotrebna pota v Ljubljano.
* Uradni dan Zbornice za trgovino obrt in ifclustrijo 'ta Celje in Celjsko okolico. Gremij trgovcev Celje sporoča vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in daljni okolici, da uraduje referent Zbornice v torek dne 13. januarja od 8. do 12. v posvetovalnici gremija trgovcev v Celju, Razlagova ul. št. 8 pritličje levo. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa Zbornica, se vabijo, da se pri njem v določenem času zglasijo.
* Triglavanski ples. Ce kdo pomotoma ni dobil vabila na ples, naj to blagohotno oprosti in se naj obrne na Veselični odbor Triglava v Celju, ki mu bo vabilo dostavilo.
* Predzadnja sokolska plesna vaja bo danes ob 17. uri s čajanko. Vabljeni so tudi neplesalci.
'* Sokolski plesni venček bo 17. t. m. v gornjih prostorih Narodnega doma. Igral bo priznani »Merkur« iz Ljubljane. Posebna vabila se ne po šiijajo in so s tem vsi vljudno vabljeni.
* Strelski večeri se bodo po pravoslavnih bo žičnih praznikih zopet redno vršili.
* Osebna vest. Tajniško mesto pri mestnem Gremiju trgovcev je prevzel 11. januarja gospod Dlažon Jakob.
* Smrtna kosa. 3. t. m. je v javni bolnici umrla 551etna žena viničarja Novak Amalija x Vipote izpodCdjskej^^ y pretekJem m	je
prišlo v Celje 939 tujcev. Po državni pripadnosti je bilo 783 Jugoslovanov, 81 Avstrijcev, 25 Nemcev, 24 Čehoslovakov, 12 Italijanov, 3 Rusi, 3 Madjari, 2 Angleža, 2 Nizozemca, 2 Grka, 1 Po-ljak ter 1 Romun; po poklicu je bilo 202 dpi a v ca, 161 trgov, potnikov, 92 dijakov, 81 obrtnikov, 12 uradnikov, 9 odvetnikov, 13 zdravnikov ter
297 brez poklica.
* Letna statistika celjske Borze dela dokazuje veliko važnost te ustanove za mesto in njega daljno okolico. Od 1. januarja do 31. decembra 1931. je pri Borzi dela iskalo dela 2929 oseb (2065 moških in 864 žensk), ponujeno delo je bilo za 3002 (1808 m. in 1194 ž.), posredovanj je bilo izvršenih za 1452 (997 m. in 455 ž.), nakazila za znižano vožnjo za nastop službe v dru-gem kraju je dobilo 226 (200 m. in 26 z.), brisa' nih je bilo iz evidence 726 (481 m. in 245 ž.), 31. decembra 1930. je ostalo v evidenci 525 (387 m. in 138 ž.).
* Neugodno vreme za smučanje. 1 o poročilih pada na planinah dež in so izgledi za nedeljo slabi. Nekaj neustrašnih smučarjev bo vendar danes odšlo v planine.
* Izguba. V petek dopoldan je bilo na poti od Ljubljanske ceste skozi mesto do Gaberja izgubljenih 140 Din. Ker je denar zaslužek revne delavke, naj ga pošteni najditelj odda na policiji.
* Nezgode. 29. decembra je padlo 161etnemu posestnikovemu sinu Kumpergerju Antonu iz Svetega Jakoba pri Sv. Juriju ob juž. žel. pri delu v gozdu deblo na nogo in mu zlomilo desno golenico. — 30. decembra se je mizarju Prav-diču Mihi v Zavodni zapičila treska v roko.
31. decembra popoldan sta zdirjala dva konja po Cesti v Grajski vasi pri Gomilskem in podrla no tla 611ctnega dninarja Poholeta Jakoba, ki se je Pri tem močno poškodoval. Vse tri ponesrečence
spravili v celjsko bolnico.
Zopet požar v Tremarjih
Komaj je minulo teden dni, odkar je gorelo na Posestvu pisateljice Karlinove v Tremarjih, kar je bila v petek zvečer ob 18. mestna požarna hram ba zopet alarmirana k požaru v Tremarjih. To krat je zopet gorelo pri posestniku Čehovinu p. d. Kovaču. Nenadoma je začelo goreti gospodarsko poslopje. Prišli so tudi gasilci iz Gaberja in iz Laškega, vendar je bilo gašenje skrajno otežko-čeno radi pomanjkanja vode. Pri Čehovinu je lani trikrat gorelo, zadnjič komaj pred šestimi tedni. Obče mnenje je, da je vseh pet požarov Podtaknila zlobna požigalčeva roka ter da bodo z izsleditvijo zločinca redni požari v Tremarjih ponehali.
Vransko
Marljiva CM podružnica na Vranskem nam je *etos priredila prav zabaven Silvestrov večer. ^ dvorani hotela Slovan smo se zbrali vsi, ki fnio hoteli v družbi vzeti slovo od starega le-in pričakati novega. Zabavni spored je trajal tja do polnoči.
Kamniške novice
O poimenovanju ulic, smučarjih, davkih, občnih zborih in drugo.
Novi zakon o poimenovanju ulic Kamnika ne bo zadel, ker ima že vsaka ulica svoje ime, v zadnjem času pa tudi ni nastala nobena nova, katero bi bilo treba krstiti. Stara imena ulic in predmestij pa so že tako ukoreninjena, da jih ni mogoče izpreminjati. Ker pa se morajo po ulicah namestiti vidne table z imenom ulice, je občina vstavila v ta namen v proračun vsoto 4000 Din in bo table v kratkem naročila. Prav-tako bodo morali vsi hišni posestniki namestiti na hišah manjše tablice z imenom in številko ulice. Tablice bo naročila mestna občina in bodo stale okrog 25 Din.
V petek 2. t. m. so se sestali v Kamniškem domu kamniški smučarji in sklenili, da ustanovijo posebno smučarsko sekcijo, ki se priklopi Športnemu klubu Kamnik. V odbor so bili izvoljeni sami mladi, renomlrani športniki, zato upamo, da bo sekcija v vsakem oziru dosegla prav lep napredek. Načelnik sekcije je Ivo Kumer, letošnji prvak Dravske banovine v cross-country teku, podnačelnik Miran Ogrin, tajnik in blagajnik Vilo Rozman. Izvoljeni odbor si je nadel nalogo, prirejati predavanja, tečaje in tekme, da se naši smučarji preizkusijo, v koliko bi bili že sposobni za resnejšo konkurenco. Prvi enodnevni tečaj pod vodstvom kakega ljubljanskega strokovnjaka je predviden že za prihodnji teden, seveda ako bodo dopuščale vremenske razmere. Za 18. januar pa je določena tekma na daljšo progo. Našim vnetim smučarjem želimo prav obilo uspeha!
Davčna uprava v Kamniku poziva vsa podjetja, obrate in osebe, Id se bavijo s samostojnimi poklici, da v času od 5. januarja do 5. februarja vložijo pridobninske prijave o dohodku, ki so ga dosegli v svojem obratu v letu 1930. Prijavo je treba vložiti pri občini, kjer se dobe tudi prijavnice. Vež na uradni deski.
Danes popoldne ob dveh se vrši v gostilni Fajdiga občni zbor Kamniškega gasilnega društva, ob pol 4. uri pa v Kamniškem domu občni zbor Vincenoijeve konference, na katerem govor' tudi kun it or g. Valerijam Učak o temi: »Naše delo«. — V ponedeljek 5. t. m. ob 8. uri zvečer pa jo v Čitalnici občni zbor Kamniškega Sokola.
V torek, na dan sv. Treh krailjev ponovijo v Čitalnici »Peterčkove poslednje sanje« kot mladinsko predstavo pri znižanih cenah.
Slovenske Konjice
Premestitve. Premeščen je g. Maks Sekirnik, šolski upravitelj v Razboru pod Urško goro, za učitelja v Cadram pri Konjicah.
Službo zapušča g. ing. Rado Sturm, dosedanji oskrbnik knez Windischgraetzovih posestev v Konjicah. Začasno bode opravljal njegove posle dosedanji ekonom g. Ignac Faktor.
Dražbe: Dne 8. t. m. se bode vršila dražba zaseženih predmetov g. Adolfa Kranjc, bivšega gostilničarja v Konjicah, ki stoji v konkur-zu. Dne 16. t. m. dopoldne pa se vrši dražba nepremičnin g. Antona Stražnik, za katero vlada že dalje časa živahno zanimanje.
Ljubosumnost. Svoje dekle je zabodel z no-žem v prsi kmečki fant Furman iz konjiške okolice. Po daljšem popivanju se ga je lotila ljubosumnost in je brezobzirno napadel svojo izvoljenko. Na srečo rana ni bila pregloboka in bo ranjenka menda kmalu okrevala.
Cerknica
Reklama. 0 božiču je naš kolporter s težko mujo prodal 50 izvodov »Jugoslovana«. V nedeljo je pa, kot bi mignil, prodal kolporter vse »Jugoslovane«.
Prosvetno vesti. Sedaj je naš Sokolski oder nekaj časa počival, ker so se vršile priprave za Silvestrov večer. Kakor smo doznali, bodo sedaj zopet v najkrajšem času videli naše igralce na odru. — Na novega leta dan je vprizorilo Prosvetno društvo v Begunjah igro »Dekle z biseri«. Vsi so se dobro odrezali; najbolj ga je markiralo to, da so se v rimskih časih streljali z revolverji. Bog ve, kakšne kalibre so že takrat poznali? Drugič več pažnjel
SnCg jo že izginil. Slivnica je že rujavkasta in tudi v dolini se bomo kmalu poslovili od snega. Ker se sneg tako hitro taja, je cerkniški potok zelo narasel, a menda vendar ne bo kake povodnji?	•	.
Cerkničani! Kakor že veste, se je naš list »Jugoslovan« z novim letom pocenil; tako stane sedaj nedeljska in vsaka dvojna številka samo 1 Din. Toraj je »Jugoslovan« res v vsakem pogledu najcenejši dnevnik v naši banovini. 1 Din zmore vsakdo, naj bo še tako reven in upamo, da boste vsi pridno segali po njem!	.
Divji lovci. Tudi pri nas so se zadnje case pojavili divji lovci. Pred kratkim je neki divji lovec ustrelil veliko lisico. Lepo jo je odrl in jo potem prodal nekemu za 100 Din, dasi je koža precej več vredna. Vse to je prišlo na uho cerkniškim orožnikom in nemalo se je prestrašil divji lovec, ko so orožniki našli njegovo puško dva metra globoko v senu. — Pred kratkim so našli tukajšnji orožniki na polju v snegu velikega skobca, ki je bil nastavljen za zajce. Toda zaenkrat je ta divji lovec mesto zajca prišel še ob skobca.
Trbovlje
V	novoletni kolportaži je bilo prodano v revirju izredno visoko število izvodov »Jugoslovana«, kar dovolj jasno dokazuje, kako rado zlasti delavstvo, čita naš list. Prebivalstvo je z veseljem pozdravilo sklep uprave »Jugoslovana«, da bo stal list v bodoče tudi ob nedeljah in praznikih samo 1 dinar. Naša poslovalnica bo kolportažo še razširila, tako da bo list prišel dnevno že v zgodnih jutranjih urah v delavske kolonije. Oni, ki bi ga ne mogli stalno naročiti, lahko zaenkrat naročijo samo nedeljsko številko, t. j. da postanejo samo nedeljski naročniki,'dokler se težka kriza ne omili. Nedeljska naročnina pa stane samo 4 dinarje.
Izpiti vajencev oblačilne stroke. Na novega leta dan popoldne je pred izpraševalno komisijo, ki so jo tvorili g. Anton Planinc, predsednik tuk. krojaške zadruge, g. Arnšek, krojaški mojster iz Hrastnika in ga. Gerta Dolinar, šivilja v Trbovljah, položilo izpit okrog 20 krojaških vajencev in 17 vajenk iz Trbovelj, Hrastnika, Rimskih toplic in Laškega. Večina vajencev in vajenk je napravilo izpit s prav dobrim uspehom, kar je vsekakor v čast našim obrtnikom, ki tako zadovoljivo obučujejo in usposabljajo našo mladino za poklice, ki jim bodo nudili bodočo življensko eksistenco, da bodo postali koristni člani naše družbe in dobri jugoslovanski državljani.
Knjige Slovenske Malice. Člani Slovenske Matice prejmejo 4 krasne leposlovne knjige, ki izidejo že v Veliki noči. Članarina, ki znaša Din 50, sc lahko plača v obrokih pri poverjeniku gospodu Filipu Slokanu, učitelju v Trbovljah.
Naši mladi arhitekti
Jesenice
Silvestrovanje. Silvestrovih prireditev je bilo pri nas na Jesenicah in v bližnji okolici kakor vsako leto tudi letos precej, tako da je imel vsakdo lepo priliko, kam da se bo odločil. Sokolsko društvo je priredilo »Silvestrov večer« s pestrim razporedom, ki ga je zaključil polnočni govor br. starosta dr. M. Obersnel-a. Za tem se je pričel ples in razvila se je prav animirana zabava. — V Krekovem prosvetnem domu so na Silvestrovo ponovili znano opereto »Grofica Marica«. — V restavraciji »Tancar« je imelo Silvestrovanje pevsko društvo »Sava«. Tudi to pot so »Savani« pokazali, da imajo iz-brane pevske moči. Pa tudi v >Delavskem no-mu« na Savi so se poslovili od starega m v preteklost padlega leta.
Smrt. V torek popoldne je umrl na blov. Javorniku (na Senožetih) upokojenec tovarne K. S. D. na Javorniku g. Jože Mencinger, oče geometra g. Gustl Mencingerja. Kako^ je bil pokojni priljubljen, je pokazala udeležba pogreba, ki se je vršil na Novega leta dan na Koroški Beli. Naj bo njemu lahka zemlja, ostalim pa naše iskreno sožalje.
V	Akademski krožek na Jesenicah je pristo pil kot član starešinstva g. dipl. iur. Vladimir Grbič, višji obmejni policijski komisar.
Sneg. Snega smo v zadnjih dneh dobili precej. Nekaj ga je padlo V noči od ponedeljka na torek, nekaj pa na Silvestrovo. V dolini ga je sedaj do 20 cm, v bližnjih hribih do 25 cm in ponekod še več. Smuka izborna, pa tudi sankarji se ne pritožujejo.
Poroka. V nedeljo popoldne sta bila poročena g. Dore Pirman, brivski mojster na Javorniku in gdč. Marica Lozarjeva iz ugledne in narodne obitelji na Jesenicah-Fužine. Novopo-ročencema obilo sreče in zadovoljstva.
Brezposelnost. Menda, da malokateri kraj ta ko trpko občuti posledico gospodarske krize kot ravno industrijski, kar so nedvomno Jesenice. Od dne do dne naraščajo številke brezposelnih, ki jih skrbi zima. Gradbena dela na Jesenicah in v okolici so za to sezono končana, lesna industrija se bori s težavnimi razmerami, večina žag počiva, ali pa obratuje v precej zmanjšanem obsegu, tovarne KSD na Jesenicah, na Javorniku in na Dobravi reducirajo de-lavce. Prejšnjim brezposelnim se pridružujejo vedno novi, ki najdejo>delo< pri starših, ki že sami trpe več ko dovolj.
Gradnja carinarnice. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani je ponovno razpisala oddajo gradnje carinarnice na Jese-nicah. Javna pismena ofertna licitacija se bo vršila 24. januarja t. 1. ob 11. uri na tehničnem oddelku banske uprave. Važno je pripomniti, da se bodo dela oddala celotno, ne detajli rano. Podrobnosti so razvidne iz uradnega razglasa f dnevniku »Jugoslovanu< z dne 1. januarja 1.1.
Vrhnika
Oder. V nedeljo, dne 4. januarja in na sv. Tri kralje dne 6. januarja uprizori vrhniška prosveta po Skrbinšku dramatiziranega »Hlapca Jerneja«. Obakrat začetek ob pol 8, zvečer.
Gostilno Ivan Oblak je prevzela na novega leta dan ga. Prusnikova. Želimo ji mnogo sreče!
Ribnica
Na Silvestrovo je priredilo tuk. Sokolsko društvo v salonu g. I. Podboja znano burko: »Rodoljub iz Amerike«. Stvar je izzvala veliko senzacijo, posebno ker so igrali sami »kapišonarji« kakor se imenujejo naši najstarejši člani »Sokola«. In res so vzbudli vsi do zadnjega salve smeha, tako, da se je moral smejati vsak, pa naj je prišel še tako kisel k prireditvi. Želeti bi bilo, da se burka ponovi. Po predstavi se je razvila prosta zabava. Brat starosta pa jo je s svojim polnočnim govorom še povzdignil. Dijaki pa so igrali Mo-lierovo komedijo »Skopuha«, katero so na novega leta dan ponovili. Bila je komedija dobro podana in obisk je bil pri obeh predstavah tudi dober.
Semenj. 2. t. m. je bil pri nas semenj. Sejmarjev je bilo mnogo in tudi ljudi je prišlo precej od povsod kljub slabemu vremenu. Pripeljano je bilo tudi mnogo goveje živine, vendar pa ni bilo kupcev. Prodane so bite vsega skupaj le štiri krave, vse druge pa so morali odgnati nazaj. Kmetom primanjkuje krme in morajo prodajati živino.
Litija
Smučarski tečaj. Smučarski odsek Sokola je priredil pod vodstvom brata Fr. Podboja, Breškega načelnika v Litiji na nedeljo in ponde-ljek smučarski tečaj na Orleku, katerega se je udeležilo 12 članov in članic, kd doslej še niso smučali. Startali so v Zagorju in dospeli do večera preko Sklendrovca v St. Jur pod Kumom, kjer je nudil gostilničar Medved vsem smučarjem prenočišče zastonj; tudi postrežba je bila v tej gostilni pohvalna in poceni. Drugi dan pa »o s smučanjem nadaljevali in srečno dospeli preko Orleka na P^lšnik, katerega so si izbrali za cilj. Ta panoga zimskega športa je bila pri nas do sedaj še kaj malo poznana. Inlcijativa Sokola ie k razvitku tega športa pri nas tem uspešnejša, ker je društvo za svoje člane smučarje l skupilo smuči iz lastnih sredstev in jih bodo člani odplačevali z mesečnimi obroki. Prihodnji smučarski tečaj se bo vršil v dneh 4., 5. in 6. januarja t. I. zoret na Orleku.
Imenovanje. Za učiteljico na litijski osnovni šoli je imenovana g. Vera Zidar-Brejčeva.
Smrt. V četrtek 1. januarja t. 1. je umrl g. Kcržan, gostilničar in trgovec v Gradcu pri Litiji.
Dražba. V ponedeljek, dne 5. januarja bo na tuk. sodišču dražba zaplenjene pletenine.
Mure Oražem: Vila
S. Rohrman: Zadnji dom (nagrobni spomenik)
Mure Oražem: Tovarna
Slovenjgradec
Odprta noč in dan so groba vrata. V mesecu decembru 1. 1. so umrli v tukajšni bolnici: Potočnik Lovro,, krojaški mojster in hišni posestnik iz Slovenjgradca, 51 let; Sušnik Florjan, občinski revež iz Črne pri Prevaljah, 86 let; Lenart Peter, učenec osn. šole iz Podgorja, 12 let. — Umrl je dolgoletni sreski gozdar g. Prah pri tukajšnem sreskein načelništvu. Bil je splošno priljubljen. — R. i. p., ostalim iskreno naše sožalje!
Težko je obolel tukajšni poštni uradnik g. Šume Valter in je šel iskat zdravja v zagrebško kliniko. — Težko in nevarno operacijo je srečno prestal predstojnik tuk. okrajnega sodišča g. Romold Ivan. Prvemu želimo zdrav povratek, drugemu pa čestitamo!
Nogo si je nalomil pri smučanju šolski upravitelj pri Sv. Jerneju nad Muto g. Carli Ivan. Zdravi se v tukajšni bolnici.
Ob praznikih se je v tukajšni župni cerkvi pel »Te Deuin« prvič v slovenskem jeziku, kar je gotovo prijetno iznenadenje.
Druga lovska sreča. Zadnjič smo poročali, da je g. Stergar ustrelil lepega gamsa, te dni pa je ustrelil tukajšni hotelir g. Suler pod Urško goro tudi gamsa.
Občni zbor SKJ bo v četrtek 14. t. m. ob 20. uri v Sokolskem doinu.
Prihod novega leta smo pričakovali na lepem večeru SKJ, kamor je privabil pester program širno občinstvo. — V hotelu Goli pa je silvestroval »Tamburaški odsek gas. društva«. Seveda so novo leto pričakovali nekateri tudi v raznih gostilnah.
Mladinska igra »Desetnik in sirotica« s petjem in plesom, ki jo je uprizorila tukajšna osnovna šola v Sokolskem domu, je proti pričakovanju dobro uspela in je splošna želja, da bi se ponavljala.
Sneg je pobelil naše Pohorje in je izboren za smučanje. V praznikih je odšlo mnogo članov tukajšnega »Smuškega kluba«, kjer so prav pridno vežbali ta najlepši zimski šport, ki pordeči še tako bleda lica brez šminke.
»Jugoslovan« se je t našem mestu kjub kratkemu času svojega obstoja že zelo razširil in priljubil. Zahtevajte ga pa tudi v kavarnah, gostilnah, brivnicah, saj je radi svojega idealnega programa tudi važni vzgojni faktor v obmejnih krajih. Zato naj ne bo javnega lokala, kjer bi ne bil tudi dnevnik »Jugoslovan«. Je edini slovenski dnevnik, ki stane vsak dan, tudi ob nedeljah samo 1 Din.
a xi
Vsem organizacijam. Vse župnijske, cerkvene, prosvetne občine, zadruge, zavodi, družbe in društva morajo vložiti do 15. januarja prijave za odmero dopolnilne prenosne takse pri davčni upravi v Kranju za taksno periodo 1931 do 1935. Sicer se bo taksa odmerila na podlagi uradnih pripomočkov in bo treba plačevati dvakratni znesek odmerjene takse. Tiskovine se dobe pri davčni upravi za 2 Din.
Davek za saince. S 1. januarjem stopi v veljavo zakon o davku na samce in o oprostitvi tega davka pri osebah z 9 ali več otroki. Odredbe tega davka so bile objavljene podrobno že v časopisih. Vsa oblastva, ustanove, družbe in službodajalci so dolžni od 1. januarja naprej odtegniti ta davek od plače in ga izročiti državni blagajni v gotovini. Plačilo tega davka z davčnimi niarkicami ni dovoljeno.
Davčne prijave glede dohodkov. Pri davčni oz. občinski upravi naj se vlože od 5. januarja do 5. februarja davčne prijave glede dohodkov od podjetij, obratov in samostojnih poklicov. Za priredbo pridobnine in davka na posebni promet za davčno leto 1931.
Obtežba lesnih mostov. Dovoljena maksimalna obtežba lesenih mostov na banovinski cesti Kranj—Jezersko znaša 3.000 kg. Po teh mostovih ne sme voziti istočasno več kakor en voz.
Triglavski večer s plesom. Jugoslovansko akademsko društvo »Triglav« bo priredilo v soboto, dne 17. januarja svoj običajni »Triglavski večer« s plesom. Prireditev se bo vršila pod pokroviteljstvom častnega damskega komiteja in bo elitnega značaja. Sviral bo znani Nagodetov jazz, deset mož. Vabila bodo razposlana v najkrajšem času. Kdor bi ga po pomoti ne dobil, naj se obrne pismeno na naslov: Hinko Brilly, cand. ing., Kranj, Rožna ulica.
Sokolov občni »bor. Drevi ob osmimi bo v čitalnični dvorani Narodnega doma I. redni ob-&ii zbor Sokolskega družtva v Kranju. Važne
nadaljevalne šole, za katero je med Gabrčani polno interesa. • V kratki dobi postoja šole ie bila ustanovljena Sadjarska in vrtnarska podružnica, ki je priredila razstavo sadja z najlepšim uspehom. Določen je bil sadni izbor. Gospodarska ustanova šteje že 23 članov. Predavanja po-seča stalno nad 80 ljudi. Poleg navedenih pridobitev je na zasnovi še knjižnica.
Kdor le količkaj pozna trud ustvarjanja, ve pravilno oceniti široko razpleteno prosvetno go-
spodarsko delo gabrške šole z agilno šolsko dvojico. Težnjam g upravitelja gre na roko celokupni krajevni šolski odbor zmiuški z županom g- Bernikom na čelu. Šolsko poslopje, kakor tudi okolje se postopoma urejujeta. Lepi zgradbi se priključi prostoren šolski vrt; drvarnica že stoji, na pomlad pride na vrsto ograja-Gabrčani so 9 šolo mnogo pridobili in je prav želeti, da v enakem poletu dela na ljudski izobrazbi vztrajajo. Mi jim tako iz srca voščimo.
V strahu pred brezposelnostjo
so naši rudarji prebili Silvestrovo — Tudi na pragu novega leta se niso mogli otresti vseh skrbi
premoga manjša, ako se sedaj v »najhujši zimi« takorekoč toliko praznuje?
Kakor po drugih krajih, tako gazimo tudi pri nas po dolini tlako; po okoliških hribih je pa
bodo zlasti spremembe v odboru.
Trgovski plesni venček. Nad vse zabavna in lepa prireditev bo nocojšnji plesni venček trgovskih nameščencev v dvorani hotela »Nova pošta«. Švara domači jazz-band To.poriS.
Ogledi in obravnave. Tvrdka Vinko Majdič nasl. je prosila, da bi se ji dovolila uporaba druge vodne turbine v lastni hidrocentrali v Kranju. V smislu predipisov obrtnega in stavbenega reda je razpisan na licu mesta ogled iin obravnava 10. januarja ob pol devetih dopoldne. Morebitni ugovori se sprejemajo najkasneje pri obravnavi sami. — Kralj, banska uprava Dravske banovine kot naslednica bivše ljubljanske oblastne samouprave sporoča, da je izvršen temeljni prag na Savi med Majdičevim jezom in državnim mostom in prosa za kolav-dacijsko obravnavo. V smislu predpisov vodo-pravnega zakona in stavbnega reda sta razpisana na licu mesta ogled in obravnava ob pol devetih v sredo 7. januarja.
Preureditev glavnega trga ob trinili in sejm-skih dneh. Tržni odsek občinske uprave je sklenil da se iz varnostnih razlogov more preurediti Glavni trg v ponedeljskih oz. drugih tržnih dneh. Stojnice domačinov ostanejo na starem mestu, sejmarske stojnice pa bodo prestavljene za cerkev. Glavna ulica ob mestni hi-ii in cerkvi bo popolnoma prosta za vozove in ostali promet. Živila in zelenjava se bo prodajala na obširnem prostoru med brzojavnimi drogovi ter Kocbekovo in Hlebšovo hišo, kjer bo mogoče napraviti več vrst in ne bo nikake ovire za promet. Sneg so na tem prostoru že skidali in se bo izvajal ta posrečen sklep tržnega odseka Ee jutri, v ponedeljek.
Sokolov lantovski večer. Jutri, v ponedeljek zvečer priredi Sokolsko društvo fantovski večer s plesom.
Hvalevredno delo gabrske šole
Prosvetna razgibanost vasice ▼ Poljanski dolini.
tiabrk nad Škofjo Loko, decembra.
Z oblagodarjeno roko je posegel Stvarnik v Poljansko dolino, ki je v kopici prirodnih zanimivosti in krasot izlahka mogla postati biser veščega opisa pod peresom Visočana dr. Ivana Tavčarja. Prijazni holmi in griči, posuti z razkropljenimi domačijami in cerkvicami na gričih sprejemajo globoko pod seboj belo, široko cesto, ki pelje iz Škofje Loke v Poljane in naprej do Zirov.
Dobro uro hoda iz Škofje Loke nas povede pot na Gabrk, kjer se nam ob močnem zavoju ceste prikaže nova, enonadstropna, obsežna stavba; dvorazrednica, ki je pred nekako trenil leti brez hrupa, besedi in oficijelnega stvarjanja pričela orati m globoko zastavljati plug prosvetnega dela v vsem okoliSu številnih kmetiških domov doline in gorskih vasi. Spočetka trdo delo je odprlo dušo in razkrilo srca našega sloven-skega zemljaka, ki se je z vso prirodnostjo in zaupanjem oklenil novega prosvetnega hrama. Prijazno vešče ukrepanje vseletnega upravitelja g. Janeza Gruma s soprogo, učiteljico go. Andrejo uprav ob vstopu v novo leto kaže na ne-Izbežno lepe uspehe, ki jih more dati samo Sola našemu podeželju Dočim je dnevni čas umerjen 70 malim bosopetnikom, se na večer zbirajo v učilnicah fantje in možje, dekleta in vsi, ki jim je do napredka.
Prvi korak je bil namenjen pevskemu zboru. Kar 40 pevskih grl je poizkusilo. No, tok časa je izluščil in meloni pevski zbor se je skrčil na polovico sodelujočih. Manjkala pa je harmonija. Zadovoljni so bili vsi, ko so prvikrat zadoneli ubrani akordi melodije na zbrane vaščane Gabrčane in okoličane. Tako rekoč iz nič je bil postavljen gledališki oder. Vsaka hiša je dala smreko in izkupiček je zadostoval za postavitev odra, za nabavo platna in barv, ki jih je vešče uporabil ■ slikarsko spretnostjo gosp Grum. Odigranih je bilo doslej z največjim zanimanjem ie več gledaliških iger; tudi posled nja, Domen, je našla nabito polno učilnico.
Za izobrazbo kmetskih deklet je bila z novembrom ustanovljena gospodinjska nadaljevalna šola, ki jo vodi ga. Andreja. Poleg mnogih .... -v  s — —-'enkr “
Zagorje, 3. januarja.
Novo leto je za. nami; so se sicer priredile veselice v Sokolskem domu v Zagorju in Zadružnem domu na Lokah, vendar ni bilo nikjer pravega novoletnega razpoloženja. V Zadružnem domu na Lokah, kjer je prisostvovalo do sedaj vsaki veselici in prireditvi obilo gledalcev, so prodali 40 vstopnic in godba je igrala skoraj praznim klopem. Prireditev v Sokolskem domu je posetilo dovolj občinstva, ki je nameravalo preživeti zadnje urice v letu v veselem razpoloženju, kakor je bilo vajeno iz prejšnjih let. Četudi so se igralci potrudili, da bi vse odvrnili od vsakdanjih misli in skrbi in so bile nekatere točke tudi posrečene (g. šulin), vendar niso imeli gledalci onega užitka, ki so si ga od Silvestrovega večera obetali. Temu seveda niso krivi igralci in oni, ki so Silvestrov večer priredili, temveč publika sama, ki je zašla že predaleč v dnevne skrbi in se jih niti na veselici ne more otresti.
Ko je bila v dvorani polnočna ura in je opazila publika za vzdignjenim zastorom na odru sključenega, raztrganega in zmučenega »dedca«, ki je padel pri zadnjem udarcu na obraz, se je čulo po dvorani tiho mrmranje kakor: Zaključilo se je leto, ki je sličilo po svojih skrbeh in siromaštvu pravkar padlemu dedcu na odru, simbolu starega leta in dal Bog, da bi nam novo leto vse to prizaneslo.
Kaj bo prineslo novo leto našim rudarjem, o tem še sedaj ne moremo govoriti. Mnogo upanja nimajo, ker se jim obeta tudi za januar praznovanje po 2. šihti tedensko. Kako bo iz-gledalo, ko nastopi toplo vreme in bo poraba
zapadel do pol metra visok sneg.-Smučarji in tudi lovci pridejo letos na svoj račun. Sv. Planina je med vsemi zletnimi točkami pozimi najbolj obiskana, ker ima njeno pobočje ugoden teren za smučkanje.
Še na Silvestrov večer se je zbralo na hribu nekaj vnetih planinarjev, ki so pričakali novo leto v zračnih višinah, kjer ni skrbi ne tuge. Monotono so padale snežinke na pobeljene planine, a planinarji so vztrajali o polnočni uri zunaj pred cerkvico, od koder se je videlo skozi goste kosme snežink razsvetljeno Trbovlje kot veliko, od premnogih lučic upognjeno božično drevo.
Na Silvestrov živinjski in kramarski sejem v Zagorju se je prignalo mnogo lepe živine in številni trgovci so ponujali po stojiščih lepe stvari. Sejem je bil dobro obiskan — bil je plačilni dan TPD — ali stržilo se ni mnogo. Največ se je prodalo kuhinjskih potrebščin, drobnih stvari, ki ne stanejo mnogo. Med potom proti domu so sejmarji in trgovci preklinjali krizo, posebno oni, ki so bili oddaljeni in se jim niti lastni stroški niso izplačali.
Naj še omenimo, da priredi SPD Pododbor Zagorje zvečer v Sokolskem domu tradicionalno planinsko lovsko rajanje, ki se je lansko leto dobro obneslo. Sviral bo Jazz iz Ljubljane in vabijo se vsi ljubitelji planin in zelene bratovščine ter vsak, kdor se hoče pri prijetni godbi dobro zabavati.	h.	p.
RADIJSKA ODDAJNA POSTAJA LJUBLJANA
RADIO, kot si ga želite
400
300
200
100
331
namreč visok v kvaliteti in nizek v ceni
Naša REKLAMNA PRODAJA, ki traja od 10. novembra do 30. decembra 1930, obsega sledeče radijske sprejemne naprave:
Detektorskih aparatov, kompletnih z vsemi potrebščinami, ki bo za poslušanje potrebno, za naplačiio Din 80—, ter petkratno meaefcno plafiilo po . Din 45-—
1-elektronskih aparatov, kompletnih z elektronko, baterijami, antenskim materi-jalom ter 1 slušalko, za naplačiio Din 100'— ter osemkratno mes. plačilo po 75‘ -
3-elektronskih aparatov „Relnartz“, kompletnih z elektronkami, akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 90 Volt finim zvočnikom ter antenskim materijalom, za naplačiio Din 240'— ter desetkratno mesečno plačilo po................Din 180'—
4-elektronskih aparatov „Reinart®“ z visokofrekvenčno elektronko z zamreženo anodo ter akumulatorjem 36 ah, anodno baterijo 120 Volt, izbornim angleškim zvočnikom Amplion A C 27 ter antenskim materijalom, za naplačiio Din 380’—
ter dvanajstkratno mesečno plačilo po................. • . •'
Poslužite se ugodne prilike ter si naročite takoj Vaš aparat
Din 280-—
RADIO LJUBLJANA
Ljubljana, Miklošičeva 5	Maribor,	leksandrova	44
Iz Poljanske doline
Sovodenj nad Škofjo Loko, 31. dec. Čeprav širokemu svetu nekam odtujeni, nepoznani in uživeti v krajevnosti, je vendar tudi v gorenjem delu Poljanske doline dogodkov vsakih vrst, ki utegnejo zanimati ljubitelje obmejne Gorenjske.
Zimski šport je z neodoljivo silo zajel sovo-denjsko mladino, ki izkorišča s pridom snežne trate in planjave s sanmi in smučkami. Sneg je v ostalem zapadel precej na debelo in se od belega prijatelja do pomladi bržkone ne bomo poslovili.	.
Tragična smrt družinskega očeta in skrbnika Dertinka, ki se je smrtno ponesrečil zaradi pokvarjene tirne naprave pri gradnji ceste v vasi Fužine, je z globokim sočutjem odjeknila pri vseh vaščanih. Peto družino, ki ji je Božič tako nesrečno odvzel očeta, vsi pomilujejo. — Mnogoštevilno ljudstvo je spremilo pokojnika na poslednji poti.
Obmejno prebivalstvo težko pričakuje, da italijanska uprava otvori blagovno-carinski promet na cesti Cerkno—Sovodenj, ki je od Jugoslavije že priznan in je tudi v Sovodnju carinski oddelek. Z otvoritvijo prometa •<* u; a težak gospodarski položaj vaščanov za spizna-nje izboljšati. Kje tiči vzrok zastanku?
Višek delavnosti razvija krajevna so<o!ska četa, ki ne zamudi prav nobene prilike, razplesti Tyrševo idejo med najširše plas'i mirjda. Dasi ravno so se sokolski delavci v Sovodnjem sešli z ustanovitvijo SKJ, se je dvignil po kratkem razdobju v vasi pripraven Sokolski dom; krajevno otvorjen 16. novembra z uprizoritvijo »Mlinar in njegova hči«. V vztrajno sopomoč je Sovodenjčanom matično društvo Gorenja vas— Poljane s stareSino br. Maroltom, načelnikom br Gregorčičem in br. Šorlijem. Ne gre izpustiti ge. Teblanove, ki je brezplačno odstopila potrebni stavbni prostor. Vrli sokolski sestri vsi hvala I Enako priznanje vsem okoliškim posestnikom, ki so darovali les za Dom. Po^lepih prireditvah 1., 6. in 17. decembra je četa oskrbela članstvu novo presenečenje. Pri okra-
v ____ L TL _	nAifaaii v	mirni	IA	Ql	1	—
zdravih gospodinjskih stvari se gojenke uče v serviranju in pripravljanju jediL Dvakratni te-denki pouk bo nedvomno mnogo pripomogel k duhovni in praktični življenski vzgoji domačink. Vzporedno se deluje na ustanovitvi kmetijsko
caini je celokupno sokolstvo praznovalo v brat -ki vzajemnosti sveti večer. Ob zvokih domači godbe se Je razvilo nekaljeno razpoloženje. Na Stefanovo popoldne so zaigrali deli tani je v režiji br. Stefeta ialolgro »Zdravnikov strežnik«
blagajniškim pultom toliko ljudi, da je vstop mnogim nemogoč. Občinstvo čaka po eno uro in še več, da pride na vrsto. To je izgubljen, neizrabljen čas, danee, ko se že vse vrti z ameri-kansko naglico. Dosti ljudi odide domov, ne da bi kaj opravili, kajti po dolgem čakanju odbije cerkvena ura pet in poštni uradnik zapre blagajniško okno. Uradovanja je konec — menda za vse. Jasno je, da tolikemu delu ni kos samo ena moč. Navadno so na pošti po tri uradniške moči, sedaj pa so že dalj časa samo dve. Ali je nemožno vsaj to, da imamo stalno na pošti tri poštne uradnike oziroma uradnice?
Selška dolina potrebuje novo šolo
Nedaleč od glavne cestne proge med Škofjo Loko in Železniki se od Bukovice v desno razprostira lepa stranska dolina, ki ima svoj zaključek v prijaznem naselju Bukovščici, kjer z vnemo za ljudsko prosvitljenost deluje enoraz-rednica poleg krajevnih kulturnih društev. Dohod v mnogoštevilne domove, raztresene po planjavah in rebrih pa je mogoč le preko Selščice, ki ima uprav ob početku bukovške doline jako široko, preko 100 metrov zavzeto strugo. Poplave in neurja preteklih dob so sproti odnašala zasilne brvi de9ke in mostove in domačini so le s skrajno brižnostjo vzdrževali promet s tostranskimi prebivalci. Na prehod preko reke ob nalivih niti ni bilo misliti. Ševeljčani in Bukov-ščani so morali z ovinkom nad dobro uro preko Dolenje vasi po poti, ki je poleg oddaljenosti last zasebnika.
D se tem občutnim neprilikam opomore, se domačini vztrajno in stalno zavzemajo za načrt, naj se za vsa onostranska sel ista zgradi nov, trden most preko Selščice, ki naj bo speljan par sto metrov nižje od sedanjega zasilnega prehoda. Pri novem prostoru ob Ševljah je struga ožja in teren trden, da bi bila speljava mostu lažja in trajnejša.
Pereča zadeva je napotila tročlansko deputaci-jo gg. predsednika cestnega odbora Janeza Tomažina in Aleša Lavtarja z Matevžem Bernikom v Ljubljano k podbanu dr. Pirkmajerju, ki je za stvar pokazal svoje polno zanimanje. Zastopniki so g. podbanu pojasnili težavni dohod, neprilike in skrbi, ki jih imajo z vodo.
Tekom par dni si je zastopnik banske uprave ogledal celotni položaj na licu mesta, kar je v vsem prebivalstvu ojačilo trdno vero, da ima oblast resno voljo pripomoči k rešitvi nujno aktualnega problema.
Živimo v dobi sestavljanja načrtov. Naj bi vsi prizadeti faktorji uvideli potrebo novega mostu, ki bi končno stalno rešil vprašanje prehoda preko Selščice. Z zadostnimi krediti naj se omogoči graditev ie s prihodnjim letom.
F. Fajdiga sin
Ljubljana, Sv. Petra cesta 17
Zaloga pohištva in tapetniških izdelkov	317
PII	UFE
Uspeh vsestranski. Moralni in materijelni, saj se je pred nabito polno dvorano ljudstva do kraja nasmejalo naslovni partiji Janeza. V ena-ki družabnosti jo potekla potlej prosta zabava. Četa je pričela s telovadbo moške in zenske dece. Dosedaj se je priglasilo 60 otrok, ki jih urita delavna duševna in tehnična voditelja čete šolski upravitelj br. Tušar Janko in Štefe Janko. Od starega leta se poslovi sovodenjska sokolska družina z zabavnim večerom na Silvestra.
Z onstran meje je prišla vest, da je nekdo streljal na obmejno italijansko finančno stražnico. Komisija iz Gorice, Trsta in baje iz Vidma ni mogla ugotoviti ničesar. Naše ljudstvo, prežeto skrajne miroljubnosti, je soglasno v mnenju, da so bržkone streljali miličniki v vinjenem razpoloženju sami v zrak.
Pismo iz Zagorja
Zagorje, 3. januarja.
Trgovci in obrtniki delajo bilanco minulega leta in resno majejo z glavami. Promet se manjša, malo denarja, tim več kredita. Oh, ta kredit, ko-liko skrbi dela na eni in drugi strani! — Mesne cene so regulirane in 80 ie precej v pravilnem razmerju * kupno ceno živine. Tudi poljski produkti so se pocenili, kar bi se zopet moralo po' znati pri oddaji hrane. Mesto pa, da bi šli s ceno navzdol, hočejo nekje ceno hrane še zvišati. Ali
je to v skladu?	_ ,	,
Stopamo v veseli predpustni čas. Kakor ze nekaj let sem, tako bo tudi letos otvorila sezono veselic SPD Litija — pododbor Zagorje s Bvojim planinsko-lovskim rajanjem in sicer v ponedeljek 5. t. m, na predvečer praznika sv. Treh kraljev ob 20. uri v veliki dvorani Sokolskega doma. Posebna zanimivost in novost bo med rajanjem umetno smučanje, katerega se bo lahko udeležil tudi smučar brez tečaja. Za razno razvedrilo in okrepčilo bodo skrbeli dobro založeni planinski paviljoni, plesaželjnim pa bo igrul jazz-orkester iz Ljubljane. Ob tej priliki je dana lepa priložnost vsem gostom planincem in smučarjem, da posetijo prihodnjega dne naše planinske postojanke, oso-bito Sv. Goro in Sv. Planino. Ves čisti dobiček je namenjen za dograditev koče na Sv. Gori. Vstopnina 5 Din za osebo.
Promet na naši pošti, zlasti denarni, je silno velik, razume se, največji okrog vsakega prvega v mesecu. Tedaj ie zbere v malem prostoru pred
Dob pri Domžalah
Sokolsko društvo v Dobu pri Domžalah vabi vse svoje brate Sokole na glavno skupščino dne 10. januarja 1931. (sobota) ob 20. uri zvečer k bratu starosti Ivanu Matičiču. Dnevni red po pravilniku. Točna in polnoštevilna udeležba je obvezna. Pridite vsi — tudi novi prijavljenci! Posebnih vabil ne razpošiljamo. Zdravo! — Odbor.
Brežice
Silvestrovo. Naš Sokol je obhajal »Silvestrov večer« v veliki dvorani »Narodnega doma«. Na sporedu so bili komični prizori, ki so trajali do 12. ure ponoči. Po komičnih prizorih se je razvila prosta zabava in ples, ki sta trajala v prav prijetnem razpoloženju.
Tatvina vina. V vasi Norina pri Čatežu se kakor vsa leta tako tudi letos pojavljajo tatvine vina. Tatovi pa kradejo letos kar na debelo. V noči od sobote na nedeljo 27. in ‘28. dec. so pokradli večjo množino vina pri posestniku Račiču na Čerini. Tatovi so silno predrzni, da kar ukradeno vino odvažajo na vo-zeh in ga potem mešajo s svojim. Orožništvo jih marljivo zasleduje.
Novo mesto
Zatekel se je pes gospe škrljeve iz Gotne vasi. Pasme Doberman, čuje na ime »Hasan« in nosi št. 25.
Železničarska prireditev 5. t. m. v Sokolskem domu obeta biti nekaj posebnega. Domač Sokolski orkester in ljubljanski šentjakobski oder z veseloigro »Skok v zakonski jarem«.
Nesreča pri sankanju. Sedemletni Jožek Panjan iz Sodevc pri Radencih v Beli krajini se je na novega leta dan z večjimi tovariši sankal po strmem bregu. Ker je preveč drčalo, so drugi med vožnjo odskočili, mali Jožek pa je s sankami priletel v skalo in si prebil lobanjo. Njegovo stanje v kandijski bolnici je precej resno.
Lavrica
Silvestrov večer Tamb. društva »Krim« je po tekel v splošni zadovoljnosti. Izkazalo se je, da se društvo kot prvo prosvetno društvo v Lavrici zaveda, kaka naloga mu gre in da si je pridobilo simpatije vseh. Občinstvo iz Škofljice, Rudnika in drugih krajev je izrazilo željo, da bi ta »Silvestrov večer« ne ostal prvi in tudi ne zadnji na Lavrici. Prepričani smo, da bo društvo upoštevalo vsestransko odobravanje ljudstva in se bo kot prvo, ki je zaneslo prosvetno delo v naš kraj, 6e z večjim veseljem vrglo na delo.
Gospodarska aktivnost Jugoslavije v I- 1929 in 1930
Kljub ogromni goe.podar.siki depresiji, ki jo preživlja svetovno gospodarstvo, prikazuje gospodarska delavnost v naši državi v tej kritični penijodi razmeroma ugodno sliko. Karakteristika aktivnosti našega gospodarstva se zelo nazorno zroali v naslednji statistični razpredelnici, ki govori o pozitivnem delu in aktivnem gospodarskem razvoju naše države.
Predvsem imamo zaznamovati urejene prilike v eskomptnem poslu. Temu je sledila tudi privatna obrestna mera, ki je razmeroma še vedno visoka, ki pa se razveseljivo niža. Obtok bankovcev je tudi znatno uravnovešen in ne prikazuje posebnih oscilacij. Dohodki drž. monopola, dohodki carin in davkov so ustaljena in ne povzročajo nepralik v državnem proračunu. Cene na debelo se gibljejo v znamenju gospodarske krize in se mnogo preveč nižajo. Število brezposelnih ne povzroča nikakih soci.al-nih pretresljajev in je pri nas minimalno. Število konkurzov se je v enem letu znižalo za 60 odstotkov. Znatno se je zmanjšal naš izvoz, razmeroma ugodno pa se je zmanjšal tudi uvoz, kar znači, da je kupovna sila pri nas tudi v padanju, čeravno ne v toliki meri, kakor v drugih državah. Temu primerno je tudi znižanje števila natovorjenih vagonov. Produkcija premoga je nazadovala vsled slabega zaposle-nja industrije in vsled mile zime v začetku leta 1930. Označke (v oklepaju) pomenijo številke za leto 1929.
v odstotkih	
6	(6)
6	(6)
6	(6)
6	(6)
6—514	(6)
554	(6)
554	(6)
554	(6)
554	(6)
5 K	(6)
5>4	(6)
554	(6)
1. Uradni eskompt:
januar februar marc april maj junij julij avgust september oktober november december
2. Povprečna privatna eskomptna mera:
v odstotkih 9—12 (14—16) 9-12 (12—14) 9—12 (12—14) 9—12 (10—12) 8—12 (12—14) 8-12 (10—12) 8—12 (10—12) 8—11	(9—12)
8—11 (9—12) oktober 8—11	(9—12)
8-11 (9-12) 8—11 (9—12)
3. Obtok bankovcev v milijonih dinarjev:
januar	5'568	(5194)
februar	5*560	(5T59)
marc	5*363	(5*265)
april	5*221	(5*212)
maj	5*281	(5*092)
junij	5*230	(5 196)
julij	5*317	(5*299)
avgust	5 521	(5 659)
sept.	5*536	(5*695)
okt.	5*574	(5*773)
nov.	5*403	(5*690)
dec.	(5*818)
4. Dohodki drž. monopola:
8.
Indeks cen belo:
93.6
92.1
91.1
89.6 88,8 86,8 88,8
87.7
januar
februar
marc
april
maj
junij
julij
avgust
na deli 04,4)
(105.5)
(106.6) (106,0)
(104.0)
(101.0)
(99.6)
(98.6) (96*2) (96,8) (95,3)
(93.7)
januar februar marc april maj junij julij avgust sept.
nov.
dec.
september 82,8 oktober 80,9 november 79,2 december —
9. Število brezposelnih:
8.508 (10.490) 9.437 (12.955) 9.739 (11.953) 12.052 (9.915) 8.704 (10.583) 6.991	(9.017)
januar februar marc april maj junij julij avgust septemb oktober november — december —
7.236
6.111
5.973
6.609
(7.652)
(5.790)
(6.655)
(4.739)
(5.026)
5.663)
Fraujo Pavlica — Škofja Loka.
Ocenjevanje mlečnih izdelkov na Češkem
V Cohosiovašikii priredita mlekarski zvezi Češka in Moravska dvakrat torno preglede svojih izdelkov. Ocenjevanje vršijo javni mlekarski strokovnjaki s pomočjo kemikov in bakterijolo-gjv. Po izvršen, ai pregledu, ki se vrši navadno dva dni, je dovoljen ogled tudi drugemu občinstvu. Navadno se mlečni izdelki tudi tamkaj nazadnje razprodajo.
Taka pregleda ali razstava sta se vršili pretečeni mesec v Pragi in Brnu. Im sicer za Ce-š’ mlekarsko zvezo 19. pregled masla in 13. pregled sira; za Moravsko pa 35. pregled masla r 25. pregled sira. Skupno je bilo predloženih v ocenjevanje 158 vzorcev masla in 304 vzorci sira.
V splošnem je zaznamovati dosežen napredek v izdelavi masla, tako glede okusa, kakor eno' lostl barve. Manjo zadovoljivi bo bili tokrat trdi siri, zelo dobri pa mehki in to zlasti oni z žlahtno plesnijo.
Čemu to kratko poročilo? S tem sem hotel sam opozoriti našo javnost, da uvidi, koliko let se že smotreno deluje na Češkem z zadružne In uradne strani na povzdigi mlekarstva. Dalje naj bo našemu ljudstvu znano, da so v č'*";h mlekarskih zadrugah udruženi pripadniki vseh mogočih političnih strank, da pa se niso *r vnesle v gospodarsko delovanje škodljive strankarske razprtije. Na občnih zborih njihovih zadrug sem imel priliko »poznati volitev zadružnih odborov, pri katerih pa niso prišle niti najmanj e do Izraza politične strasti, temveč samo stroga gospodarska prevdar-nost.
Tudi v ostalih kulturnih državah ne daje mlekainrivo mesta strankarstvu. Kmetje se zavedajo. da je njihov napredek samo v skupnem nesebičnem delovanju. Zato pa moramo sedaj pri '.as sai pozdraviti namero vlade, da se bode po pravilu: hočeš, n~xeš, moraš, vendar le združi1' r bi moralo biti že z/lavno skupaj! Na gospodarskem polju je eč kot dovolj prilike, prostovoljno pokazati, koliko je komu do pravo"" 'užanial Tu se najlažje osvobodi naš kmet škodHivih <-*T<wVf>r»hih ur>i!v"v '•s bo v bodoče lahko ščitil svoje Interese. Ne da-Ms samo po vz u.,:»,rn- --eri še. do leta 1917. Poz:tivro delo nai sedal potrdi, d« nam Je posipe'—»ra *<t-u*»ter resno pri sren!
10. Število konkurzov:
januar
februar
marc
april
maj
junij
julij
avgust
september
oktober
november
december
62
71
94
76
65
37
38 30 30 42 33
(82)
(106)
(115)
(104)
(98)
(98)
(90)
(91) (51) (67) (85) (69)
januar
februar
193
168
(162)
(143)
marc	170	(173)
april	188	(178)
maj	187	(199)
junij	199	(194)
julij	210	(201)
avgust	212	(220)
sept.	202	(203)
okt.	215*9 (212)	
nov.	—	(233)
dec.	—	(202)
5. Dohodki carin:		
januar	100	(108)
februar	108	(90)
marc	115	(98)
april	135	(147)
maj	124	(131)
junij	107	(113)
julij	119	(119)
avgust	123	(126)
sept.	151	(141)
okt.	—	(141)
nov.	—	(135)
dec.	—	(116)
11. število natovorjenih vagonov: jan. 107.808 (110.878) febr. 102.971 (74.762) marc 121.600 (128.573) april 117.906 (132.681) junij 122.494 julij 135.171 avg. 143.931 sept. 161.109 okt. —
nov.
dec.
12.
januar
februar
marc
april
maj
junij
julij
avgust
sept.
oktober november december 15. Uvoa
616
481
599
616
543
508
514
662
6. Neposredni davki
dinarjev:
januar	152	(93)
februar	276	(107)
marc	199	(95)
»pril	101	(971
maj	151	(120)
junij	105	(86)
julij	156	(128)
nvgust	259	(189)
september	210	(179)
oktober	106*8 ( 257)	
november	—	(331)
december	—	(329)
7. Posredni davki:
januar
februar
niarc
april
maj
junij
julij
avgust
september
oktober
november
december
14
da se nemudoma skliče konferenca zainteresiranih, v kateri naj bi se določile mere, ki bi odstranile madjar6ko drvno zaporo.
X Snia Viscosa bo znižala svojo delniško glavnico. Vedno naraščajoče zniževanje delnic Snia Viscosa (v zadnjem času je znižanje doseglo četrtino nominalne vrednosti) je povzročila, da je moral upravni svet sporočiti delničarjem dejansko stanje družbe. Družba ne bo izdala za tekoče leto nikake dividende ,v skrajnem slučaje pa te predvideva ponovna sanacija, ki bo mogoča le z znižanjem uelniškega kapitala.
Borzna poročila
dne 3. januarja 1931.
Jugoslovanske devizne in efektne borze danes niso poslovale. Na ljubljanskem tržišču so Be v prostem prometu imenovale sledeče notacije: Amsterdam 22*765, Berlin 13*4675, Bruselj 789*59, Budimpešta 988*77, Curih 1095*9, Dunaj 795*62, London 274*53, Ncwyork 56*435, Pariz 222*06, Praga 176*68, Trst 295*95.
Curih, 3. januarja. Beograd 9*125, Pariz 20 2575, London 25*0525, Newyork 515*90, Bruselj 7205, Milan 27*005, Madrid 53*70, Amsterdam 207 70, Berlin 122*875, Sofija 8*735.
Žitna tržišča Novi Sad, 3. januarja. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 10 vagonov, koruza 35, moka 3 vagone. Tendenca: neizpremenjena.
Budimpešta, 3. januarja. Tendenca: prijaznejša, promet: miren. Pšenica: marc 14*53—14*56 (14*53 do 14*54), maj 14*95—14*96 (14*95—14*96). Rž: marc 9*82 (9*82—9*85). Koruza: maj 12*31 do 12*45 (12*35—12*40, tranzit maj 10*08—10*12 (10*10 do 10*12).
(136-549) (153.700) (161.982) (179.599) (194.060) (162.609) (132.526)
Izvoz v milijonih dinarjev:
(426)
(385)
(499)
(615)
(534)
(530)
(621)
569 (1006) 559	(721)
(991) (814) (779) milijonih
561 521 658 625 608 505 .577 572 649
620.7 (748) — (622) — (600)*
Produkcija premo:
(561)
(404)
(685)
(714)
(701)
(615)
(655) (635)
(656)
ga:
januar	298	(284)	januar
februar	285	(247)	februar
marc	410	(239)	marc
»Pril	300	(317)	april
maj	295	(298)	maj
junij	271	(279)	junij
julij	303	(304)	julij
•vgust	291	(317)	avgust
»eptember	338	(304)	september
oktober		(334)	oktober
•Jovember	__	(307)	november
“ecember	—	(278)	december
541
453
398
347
342
395
431
310
(488) (400) (484) (445) (420) (422) (477)
(489) (464) (516) (514) (512)
Gospodarske ses^i
X Naša zunanja trgovina v prvih 11 mesecih lanskega leta. V mesecu novembru 1. 1. se je iz Jugoslavije izvozilo 397.574 ton blaga v vrednosti 619*7 milj. dinarjev (v nov. 1929. smo izvozili 103.546 ton v vrednosti za 194*4 milj. dinarjev več). V prvih 11 mesecih smo skupno izvozili 44 milj. ton v vrednosti 6286*6 milj. dinarjev) v istem razdobju 1. 1929. 435.195 ton v vrednosti 856*45 milj. dinarjev več). Vrednost izvoženega blaga sc je napram letu 1929. zmanjšala za 12 odstotkov, vrednost uvoženega blaga pa se je zmanjšala za 8 odstotkov. Naša trgovinska bilanca z prvih 11 mesecev v letu 1929. je bila aktivna za 147*9 milj. dinarjev, za prvih 11 mesecev leta 1930. pa je pasivna za 151 milj. dinarjev.
X Jugoslovansko-češkoslovaška trgovinska pogajanja. »Prager Tagblatt« poroča, da se bodo pričela trgovinska pogajanja med državo in češkoslovaško republiko v Pragi dne 10. t. m. Češkoslovaška vlada je 30. decembra 1930. sporočila naši vladi listo carinskotarifarnih želja, ki vsebuje v prvi vrsti razne popuste industrijskih izdelkov, na katerih uvozu v našo državo je Češkoslovaška posebno interesirana. Seznam teh predmetov je bil od zadnjih pogajanj pred dvemi leti temeljito revidiran in prilagoden novemu sedanjemu stanju, ter predstavlja po mnenju praškega lista ugodno bazo za predstoječa pogajanja. Tudi naša država je svojo prejšnjo listo revidirala. Želeti bi bilo, da doprinesejo ta pogajanja h končnemu uspehu in postane naše bratstvo tudi na gospodarskem polju tako prisrčno in uspešno, kakor je na narodnem in političnem.
X Zadružne pekarne. Savez nabavljalnih zadrug državnih nameščencev namerava osnovati mo-derne zadružne pekarne. Predvsem bi se imela osnovati prva zadružna pekarna v Beogradu. Pozneje pa bi 6e slični obrati vpostavili tudi v drugih večjih krajih naše države. Moko namerava Savez dobavljati iz lastnih avtomatičnih mlinov v Adi in Molu.
X Kaj je žganje in kuj špirit. Na podlagi čl. 68 zakona o državni trošarini, je finančno ministrstvo odredilo sledeče: Z označko žganje (ra-kija!) se imajo .alrati in odplačevati po predpisih o trošarini 6amo destilati sadja, vina, drožij in tropin, od katerih se proizvajajo alkoholne pijače, ki imajo največ 60 odstotkov alkohola. Vsi ostali destilati, ki imajo večji odstotek alkohola se smatrajo kot špirit, ki se tovarniško proizvaja in je treba tudi trošarino odplačevati v tem smislu.
X Produkcija umetne svile v letu 1930. Na podlagi podatkov je znašala proizvodnja surove svile v letu 1930. 209,955.000 kg, od teh količin se je -uporabilo do konca leta 192,990.000.
X Mednarodna anketa za izenačenje trg. zakonov. V zvezi s konvencijami iz leta 1925. je gospodarska sekcija Društva narodov pričela z akcijo, da v smislu čl. 10 konvencij izdela predlog o izenačenju zakonodaje posameznih držav za trgovske potnike, za carinski postopek z vzorci blaga in reklamnih tiskovin ter ostalim reklamnim ma-terijalom. Mednarodna trgovinska zbornica je od posameznih držav zahtevala odgovor na vprašanja, ki se nanašajo na bistvo trgovskih potnikov v smislu predlogu.
X Protest proti uvedbi madjarskih carin na drva. Savez lesnih industrijcev in lesnih trgovcev v Zagrebu je zaprosil našo vlado, da ntervenira v Budimpešti proti uvedbi carine na drva. Ukrep madjarske vlade se smatra kot izvanredno škodljiv našemu drvnemu izvozu. Naši lesni interesenti 60 podvzeli akcijo z romunskimi lesnimi izvozniki,
Spori
Rešitev križanke: Spomenik kraljja Petra
Vodoravno: 3. peti, 6. to, 7. Atena, 9. pola, 10. eter, 11. li?,	12. grah,	13. usnje,	14. oda,
17. to, 18. Ig,	19.	Rio Rita,	22. parada,	26. iko-
na, 29. omizje, 31. avtor, 83. snop, 37. krop, 38. arkebuza, 40. nol, 42. Iva, 43. ona, 44. ko, 45. tu, 46. Antarktika, 48. d. d., 49. poslednji, 51. med, 52. rov, 53. ar, 54. ecce bomol 57. Vo-losko, 58. Om, 59. aga, 60. zob, 61. S. K., 62. trata, 64. do,	65.	rabi, 67.	dop.s, 69.	ded, 70.
brat, 71. on,	72.	Noel, 73.	os, 75. pi,	76. ro,
77. to, 80. iz, 81. metil, 83. lava, 84. ajl, 87. ona, 91. rokav, 95. A var, 98. joj!, 100. Aleksander prvi, 106. ilo, 108. Eva, 109. Tedi, 110. rovka, 111. kol, 112. moč, 113. ta, 144. robato. 115. oddan, 116. že, 117. alt, 118. kan.
Navpično: 1. veter, 2. Dolinar, 3. pa, 4. teta, 5. ineko, 6. Tolstoj, 8. ar, 15. Diamond, 16. Agripa, 20. Pitamic, 21. ako, 22. porod, 23. az. 24. Djakovo, 25. aeros, 27. ornament, 28. as. 30. Peter Osvoboditelj, 31. aul, 32. vzajemnost, 34. nit, 35. ovi, 36. pakt, 39. Buda, 40. oreh, 47. Kdo?, 49. pol, 50. lak, 52. rob, 55. matador, 56. ogaben, 57. volan, 63. ar, 64. dialog, 66. id, 68. pre, 74 voz, 76. ribič, 78. uta, 79. Ela, 82. Ivan, 84. Atos, 85. dijeta, 86. galeb, 87. okno, 88. atek, 89. zavod, 90. uročen, 91. rja, 92. Kato, 93. veda, 94. ep, 96. vila, 97. Rim, 99. oval, 101. kit, 102. ar, 103. dvom, 104. Ra, 105. red, 107. loža.
Velika turneja Hajduka v Južno Ameriko
O turneji Hajduka v Južno Ameriko se je že dosti pisalo po naših časopisih. »Mojster iz morja« je nameraval že lani odpotovati preko velike luže, pojavile so se pa razne težave. Sedaj je prispel v Split Marko Mrinčevič, ki je v Južni Ameriki vodil pogajanja. Posrečilo se mu je prebroditi vse zapreke in turneja Hajduka je že perfektna. Bo to največja turneja sploli, kar jih je imelo kako moštvo. Trajala bo 3 do 4 mesece in zagoreli sinovi Splita bodo imeli priliko občudovati krasote 12 držav, skozi katere jih bo peljala pot.
Split bo priredil svojim ljubljencem svečano od-hodnico. Hajduk odpotuje 13. januarja preko Zagreba in Ljubljane. Nadaljeval bo pot skozi Avstrijo in divno Švico v kozmopolitski Pariz. Od tu krene moštvo v Bordeauz, kjer se vkrca na parnik »Oropesa«. Prva postaja je v glavnem mestu Kube — Havani, kjer odigra Hajduk prvo tekmo. Iz Havane potuje ekipa po Panamskem prekopu v Kalao in Limo. V Limo dospe 10. februarja in igra 15. proti F. K. Aliancc, 16. proti Calacco, 17. proti F. K. Universitareu, 22. nastopi proti reprezentanci države Peru, 25. februarja odpotuje Hajduk v Cile in igra v Antofogaste in nato v prestolici, v Santiagu. Tu se sreča s prvakom F. K. Colocolo in ■ reprezentanco Čila. Dogovorjene so še 2 tekmi v Valparaisu. 25. marca jih povede železnica preko Andov v Rosario in Buenos Aires. Pogajanja se vrše še za tekme v Santosu, Montevideu, San Paolu in Rio de Ja-neiru. Od tu se Hajduk vrne v domovino preko Barcelone, Genove in Trsta.
Hajduk si je svest svoje velike naloge in bo vzel na pot samo preizkušene borbene igralce. Moštvo bo ojačeno z nekaterimi najboljšimi igralci iz vse države.
O turneji bomo še pisali.
ASK Primorje, Plavalna sekcija
Redni trening v kopališču Slon v ponedeljek dne 5. januarja, in sicer: od 15. do 16. ure za dume; za waterpoliste in seniorje od 16. do 17. ure; za juniorje od 17. ure naprej. Dohod iz Frančiškanske ulice. Opozarja se vse redno članstvo na gimnastične vaje, ki se vrše vsak četrtek od 17*30 naprej v telovadnici I. drž. gimnazije, Tomanova ulica, dohod iz Gajcve ulice. Oba treninga sta za vse redno članstvo obvezna. Treningi se pričenši s ponedeljkom vrše zopet redno. — Načelnik.
Vremensko poročilo JZSS
/>o stanju 1. januarja Zelenica—Tržič, snega 60 cm, sneži, sneg pršič, smuka dobra, sankališče do Sv. Ane uporabno.
Dovje—Mojstrana, + 3® C, sneg južen 25 cm, smuka dobra, skakalnica urejena za redni trening, izgledi za nedeljo dobri.
Sv. Janez—Boh. Jezero, + 4° C, sneg južen 55 centimetrov, oblačno, smuka in izgledi za nedeljo dobri.
Valvazorjeva koča pod Stolom, novega snega 25 cm, smuka dobra ,izgledi za nedeljo dobri.
Bloke (iz -Nove vasi in Sodražice), jug, dežuje, smuka neugodna.
Telejonično poročilo od 3. januarja dopoldne:
Kranjska gora, oblačno, sneg južen, smuka manj ugodna.
Boh. Bistrica, oblačno, sneg južen, smuka manj ugodna.
Skakalna tekma na Bledu dne 4. januarja odpade. — JZSS.
*
Tekmovalni pravilnik in pravila JZSS-a se dobe pri saveznem blagajniku g. I. Komarju v oglasnem oddelku »Jutra«, Šelenburgova ulica po Din 25-—. Knjižica vsebuje poleg statutov JZSS vsa tekmovalna določila za smučarske in drsalne tekme, ocenjevalne tabele za skoke ter tabelo obveznih likov umetnega drsanja. Knjižico neobhodno potrebuje vsak smučar in dr-salec-tekmovalec. Prav tako je potrebna vodstvom klubov, sodnikom ter 6aveznim in klubskim funkcijonarjem.	 ■
gr© /ZCPCC/
Nov patentiran način izdelave Garantirano nepremočljivi. Oblika po želji in meri. DETAJLNA PRODAJA >PRI POLLAKU«
Duajska cesta, 28 — Dvorišče
JMl
w
Oglasi socijulne in posredovalne vsebine: beseda 50 pur. Najmanj Din 5'—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10 — (do 5 besed). Vsaka nuduljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore priložite znamko.
Športne
sanke
dvosedežne, jake, lepe in trpežne po 140 Din. Predprodajalci dobijo popust.
N. Fajfar, kolarstva Ljubljana Trnovska ulica 23. Telefon 10-34
Za dojenčke in bolehne
prične že prihodjne dni — proti naročilo — redno dobavljati
specijelno (kigijensLoJ mleko
v steklenicah (pod veterinarsko ter Higi jenskega zavoda kontrolo): Mlekarska zadruga Medvode-Svetle.	428
Premog,
drva, koks
prodaja
»Ilirija« d.*o.*.
Dunajska 46, tel. 2820 Miklošičeva 6, tel. 2595
Gramofone,
šivalne stroje, otroške vozičke in kolesa popravlja najbolje špeci-jnina mehanična delavnica: Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbacho-va ulica 14, nasproti Narodnega doma. (925)
Kolesarji!
Končala je sezona vožnje I Treba pa se je pripraviti na prihodnjo pcmlad. Zato dajte urediti svoja kolesa, da bodo z malimi stroški kakor nova! Potrebno le, da se kolesa razde: ejo emajlirajo, po-niklajo, ležaji očistijo, z vazelino namažejo ter zopet sestavijo. Tudi shranite jih lahko čez rimo. Za vse to se priporoča največja speri-jalns mehanična delavnica: Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbacho-va ulica 14. Brezkon-kurenčne cene! Točna in solidna postrežba!
Deske
III. vrsta, jelka, smreka, kupejem stalno proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe s ceno franko meja via Po-stumio. Rudolf Zori, Ljubljana, Gledališka ulica U. 3 9
Elektrotehnično
podjetje
Ivan Černe
Ljubljana Sv. Petra nasip 53
Zeleznalo vino
lekarnarja dr. G. PICCOLI-Ja
v Ljubliani krepča oslabele, malokrvne, odrasle In otroke. 324
Sanatorij
v Mariboru, Gosposka ul. 49
Telefon 2358
Lastnik In vodja: primarij doktor
Černič, specijalist za kirurgijo
Sanatorij je najmodernejše urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim solncem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; tonizaforjem za elektriziranje po poškodbah in ohlapelostl čreves; diater-mijo za električno pregrevanje in električno izžiganje; žarnico „hala“ za revmatična in druga boleča vnetja; „enterocleaner“-jern za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in za splošni telesni podvig. Cene zmerne.
Poslužiij'te se za oglašanje »Jugoslovana«!
Noyi sreski cesbai odbori
Litiju:
Lebloger Hinko, trgovec in župan, Litija, na-Moik; Erjavec Josip, fotograf, Podsmreka, občina Draga, načelnikov namestnik; odborniki: Ttamiarin Ferdinand, po«, in trgovec; Šmartno pri Litiji; Gale Josip, kmet in župan, Ravno br-do, občina Trebeljevo; Kotor Janez, po«. Gabrovka, občina Moravče; Ing. Loskot Fran, rudniški ravnatelj, Zagorje; Lavrač Ivan, poseet-n&, Podlipovlca, občina Kolovrat; Strmljan Tit., po«., Mačkovec, občina Vače; Strubelj Fran, pas.
In lesni trgovec, Peč, občina Palica; Mestnik Josip, pooestaitk Stična, občina St. Vid pri Stični, Kovačič Anton, pos. in gostilničar, Selo občina Bukovica.
Logatec:
Oblak Gabrijel, industrijalec, Dolnji Logatec, narednik; Pupis Miroslav, župan in trgovec Zg. Logatec, prvi načelnikov namestnik; Ranico Iva/n ml. posestnik v Cerknici, drugi načelnikov namestnik; Škrbec Fran, posestnik in krojaški mojster, Lož, tretji načelnikov namestnik; odborniki : Kavčič Ivan, po«, in gostilničar, Žiri; Kr*iž Ludvik, pos. in trgovec, Nadlešk; Albreht Ivan, pos. in trgovec, Hotederšioa; Remžgar Ivan, pos., trgovec ta gostilničar, Zerovnica; Švigelj Janko, gostilničar, Selšček; Lenarčič Stank«, pos. iln trgovec, Nova vae; Gornik Fran, prokurist šped. trg., Rakek.
Konjice:
Jereb Rado, notar in župan v Konjicah, načelnik; ltohnjec Fran, župnik, Cadram, občina Oplotnica, načelnikov namestnik; odborniki: Se-ručaa' Fran, pas. in kovač, Hebenetreit; Toman Anton, pos., Prežigal, občina Konjice, okolica; Petelinšek Franc, kolarski mojster, Oplotnica; Fk)r Fran, mizarski mojster in župan v občini Okoško; Verčnik Ivan, pos., Zreče; Kotnik Ignac, pos. in lesni trgovec; Vitanje; Krenker Ignacij, pas. in župan v občini Paka; Atelšek Ivan, župnik v občini Stranice; Jevšenek Anton, p06., Sv. Jernej; Košir Anton, pos. in župan v občini Žiče; Zidanšelk Karol, pos. in župan v Tolsti vrh.
Šmarje pri Jelšah:
Stanberger I., ekonom v pokoju, Šmarje pri Jelš ali, načelnik; Gajšek Florijan, župan, Laka pri Zusinu, prvi načelnikov namestnik; dr. Šter Fran, upravitelj Rogaške Slatine, drugi načelnikov namestnik; dr. Kloar Fran, odvetnik in župan, Kozje, tretji načelnikov namestnik; odborniki: Otorepec Janko, pos. v Sv. Petru na Medvedovem selu; Smeh Josip, pos. in gostilničar, Mestinje, Sladka gora; Lesjak F., pos. In gostilničar, Slivnica; Suippanc Edvard, pos., Pri-atava, občina Sv. Ema; Turnšek Janez, pas., Kostrivnica; Kamemšek Anton, pas. in župan, Sv. Katarina; Svenšek Fran, pas. Žetale; Mikuž Peter, pos. In župan, Donačka gora; Zorenč Aiojaij, Sv. Peter pod Sv. gorami; Škrbec Ed-murad, župan in pos., občina Gorjane; Cvetko Anton, pas., Imeno.
Gornji grad:
Merineil Fran, pos. in župan, Gornji grad, ma-6eimk; Kolenc Anton, pos., Gornji grad, načelnikov namestnik; odborniki: Vogrinec Ivan, 8upaik v Sv. Frančišku Ks., Radmile ob Bočni; ing. Žumer Alojzij, Nazarje, občina Rečloa ob Savinji; Perčak Josip, pos. in nadučitelj v pokoju, Šmartno ob Paki; Zibovt Jakob, po«., Karnisa, občina Luče; Sem Anton, posestnik in trgovec, Ljubno; Cajnar Fran, pos., Pusto polje, občina Kokarje; Kolenc Fran, pos., Juvanje, občina Ljubno; Goričan Matija, pos., Mozirje tog, Štiglic Fran, po«., Bočna; Ježovmlk Fran, po<a., Kokarje.
KrSko:
Vodopivec Franc, pekovski mojster ta župan v KrSkem, načelnik; Pfeifer Jožko, pas. Krško, prvi načelnikov namestnik; Majcen Aleksander, pos., Mokronog; drugi načelnikov namestnik; Ravnikar Josip, Radeče, tretji načelnikov namestnik; odborniki: Marinček Anton, pos., Dol. Brezovica; Zupančič Fran, ,posestnik in župan v občini St. Rupert; Sribar Alojzij, pas., Ardro pri Raiki; Dimelj Alojzij, pos. in župan v Božanju; ing. Cervinka Fran, tehnični ravnatelj, St. Janž; Klemenčič Fran, po«, in župan v občini Trebeljno; Globovnilk Ivan, pos. v Škocjanu; Perko Ivan, župnik v Smarjeti; Gataoh Albert, trgovec in posestnik v Kostanjevici; Stefani« Andrej, po«, na Obrežju, občina Velika Dolina.
Cabar:
Dr. Koritnik Bogdan, odvetnik in župan T Gabru, načelnik; Turk Fran, pos. v Cabru, načelnikov namestnik; odborniki: čop JuraJ, sedlar iz Gerova; Križ Filip, trgovec 1* Preeida; Kovač Janez, župan in pos., Ositeioa; Cimprič Franc, poljedelec. Novi kot; Tu rit Fran, star., trgovec, Draga; Janež Anton, poljedelec iz Trave; Lipovac Vekoslav, pomožni Sumar iz TrSča.
Radovljica:
Jano Florijan, pas. in tovarnar v Radovljici, načelnik; Lavtižar Josip, član banskega sveta, župan, posestnik, gostilničar in trgovec v Kranjski gori, načelnikov namestnik; odborniki: Plemelj Ivan, posestnik in stavbeni mojster ua Bledu, Mavrič Franc, župan, pos. in gostilničar
v	Boh. Bistrici; Hodnik Ivan, pos., mesar in go-«:;iničar v Srednji vasi; Finžgar Ivan, župan, pas. in trgovec v Breznici; A vse ne k Anton, pos. in tesarski mojster, Vrbnje; Pogačnik Anton, pcc*., trgovec in gostilničar v Podnartu; Ažman Ivan, župan občine Lesce, pos. v Hrašah; Jan Jakob ml., pos. in trgovec v Sp. Gorjah; P^žič And-ej, pos. in lesni trgovec, Lancovo; dr. Rekar Ernest, pos. in lesni trgovec na Jesenicah.
Slovenjgrartee:
Dr. Bratkovič Alojzij, odvetnik in župan v Slov. gradcu, načelnik; Serajnik Ivan, cestni nadzornik v pokoju, prvi načelnikov namestnik, Zalar Matko, po«, in lesni trgovec v Svibanju, drugi načelnikov namestnik; odborniki:	Kac
Ivan, po«., Šmartno pri Slovenjgradou; Iršič Konrad, pos. in gostilničar, Mislinje, Vrhnjak Ivan, posestnik ta trgovec, Sv. Janž pri Dravogradu, Sohrelner Fran, župnik v St. Hju pri Velenju, Demšič Josip, po«. In trgovec v Velenju; Melavfiek Ivan, po«, okol. Šoštanj; Kroflič Marico, pas. v Sv. Janžu na Vin. gori.
Prevalje:
Lahovnik Franc, ind. ta župan v Prevaljah, načelnik; tag. FeMich Viktor, obratovodja rudnika v Orni; prvi načelnikov namestnik; ing. Pahernik Franjo, veleposestnik In župan v Vuhredu, drugi načelnikov namestnik; odborniki: Mravljak Josip, župan v Vuzenici; Stopar Rudolf, gostilničar v Mežici; Kogetaik Alojzij, pas. v Podklancu občina Tolsti wh; Vinšek Martin, pos. in župan, Sv. Anton na Pohorju; Langer-šelc Josip, pos. in trgovec v Marenbergu; Držečnik Luka, pos. in župan v Grilci; Anton Podlesnik, Ribnica na Poharju.
Dolnja Lendava:
Neubauer Josip, župan v Dal. Lendavi, načelnik; Girča Josip, po«., Dol. Lendava, naielnilcov namestnik; odborniki: dr. Peterlin Makso, notar v Dolnji Lendavi, Peterica Martin, pos. in župan v Beltincih, Hajdinjak Anton, pos. in kovač v Odrancih; Puhar Fran, po«, ta župan v Bukovnicl; Erjavec Mihael, pas. ta župan; Bra-tomci; Horvat Izidor, pos. in šolski upravitelj, Hotiza pri Gaberjih; Pahor Fran, kolonist v Petešovoih; Rov« Matija, pos. v Crešajovoih; Car Josip, pos. ta župan v Dobrovniku; Litrop Stefan, pos. in župan ter član banskega sveta v Turnišču.
Ljutomer
Kr. banska uprava v Ljubljani Je na osno-
vi	§ 11. zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o samoupravnih cestah z dne 30. maja 1930. imenovala sreski cestni odbor v Ljutomeru.
Za načelnika je postavljen: Zemljič Fric, trgovec in župan v Ljutomeru; za prvega namestnika :
Kukovec Viktor, industrijaleo v Ljutomeru; za drugega namestnika:
Zemljič Jakob, posestnik in župan v Slatini Radencih. — Za odbornike so imenovani:
Lančič Janez, posestnik in klepar v Gornji Radgoni;
Kranjc Franc, posestnik In župan v Mali-nedelji.;
Štuhec Alojz, posestnik in župan v Stari-novivasi;
Plaveč Franc, posestnik in čupan v Boleh-nečicih;
Špindler Franc, posestnik in župan v Rado-slaveih;
Klemenčič Jakob, posestnik in župan v Ivanjcih;
Šantl Franc, posestnik in župan v Crešnjev-cih;
Dr. Milko Peče, zdravnik v Apačah; Gregorc Ivan, posestnik in župan v Vratji vasi;
Pajdaš Oton, oskrbnik Julij Meinlove graščine v Črncih.
Glas
ljubljanskega občinstva
iz
Sokolska ideja zmaguje
Brežice, 2. januarja.
Sokolstvo povsod razpenja svoja krila, posebno v naših krajih se budi veselje do telovadbe, glavni činitelji pri tem so pač učitelji. Kljub raznim zaprekam se je ustanovilo sokolsko društvo na Raki na Dolenjskem. Ustanovni občni zbor se je vršil 21. decembra. Zbralo se je ob tej priliki res prav veliko število sokolskih prijateljev. Prisostvovalo pa je tudi precej sokolskih delavcev iz raznih krajev.
Pri volitvah so bili izvoljeni: starešina g. Kraker Lavoslav, učitelj na Raki, ki si je pridobil že velikih zaslug kot predsednik pripravljalnega odbora; podstarešina g. Drnovšek Fr., lastnik raškega gradu, načelnik g. Artač Silvin, tajnik g. Plehan Albin, načelnica gdč. Kraker Mira, za prosvetarko je bila izvoljena gdč. Peršič Zinka. Nadalje so bili izvoljeni v odbor: g. Malenšek, g. Cenič, g. Stojanovič, g. Bon in drugi.
Na občnem zboru je govoril g. Lavoslav Kraker, ki se je uvodoma zahvalil vsem, ki so pripomogli k ustanovitvi sokolskega društva na Raki. O pomenu sokolstva je govoril navzoči starešina sokolskega društva v Krškem dr. Cerjak. Z občnega zbora se je poslala udanostna brzojavka SSKJ. Mlademu sokolskemu društvu želimo prav krepek razvoj.
Nikjer na ervetu niso stanovanja tako draga, kakor so pri na« in v prvi vrsti v Ljubljani. Po izjavi trgovskega lista« (katera jo točna) plačuje Dravska banovina nekaj nad 772 milijonov hišnega davka in od tega plačajo samo Ljubljančani nekaj nad 32 milijonov. Mnogo je strank, katere morajo dati ves mesečni dohodek za stanovanje, nekaterim tudi še ta ne zadostuje ta morajo njihovi otroci prispevati za njihovo preživljanje. To pa tudi ves svoj za-alužefct Vrhunec stanovanjske draginje je pri nas, to ne gre več! Prenapeta struna vedno poči.
V
Dobrotniki mestnih golobov so pomrli, gdč. Hrovatinove, g. Berganta ta g. Bahovca ni več. Oni so redno dnevno ta obilno krmili te uboge . živalic«. Merodajni gospodje, »pomnit* »• tudi na mestne golobe, da ne bodo stradali.
Iz kriminalnega predala
Ljubljana, 8. Januarja.
Policija je aretirala brezpotelno kuharico Frančiško K. radi tatvine raznega blaga. Navedeno Je zasačil trgovec Andrej Vodopivec 1* Rožne doline, ko je nesla Iz njegove hiše 3 bale blago, 1 balo platna in 2 bali volnenega suknja v skupni vrednosti 3649 Din. Prišla je ■ ponarejenim ključem, katerega je pred dnevi ukradla, v I. nadstropje in tu pobrala navedeno blago. Frančiška je pri zasliševanju izjavila, da je izvršila dejanje radi uboštva. — Aretiran Je b: nadalje Rudolf 2. radi ponarejevanja javnih listin.
Hlapcu Josipu Štruklju Je bilo v noči 2. t. m. iz nezaklenjenega hleva ukradeno 1080 Din. — Zasebnici Ivani Hariš je nekdo odnesel 150 Din vreden ženski dežnik.
Dva avtomobila sta trčila v petek na križišču Miklošičeve ceste in Pražakove ulice. Oba voza sta zadobila občutne poškodbe, dočim sta šoferja ostala nepoškodovana. Karambol je bil tako močan, da je odletel avto, ki je privozil iz Pražakove ulice, kakih 5 m nazaj.
Gospa Jugoslavija vliva svinec.
»Vsako leto lepše ee mi vlivajo td Jugoslovanski 1 <
‘Radio
Ljubljana, nedelja, 4. januarja: 8.00 Kmetijska ura. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.1)0 Versko predavanje, p. dr. R. Tominec. 10.30 Dr. A. Kuhar: Naši izseljenci. 11.00 Radio orkester.
12.00	Časovna napoved in poročila. 16.00 Gdč. Anica Lebar: Kmetska žena — kraljica ali sužnja? 15.30 Božične pesmi poje cerkveni pevski zbor z Doba pri Domžalah. 16.30 Mladinska božična igra (gojenci Marijanišča). 20.00 Koncert Dudak trio, prenos iz Filharmonije. 21.00 Jugoslovanska glasba, izvaja Radio orkester. 22.00 Poročila ta časovna napoved. 22.15 Nadaljevanje jugoslovanske glasbe. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, ponedeljek, 5. januarja: 12.15 Plošče (mešani program). 12.45 Dnevne vesti. 18.00 Cas, plošče, borza. 17.30 Radio orkester: Hawai-jazz. 18.30 Dr. Anton Bajec: Italijanščina. 19.00 Prof. Tine Debeljak: Poljščina. 19.30 Ing. Kem: O mamilih. 20.00 Fran Grm: Glas ta prvi po-četelc govora. 20 30 Večer Radio orkestra. 22.00 Poročila in časovna napoved, napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, torek, 6. januarja: 9.30 Versko predavanje, p. dr. R. Tominec. 10.00 Preno« cerkvene glasbe iz stalnice. 11.00 Claudel: Marijino »znan en je, misterij, I. del. 12.00 Časovna napoved in poročila. 15.00 Gdč. Anica Lebarjeva: Kmetska žena — varuhinja narodnih običajev, navad in noš. 15.30 Plošče. 16.00 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski. 16.80 Plošče. 17.30 Claudel: Marijino oznanenje, misterij, II. del. 20.00 Plošče. 20.30 Preno* te Beograda: Pravoslavni božični večer. 22.00 Poročila in časovna napoved. 22.15 Koncert radio orkestra. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, nedelja, 4. januarja: 11.80 Dopoldanski koncert. 12.00 Zvenenje. 12.05 Koncert (dalje). 12.80 Kuhinja. 17.00 Komorni koncert. 18.90 Novice. 20.15 Poročila. 20.90 Hrvatske božične pesmi (poje pevski zbor Peter Zrinjski iz Vrbovca). 21.60 Novice, sneg ta vreme. 22.W Večerna glasba.
Zagreb, ponedeljek, 5. januarja: 12.20 Kuhi m ja. 12.30 Sneg. 12.95 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Prenos »vočnega filma. 18J‘0o/.N^v Knjižna ura. 20.15 Poročila. 20.90 Prenos. 22.90 Novice, sneg in vreme. 22.45 Po tu<jih postajah.
Zagreb, torek, «. januarja:	12^20	Kuhinja.
18.80 Novice. 17.00 Glasba. 18.30 Novice. 20.15 Poročila. 20.90 Beograd. 22.30 Novice, sneg m vreme. 2.45 Večerna glasba.
Beograd, nedelja, 4. januarja: 9.00 Prenos it Sabome cerkve. 10.30 Poljedelstvo. 11.00 Plošče. 12.30 Opoldanski koncert. 13.30 Poročila
16.C0 Plošče. 17.00 Zdravstveno predavanje 17X)0 Harmonika. 18.00 Narodne s kitaro. 19.30 Filmska zvezda. 20.00 Narodne pesmi poje ga. N. Alelosandravič. 20.80 Komedija 21.00 Violine. 22.00 Novice. 22.00 Plošče. 22.50 Radio orkester.
Beograd, ponedeljek, 5. januarja: 12.45 Radio orkester. 18.30 Novice. 15.30 Pravljice. 17.00 Vokalni leonoert. 17.30 Predavanje. 18.00 Po-
poldanski koncert. 19.90 Francoščina. 20.00 Radio orkester. 20.50 Vokalni koncert (gdč. Vedra 1 L., Ljubljana). 21.20 Klavir. 22.00 Novic«. 22.20 Narodne (kvartet).
Beograd, torek, 6. januarja: 10.00 Preno« is katoliške cerkve. 11.30 Plošče. 13.30 Novice.
20.00 Naši božični običaji. 20.80 Pevski zbor.
21.00 Božič (prizori iz »Gorski Vijenac). 21.30 Novice. 21.50 Zbor »Grtakov« paje liturgične pesmi.
Proračun pekelske občine in druge občinske zadeve
Poljfane, koncem decembra 1930. Ker je bil proračun občinske in ubožne blagajne za 1. 1931, kot ga je predlagal župan g. Anton Medved občanom na vpogled brez predložitve pritožbe, se po temeljiti razprav v predloženi obliki sprejme. Dohodki, kot izdatki 55.365'95 Din.
V	kritje proračunskih potreb sklene občinski odbor v proračunskem letu 1931 od 1. januarja 1931 pobirati naslednje obč. davščine: 50% doklado na državne neposredne davke, občinsko trošarino, in to od 100 1 vina 80 Din, od 100 1 piva 30 Din, od hi stopinje alkohola za žganje, rum, liker in špirit po 5 Din. Potem samostojne občinske doklade, in sicer od goveda nad 1 letom po 10 D ta, pod letom 5 Din, od prašiča 5 Din in za mesne izdelke ta uvoženo meso od 100 kg 20 Din. In kanečno še pobiranje raznih taks.
Glede »višanja cene električnega toka se Oklene, da se bo o tem razpravljalo šele tedaj, ko bo podjetnik Fr. Vezjak oklenil z občino tozadevno pismeno pogodbo.
Odobri se nadalje naročitev dnevnika »Jugoslovane.
Po predlogu dr. Hronovskega, da se popravila občinskih cest oddajo najnižjemu ponudniku z licitacijo ter se Izvršitev dela kontrolira po občinski komisiji, je bila seja zaključena.
Najmodernejše vzorce
ZAVES in PERILA
namiznih in kuhinjskih garnitur veze najfineje in najceneje tvrdka
Matek & Mikeš Liubliana, Dalmatinova 13
Entlanje, ažuriranje, predtiskanje takoj
(gledališče
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Druma.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Nedelja, 4. Januarja: ob 15. uri »Snegulčica ta škratje«. Mladinska predstava po globoko znižanih cenah. Izven, ob 20. uri »Konec poti.< Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Pondeljek, 5. januarja: Zaprto (generalka). Torek, 6. januarja: ob 20. uri »Princesa ta pastirček«. Krstna predstava. Izven.
Opera.
Nedelja, 4. januarja: Ob 15. uri »La Mascotte.c Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
ob 20. uri »Werther«, premljera. Izven. Pondeljek, 5. januarja: Baletni večer Olge So-lovje. Izven. Znižane cene.
Torek, 6. januarja: ob 15. uri »Tičar«, opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. I«v.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Nedelja, 4. januarja ob 16. uri: »Grof Luksen-burški«. Kuponi. — Ob 20. uri: »Gospa mi-nistrovka«. Znižane cene.
Pondeljek, 5. januarja: Zaprto.
Torek, 6. januarja ob 15. uri: »Aladin«. Kuponi.
PTUJSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 5. januarja: ob 20. uri: »življenj« je lepo«. Gostovr nje maribor. gledališča.
Naše
revue
Ljubljanski Zvon. Z majlino zamudo smo pr«. Jeli decemberefko Številko Zvona, ki je v nasprotju * novembersko spet posvečena predvsem literaturi. Uvajajo jo tri Mrzelove lirične črtice, ki so znane že z recitacijskega večera (Domov, Luč v sobi, Slovo); Jarčev roman Novo mesto se v tej številki zaključuje z močno zarezo, ki navdaja človeka s pozornostjo nad oblikovanjem naslednje, poprevratne dobe, ki jo bo pisatelj gotovo se obdelal. Stano Kosovel je prispeval dve pesmi (Srečanje, Grob ljubezni), Krelt sodobno usmerjeno novelo Tempo... tempo..., ki z ostro tendenco napada spolno in denarno moralo vladajočega sloja. Prvič srečamo v krogu Zvona Kranjca * njegovim Koncem Ivana Možine, ki je zanimir zlasti zaradi dejstva, da je (o pravzaprav konec njegove nedavno t knjigi izišle novele Ljudje * ceste. Hrvatski pesnik Domjanih j« prispeval dve lepi kajkavskl pesmi (Dve narodni). Literarni del revije zaključuje Kun-čiSeva subtilna črtica Otrok. — Otumka prinaša Zvon samo dva: zanimiv Lavrinor esej
o	Anatolu Franceu ta Rusov o tipu našega mesta na pomota (Konec). — Med pregledi »o: Budalovo poročilo o Bevkovem romanu Človek proti človeku ta o Luči, Vidmarjevo o Kranjčevih Ljudeh b ceste, Debeljakovo o Lebeague-ovem Osuplem Triptolemu, Ocvirkovo o Drami, Delakovo o borcih za novo gledališče, Bnn-čevo o slovenski pisavi. — Za novi letnilk obeta Zvon med drugim, da se bo njega obseg razširil za eno tiskano polo.
DomaM prijatelj. Poleg obširnega športnega dela prinaša novoletni zvezek te bahavo, razkošno opremljene družinske revije še vrsto literarnih prispevkov od Strniše, Zupanca, Zet-terstr&ma, Averčenka, nadalie gledališki pregled, pogovor o novih knjigah, mnogo raznih zabavnih kotičkov itd List je bogato ilustriran.
ftavodi srvela. govopi/o v nemškem jeziku (Slovencem
Zvočni kinematografi imajo navado, da poleg svojega operetnega repertoarja predvajajo od časa do časa takozvane zvočne filmske žur-nal. Ti žurnali imajo namen, da i* vseh koncev sveta oberejo največje aktualne senzacije in jih prikažejo v sliki in zvoku. Te največje senzacije so po navadi kakšna nova vrsta surovega in vratolomnega športa, kak nov nesmiseln rekord, kakšna smešna parada v kakšni eksotični deželi — stvari, na kakršne boste komaj naleteli v listih, katerih program se giblje od najpreprostejše, najmizernejše zabave do šunda. Ti žurnali, ki so po navadi plod in zamisel nekega najodvratnejšega, tragično degeneriranega okusa, pa so menda obenem verno karakteristični za nivo kulture, ki jo proizvaja današnji zvočni film sploh: to je spovračanje kanibalizma v sodobnem človeku, izgubljenem v kaosu moderne tehnike in v labirintu socialnih nasprotij in absurdov. To je pogubljanje zadnjih svetlih, živih klic v človekovi naturi, to je lahkomiselno predajanje človeka mogočnemu- valu moralne in družabne dekadence, ki vihra čez svet. — Zasluga teh žurnalov je, da se iz človeške množice, ki te žurnale ustvarja, in iz množice, ki se daje informirati in vzgajati po njih — namesto božjega klica oglaša lajež zveri in mašin. Slovenci, majhen, ubog narod in prezdrav, da bi v njem samem začelo drobovje gniti do tako peklenskega smradu, smo si morali pač omisliti zvočne aparature po kinematografih, da more 1o blato in strup škropiti po nas. Zaslužek je pri tem — kakor je vedno pri takih poslih — dober, vest pa — no kaj bi z vestjo človek, ki ima kaj smisla za modo, vesti dandanes ne nosi več.
Ta kanibalski odnos zvočnega filma do človeka, do narodov in do vseh stvari, pa si daje duska tudi skoraj v vseh dramah in operetah, kar jih vidimo pri nas. Nemški producenti in avtorji imajo za čudo perspektivične poglede na svet, na vse kontinente, rase in narode sveta: v zvočnem filmu Hai Tang, na primer, nastopajo Dunaj, Kavkaz in Kitajska kar ramo ob rami, približno tako kakor Udmat, šiška in Kurja vas pri nas. Ali pravzaprav še malo huje naivni, nacionalistično megalomani nemški producent je ves svet pogledal s svojini veselim, lokavim, jalovim dunajskim očesom in tako vso žalostno tragedijo Hai Tang napravil naravnost smešno in veselo. Kakor igralec leva v Shakespearejevem Snu kresne noči pušča pol svojega dobrega obraza gledati iz strašne levje kože, da ne bi pleplašil knežjih dam, tako tudi vsem tem silnim ruskim oficirjem, vsem tem azijatskim figuram gledajo izpod mask in lisulj, iz besed, iz igre in iz vsega dobrodušni, prazni nezanimivi nemški obrazi, ki smo se jih čez glavo nagledali drugod. Anna May Wong je prišla v žalosten nesmiseln ambijent, njej je bilo sredi tega vse zastonj. Edini dobri učinek, ki ga vsa ta reč doseže na razumnem gledalcu, je najbrž ta, da se v njem zbudi še močnejši, še neizprosnejši odpor proti vsemu temu odvratnemu, brez barvnemu, v nič izgubljenemu kozmopolitizmu. ki ni od nikoder in ne more nikamor privesti.
S pehanjem za tem kozmopolitizmom zlorablja zvočni film samega sebe, na njem si bo najbrž polomil svoje zobe.
Za Hai Tang smo bili deležni Zemlje solnca s Tauberjem v glavni vlogi. Tudi to vse skupaj ni bilo nič, dasi gre predvsem Lebarjevi1 muziki vsa čast. Tudi ta film se vrši pravzaprav po celem svetu, v njem nastopajo nemške dame, nekakšen zamorski maharadža, nekaj Kitajcev in vse te zamorske prince in Kitajce so marljivo vzeli nase nemški igralci. Film ima neko smešno moralno tendenco: nemške frajle, Bog obvari, da bi se zaljubljale v zamorske in kitajske ljudi. Morda je v nemškem ambijentu ta pouk krvavo potreben, morda grozi nemškemu narodu žalostna nevarnost, da mu onečistijo kri ljudje nebelih ras, ki po svetovni vojni tako pogostem kroš-
njarijo po Evropi, včasih s kakšnimi reformnimi idejami, včasih ■ kakšnimi ponarejenimi dragulji in nakiti, včasih pa so to kar sami njihovi kralji, maharadže in princi, ki potujejo kar tako. Nam se zdi ta reč smešna, tuja nam je In vrhu vsega: film prikazuje vse skup s tako klavrnimi, kričastimi sredstvi, da nas ne morejo ogreti in nas ne morejo. Mimo Le-harjeve glasbe, mimo nekaterih dobrih realističnih kreacij je vse skupaj en sam prazen nič.
Nazadnje smo videli Denar na cesti — opereto ali kako bi človek taki reči dejal, opereto, s katero so Dunajčani spet enkrat ostali lepo doma, sami med seboj. Zaroka, kajpak, malo dolga, mučna, komplicirana zaroka, do katere ne pride pa ne pride zaradi vseh mogočih težkih zaprek, no, nazadnje pa vendarle pride, saj je zaroka v meščanski hiši v resnici tisti veseli dogodek, ki se mora najprej nekajkrat sramotno razdreti, na koncu se pa vendarle posreči. V tem filmu tekmuje za roko neke povprečne, pa denarne deklice dvoje — to ni morda moje subjektivno mišljenje, za tem se peha film sam — neprijetnih, bedastih, deloma fiziološko, deloma moralno defektnih mladih ljudi — ne morem se iznebiti vtisa, da se je ta naš stari, cesarski, hofratski Dunaj hotel pred svetom malo pobahati, kakor kakšna jalova devica včasih pomežikne nad neznanimi rečmi, ki da so se ji nekoč zdavnaj pripetile
— toliko so ti ubogi Dunajčani nagnetli v ta film nerodnih ljubavnih spletk, lova za milijoni in fizične degeneracije, da njihovi dobri duši človek kar ne more verjeti. S tem filmom so Dunajčani ostali sami med seboj, sem dejal, toda namesto takšnih filmov naj bi rajši kar lepo za vedno ostali doma. Ta film Je v resnici spet ena blamaža zanje in še malo večja blamaža za nas, ki smo tako marljivi prodajalci in tako ponižni konzumenti takšnega nič prida blaga.
Naša javnost je na vse te stvari topa in molči, dasi Izpodjeda ta nezdravi import korenine našega nacijonalnega kulturnega življenja. Vsi naši klici in protesti, vsi naši premišljeni predlogi (glej članek Problem slovanskega zvočnega filma v božični številki našega lista)
— vse pada mimo gluhih ušes. Alf je v naši Javnosti res že tako brezupno malo čuta za odgovornost nasproti svoji lastni kulturi, ali je res že tako malo jasnega smisla za ločevanje med prav in narobe pri nas, ali res ni nič več moralnega zdravja in poštenega podjetnega ognja med nami?
Literati, umetniki, kritiki, vzgojitelji, tisk
— tu kliče narodna in kulturna dolžnosti
—r—.
Sodobna hrvatska proza
Savremona lirvatska proza je naetov prve knjige iz v Zagrebu izhajajoče knjižne kolekcije »Biblioteka savremenili pisaca«. Knjiga je izšla malo pred božičem in prinaša krajše proze devetero izključno v Zagrebu se književno udejstvujočih hrvaških pisateljev. Zanimivo je, da so v knjigi pretežno zastopani najmlajši, umetnostno še ne do konca izkristalizirani in celo nekatera, ki so komaj dobro zmani po imenu onim. ki se izklj učno zanimajo za lepo besedo. Morda je široki naslov na ovoju: Savre-mena hrvalska proza malo prekošat in pre-pompozen, ke.r v resnici v knjigi manjka še cela vrsta imen, pa da bi upravičeno nosila zgoraj navedeni naslov. Sicer so pa menda tu-dii sami (v redakciji) videli to napako in na notranjem listu naslov spremenili v: Odabrane novele savremene hrvatske proze.
V	knjigi so zastopani po vrsti: Miroslav Krleža, Avgust Cesarec, Djuro Vidovič, Stevan Ga-logaža, Luka Perkovič, Slavko Batušič, Novak Simič, Hasan Kikič in Ljerka Premužič.
Miroslava Krleže Uvodna proza »Bitka kod Bistrice Lesne« je na tem mestu menda edino radi svoje obsežnosti, ker po umetniški vred-
Gustav Mejrink:
Opal
Vsi so občudovali opal, ki ga Je nosila na prstu mis Huntova.
»Podedovala sem ga po svojem očetu, ki Je dolgo služil v Bengaliji. Nekoč je bil last neke-8a bramana,« Je dejala in a konicami prstov Pogladila veliki, bleščeči se kamen. »Tak ogenj Uidemo samo pri indijskih draguljih, — ali j?vira od posebne vrste brušenja ali od svetlo-ne vem, toda včasih se mi zdi, kakor da nemirno, iskreče se ko živo človeško oko.
»Kakor živo človeško oko, «je zamišljeno polovil mr. Hargrave Jennings.
»Alt se vam zdi to čudno, mr. Jennings?«
Razgovarjali so se o koncertih, plesih, gledališčih — o vsem mogočem, toda vedno znova Be je vračal pogovor na indijske opale.
»Lahko bi vam nekaj povedal o teh kamnih.« je končno dejal mr. Jennings, »toda bojim s«’, bo mis Huntova potem enkrat za vseloj Iz-Bubila vse veselje, ki ga ima seday s svoji n pi-®tanom. No, pa če počakate trenutek, bom po-‘skal rokopis med svojimi spisi.«
Družba je z napeto pozornostjo prisluhnila.
*
»Torej, poslušajte, prosim. V r vam bom pre-/'al> je odlomek iz potnih zapiskov mojega bra-r* ~~ takrat s-a sklenila, da ne objaviva ničesar, sva skupno doživela.
Torej: Pri Mahavelipurju sega džungla v ozkem traku sltoro tik do morja.
Vodne ceste, obstoječe iz prekopov, ki jdh je dala napraviti vlada, pr oprezajo p ''rajino Madras skoro do Tričinopolisa, kljub temu pa je notranjost neraziskana in divja, neprodorna, pravo ognjišče tropske mrzlice.
S svojo ekspedicijo smo pravkar pristali in temnopolti tamultaki služabniki so baš razkladali mnogobrojne šotore, zaboje in kovčeke iz čolnov in jih predajali domačinom, da jih po-neso skozi gosta nižna polja, iz katerih so se kakor otoki v zelenem valovju tu pa tam dvigali gozdički palmirslaih palm, v skalno mesto Mahavalipur.
Polkovnik Sturt, moj brat Hargrave in jaz smo se takoj polastili majhnega svetišča, ki je bil izsekan, prav za prav izrezljan iz enega samega mogočnega skalnega balvana in ki je predstavljal vso čudovitost starodavinske stavbene umetnosti. Sadovi neprimernega dela budističnih blagovemikov, ki so stoletja prisluškovali tu himnam navdušenih učencev velikega odrešenika — sedaj je svetišče služilo braman-skemu bogočastju Shive, prav tako, kakor sedem iz skale izklesanih pagod z visokimi stebrišča.
V	soteski pred vhodom v svetišče so se utaborili naši sepoyi iz rodu Mabratov. V svojih slikovitih oblekah z rdečimi in modrimi turbani so spominjali na stare orijentaJske pravljice. In kakor bučeč slavospev morja na čast Shive Vse-
nosti bi morala biti v primeri t nekaterimi drugimi novelami potisnjena precej v ozadije. Takoj moram povedati, da se mi je pri prebiranju te knjige »sodobne hrvatske proze«; vzbudil dvom, da bi to bila v resnici nova proza. Več od v knjigi objavljenih ded je tu le ponatisnjenih Iz raznih revij. Tudi dejstvo, da je večina teh novel posajenih med kuliserijo svetovne vojne, me je potrdilo v zgoraj navedenem dvomu. — Avgust Cesaroc je dal analitično skico zakonskega romana dveh do konca si nasprotujočih osebnosti (»Srce žige Špo-rišac), ki je svojčas izšla v zagrebškem »Sa-vremeniku«. — »Žena bez božiča« Djnre Vilo-viča je ena boljših stvairi v vsej Zbirki, s sodobno snovjo, s poudarjeno socijalno poinlo in klenim, realističnim jezikom. — Stevan Galo-gaža 'je zadnja leta v umetniški prozi nekom obmolknil in tudi to pot (»Ona žena sa sela«) ni povedal ničesar ne novega in ne na nov način. — Luka Perkovič je kljuib svojemu za-četništvu napisal najmočnejšo prozo v celi knjigi (»Iz tamnih dana«.) To je profilska skica svetovne vojne od vpoklica v juliju štirinajstega do vračanja ujetnikov iz Rusije. Jezikovno je g. Perkovič zelo občutljiv, dasi pristen in lapidaren. Ta njegova novela je po ozadju čisto lokalna kmetiško hrvaška, a po sami akciji, po občutju absoluitno univerzalna. Kako prijetno us po pisatelj v dirznih metaforah! Reči moram, da že dolgo nisem bral tako prijetne hrvatske proze. — Čisto artističnega kova je novela »Zbilo se čudo u gradu« Slavka Batu-šica, ki pa kljub svoji tendenčni nesodobnosti ni neuspela. — Slede še lirično »Proleče« Novaka Simiča, kratka skica s eocijalnkn poudarkom »Fenjer na poslednjem raskršču« mladega Bosanca Hasana Kikiča in »Dukati« z orijen-talskim pridihom nvlade in doslej malo znane Ljerke Premužič.
Knjiga »Savremena hrvatska proza« je na zunaj zelo okusno opremljena in tudi ovojna fotomontaža prof. Ljube Babiča ugaja. Samo vezava je preslaba. (Obseg 216 strani, cena SO Din. Naroča se: Zagreb, Mošinskoga ulica br. 39.).	Spec.
J. Maisenei: Wei<her
(K operni premieri dne 4. t. m.)
Masseneta poznamo v glavnem po njegovi operi »Manon«. Poleg nje zavzema Werther gotovo najodličnejše mesto v skladateljevi tvorbi. Je to lirična opera v 3 dejanjih, zadnje sestoji iz dveh slik. Snov 60 prirediti za operni libreto Edvard Blau, 1’auil Mdliiet in Georg Hartmanu po Goethejevem romanu »Trpljenje mladega Wertherja«. Glasba je vseskozi lirična, le na dveh, treh mestih se stopnjuje v dramatiko. Glasbo bi stavil nekako med Wagnerjevega Tristana in Puccinijevo Bohemo. Po melodiki je Massenet bližje prvemu, po načinu dela pa drugemu. Libreto vsebuje sledečo snov:
I. dejanje. Županova hčerka Charlota je zaročena po zadnji želji svoje matere z Albertom. Po polletni odsotnosti se ta vrne. Prav poslednji dan se vzljubita Charlota in Werther, spoznata pa, da je njuna ljubezen brezupna. To se dogaja v poletju v županovi hiši.
II. dejanje. Godi se v VVetzlarju na glavnem trgu blizu protestantske cerkve pod lipami. Jesen je. Charlota in Albert sta že 3 mesece poročena. Sedeta na klop pod lipo in kramljata. Werther pride, ju opazuje in po inilimnosti njunega občevanja sklepa, da je Charlota nanj pozabila. Nemiren je. Hoče oditi, od b&Ii se zgrudi na klop. Albert ga potrka na rame in ga vpraša, če je že prebolel izgubo Charlote, Wer-ther mu pritrdi. Albert mu odpušča, da se je svoj čas zaljubil v Charloto, o kateri ni vedel, da je zaročena. Ko je Werther sam, toži, da je z odgovorom prevaral sebe in Alberta. Pride Charlota. Pregovori Wertherja, da za nekaj časa odide, da se pa naj vrne na praznovanje svetega večera. Po Charloti pride njena sestra Zofija, kateri Werther zaupa, da gre in ga ne bo več. Tudi na sveti večer ne. Ta odločitev Charloto osupne.
III. dejanje. 1. slika. Albertova sprejemna soba. Albert odsoten. Charlota toži, da Werther-
uničujočega so grmeli in odmevali udarci valov iz odprtih brlogastih hodnikov pagod, ki so 30 posamič vrstile ob obali.
Ko se je solnce nagnilo za gričevje, je šumot valov postal še glasnejši in bolj grozeč in nočna sapa ga je zanašala v zapuščena stebrišča in stopnišča svetišč, kjjer se je lomil v turobnih odmevih.
Služabniki so prinesli v naše svetišče baklja in se podali k svojim rojakom v vas. Posvetili smo v vse vdolbine in kote. Mnogo temnih hodnikov je držalo na vse strani v kleno skalo in plešoče postave bogov s skrivnostno zveriženimi rokami in razprostrtimi dlanmi so s svojo senco stražile pri vhodih.
Kako malokdo ve, da vsi ti kipi, njihovo število, njihov položaj, njihova višina in razpored značijo misterije nečuvenih globočin, o katerih se nam Evropejcem niti ne sanja.
Hargrave nam je pokazal ornament na nekem podstavku, palico s štiriindvajsetimi vozli, na katerem »o na desni in levi strani visele vrvice, ki so se spodaj cepile: simbol, ki predstavlja človeško hrbtenico, poleg njega pa v slikah opis ekstaz in nadnaravnih doživetij, ki jih doživlja yogi na poti k čudežnim silam, če osredi toči misli in čuvstva na gotove predelke hrbtenice.
»To tukaj pingala, velika solnčna struja,« je pritrjevalno kimal Aklul Rao, naš tolmač.
Tedaj me je zagrabil polkovnik Stuart za roko: »Tiho--------------ali	nič ne slišite?«
ja ne more pozabita. Cita njegov« pisma obupa in hrepenenja. Zofija, ki je tudi že izvedela za Ghanlotima bOl, jo tolaži. Charlota prosi Boga za milost. — Weirtheir vstopi nepričakovano. Obujata spomine in si priznata, da »e še ljubita. Omamljena pade Charlota Wertherju v naročje, a takoj se spomni dolžnosti do moža in se iztrga. Zbeži v sosednjo sobo in se zapre. Werther jo kliče nazaj — samo na besedo — zaman. Zbeži. — Albert se vrne. Sel prinese pismo za Charloto. Albert ga čiita na glasi »Grem na daljno pot, posodite mi pištole!« — Albert zaukaže: »Daj mu jih« — ona jih izroči slu, ki odide. Albert gre srdit v svojo sobo, Charlote vzame plašč in odhaja: »Skoraj bom pri njem, če Bog da, ne bo prekasno.« — 2. slika. Weirther leži težko ranjen v svoji delovni so<bi. Charlota prihiti in opazi kri: »Odpusti mi Wertherl Dovoli, da ti vrnem poljub!« Wer-ther zopet prosi njo odpuščanja. Med zvoki bo* žične pesmi, ki prihaja iz daljave, umre Wer-ther. Charlota vzdihne v neizmerni b&li: »Končano je!«	Slavko	Osterc.
Razgovor z dirigentom Kumarsem
Kaj pa strašiš po Ljubljani?
Imam skušnje za koncert.
Kcdaj bo ?
Ali ne čitaš časopisov? Koncert pevskega zbora UJU bo dne 5. januarja. Mislili smo tudi na matinejo, ki naj bi bila 4. I.; pa jo radi po« čitnic odlagamo.
Ali prinašaš kaj novega? Veš, da me staro
ne zanima.
Tudi mene ne preveč, vsaj za sedaj ne. Študiramo več novih skladb. Tako bo na našem konvertu Adamič s tremi duhovnimi skladbami, od katerih je eno izvajala že »Ljubljana« na cerkvenem koncertu. Te pesmi so pravzaprav duhovni madrigali na stare napeve, ki so jih zapisali Adam Bohorič, Jurij Dalmatin in Matija Kastelic. Od Škerjanca izvajamo ženski zbor »Iskre« s sopranskim solom. Solistka bo gdč. Anica Mczetova, ki bo pela tudi Taj-čevičeve otroške pesmi, Grgoševičevo otroško, romarsko in dve soldaški. Adamičeve otroške iz Nove Muzike in še en solo pri Adamičevih ženskih zborih s klavirjem. Tako bo imela polne roke, oz. polno grlo dela. Tudi Hubadov Potrkan ples bo naš zbor tukaj izvajal prvič. Pa dva tvoja potrkana zbora bomo zapeli. Ha-san-ago i.n eno o suhi muhi. Tovariši učitelji so Hasan-ago celo ilustrirati Od že izvajanih st v a ni prinašamo pet Lajovcev in Ant. Foer* sterja »Z glasnim šumom s kora«.
Ali so skušnje zelo naporne?
Da in ne. Naporne v toliko, da smo štiri dni zaporedoma peli po 6 ur na dan. Moram pa povedati, da tako lahko nisem delal z nobenim zborom kakor z učitelji. Zilasti nove skladbe študirajo radi in imajo zanje sploh največ smisla. Starejše skladbe pa gredo itak z lahkoto.
Slišal sem, da nameravate novo turnejo...
Res je. Zagreb, Beograd, Novi Sad, Subotica, Osjek, Sombor, Sisak, Temešvar, Bukarešta.
Kaj, če bi našemu konzulu Novačanu r
Brajli eno zapeli?
Za Romunijo smo doslej dogovorjeni le še za dva koncerta.
Novačan je rekel, da bo dal zboru en sod
vina in eno tole ali prašiča, ako pridete v
Brajlo ... Štritof mi je to zaupal.
To pa res ni kar tako!
Kaj je na sporedu za turnejo?
Za Zagreb in Beograd skoraj izključno sJo» venske skladbe, drugod pa jugoslovanske.
Imena?
Adamič, Lajovic, Kogoj, Hubad, Osterc, Škerjanc, Grgoševič, Tajčevič, Gotovac, Slavenski, Krstič, Milojevič, Manojlovič in Mokranjac.
In načrti za bodočnost?
Koncert srbske vokalne glasbe, razvoj jugoslovanske pesmi od početka do danes v slogovnih in historično se vrstečih koncertih.
Kaj ti pa naj želim za Novo leto?
Da bi bil koncert dne 5. t. m. razprodan.
Slavko Osterc.
Napeto smo prisluškovali v smeri hodnika, ki ga je prikrivala očem ogromna postava boginje Kala Bhairabe in ki se je izgubljal v nep'«-dirno temo.
Baklje so prasketale — sicer povsod grobna tišina.
Prežeča tišina, ki naježi lase, pri kateri duša trepeče in čuti, da se bliskovito poraja v življenje nekaj taji nstveno pošastnega in da se mora iz teme nepoznanih globin — iz kotov in vdolbin vzprožiti neodvratno vrsta smrtonosnih prigod.
V takih trenutkih se izvija iz ritičmih udarcev srca stokajoča bojazen — podobno besedam grgrajočega, grozotnega jecljanja gluhonemih; Ugg—ger,—Ugg—ger,—Ugg—ger.—
Zaman smo napenjali ušesa — vse okoli nas je bilo pogreznjeno v tišino.
»Zdelo se mi je, da sem slišal krik, kakor globoko iz zemlje,« je Šepnil polkovnik.
Videlo se mi je, ko da se kamenita podoba Kale Bhairabe, demona kolere, premika: v plapolanju bakel je trepetala šestorica pošastnih rok in črno in belo poslikane oči so plamenele kakor oči blazneža.
Pojdimo na prosto, k vhodu, je predlagal Hargrave, tukajle je prokleto pošastno. —
*
Skalno mesto se je kopalo v zeleni mesečini kakor okamenelo čarodejno pravilo za zagovarjanje.
V 8ir«kih pramenih je sipal mesec na morje
Dr. Fran Ogrin:
Kelta i bilance o n
Stanovanja in sobe za tujce.
Te je oskrbelo v letu 1930. na novo ustanovljeno tujsko prometno društvo in spravilo z lahkoto pod krov 400 letoviščarjev (leta 1929. jih ni bilo nitii 200). V tekočem letu bo to društvo zopet vodilo evidenco in oddajo stanovanj ter bo za nastanitev letoviščarjev v mestu in okolici tudi v pričakovanem večjem Številu pravočasno preskrbljeno. Da bo udobnost čim večja, naj prično hoteli in gostilne čimpreje s pripravami, zlasti, ako še ne pride do zgradbe novega hotela. Sicer bi se pa ta pridobil že z nakupom starega kopališča, kjer stoji neopremljen in nedovršen »letoviški dom«. Za postrežbo gostov je bilo dobro in tudi za zabavo primerno poskrbljeno.
Kamničan. Nikar, ne mislite na kamniškega meščana! Nel O kamniškem vlaku hočemo govoriti. Je v redu ž njim, saj smo z intenzivno akcijo dosegli več novih ugodnih vlakov, samo prepočasen je. Tujsko-prometno društvo z občino in drugimi činitelji je zato zaprosilo direkcijo "Drž. železnic za uvedbo hitrih motornih vlakov na progi Kamnik—Ljubljana. Kakor čujemo je pričakovati ugodne rešitve že za leto 1931. V nasprotnem slučaju se mora izvesti obljubljeno pojačenje železniške proge in kamnčan jo bo brisal, da bo potnikom kar sapo jemalo.
Parki in izprehajaiišča,
, Mesto Kamnik razpolaga z več parki (mestni, kopališki, Krimančev park). V njih in v drugih iaprehajališčiii v mestu in v neposredni bližini, gori imenovane razgledne točke spadajo tudi sem, je namestilo Tujsko-prometno društvo in deloma drugi interese-nlje leta 1930 udobne klopi m mize, ki so jih domačini in letoviščarji prav veseli. Te bodo ostalo seveda
i	v bodočem letu in vabile, pol v senci, pol na soLncu, na prijel en od počitek in sanjavo razmišljanje. Kdor pa se hoče udajali še tišjemu, samotnemu ugodju v prosti naravi, ta ima veliko prilike za to v okoliških gozdičkih in lokah.
Izleti in gorske ture.
Prilik za krajše in daljše izlete je premnogo. Vsa izletniška pota in steze v okolici — do Komende, Radomlja itd. — je planinska podružnica markirala. Letoviščar naj jo posebno mahne v Kamniško Bistrico (15 km od Kamnika, 10 km od Stahovice, kamor vozi avtobus). To je silno romantična dolina — posestrima Logarske doline — sredi planinskega sveta. Ko bo zrl naše velikane (nad 2000 m): Ojstrico (2349), Planjavo, Brano, Tursko goro, Skuto (2532), Štruco, Grintavec (2558), Kalsko goro, Moknioo (Kokrska Kočna nevidna), bližje in bližje, te potice, vodeče skozi gozd ob šumni Bistrici, niti čutil ne bo. Tam, kjer se sklanja ta gorska venec navzdol, pa zajame izletnika vabljivi, idilično sredi trate ležeči novi planin-efki dom.
Sicer je pa Se vse polno (drugih) tur na Kamniške planine: na Veliko Planino, Krvavec itd. (4—7—9 ur). Čim bližje prispeš v ta ve-ličastveni gorski svet, tem večji užitek imaš. Seveda, na visoke vrheve pa pridejo le dobri turisti in planinci. Da se primaknejo te divine gore bližje in napravijo po možnosti dostopne vsem, se bosta napravili dve cesti, ki bosta pa obenem služiti eminentnim gospodarskim in kulturnim potrebam prizadetega predela. To sta cesta Črna—Kranjski Rak, Vohovlek—Luče in Stahovica—Kamniška Bistrica. Spričo našega vsestranskega prizadevanja se bo pričelo po vsej priliki z izgradnjo enega dela prve ceste le spomladi 1981, saj je denarni prispevek zagotovljen in bodo podrobni načrti kmalu gotovi. S tem bo pa omogočeno tudi nadaljevanje oeste na Veliko Planino (1666), ki nudi na svoji široki višinski planoti kaj pripravno torišče za ziračno in solnčno zdravljenje in zimski šport. Na drugi oesti pa je posebno interesi-
gvoje žarke, ki so se kot velikanski, svetlo sijoči meči gubili s svojimi konicami nekje v daljavah.
Na ploščadi pred svetiščem smo legli k počitku — bilo je toplo In y zakloniščih je pokrivala tla mehka sipa.
Kljub temu nisem mogel povsem usnuti.
Mesec se je dvigal vedno više in sence pagod in kamesnitih slonov so scvrknile na belih ka-menitih tleh v krastačam podobne, fantastične oblike.
»Pred roparskimi pohodi mogulov so bojda vai ti kipi bogov obilovald draguljev — ovratnice iz smaragdov, oči iz ondksov in opalov,« je nenadoma izpregcvoril polkovnik tiho, ker ni vedel, ali sem že zaspal ali še bedim. — Nisem mu odgovoril.
Gluha tišina vsepovsod. Motilo jo je samo globoko dihanje Akhil Rao-ja.
Zdajci pa smo zaprepaščeni skočili na noge. Pošastno grozoten krik je zazvenel iz svetišča za nami, — trikratno, presekano rjovenje se je utrgalo iz teme — morda se je krohotal blazen človek — potem se je izgubilo v odmevih, kakor da se drobi steklo in kovina.
Moj brat je izpulil baklo iz zida in drli smo v temo svetišča.
Bili smo štirje, česa naj bi se bili bali.
Kmalu je Hargrave zavrgel bakljo, kajti hodnik nas je privedel v umetno sotesko brez stropa, ki je, vsa zaplavljena z mesečino, držala v prostorno votlino.
Svit plapolajočega ognja nam je kazal smer In kriti po senci stebrov smo ee plazili bliže.
apredltu Kamnilta
rana kamniška meščanska korporacija, ki ima koncem Bistriške doline veliko vodno napravo za svojo gozdno eksploatacijo. Izdelani so že načrti.
Ti dve cesti bodeta omogočili najobsežnejši in najživahnejsi razmah turizma in planinstva v Kamniških in Savinjskih Alpah, ne da bi bila divja in divna priroda preveč okrnjena.
Kamnik in kamniški srez pa Imata še druge projekte. Zlasti so izvršene priprave (propagandne brošure, prednačrti) za železniško zvezo Savinjske doline skozi Kamnik — druga va-rijanta gre skozi Domžale in Črni graben. 0 tem se je že preoej pisalo. Po banovini pričeta elektrifikacija bo služila i našemu srezu. Zlasti bodo z njo pridobile doline: Črni graben, Moravška in Tuhinjska dolina, pa i predel med Trzinom, Kamnikom in Vodicami. Za napravo električnega daljnovoda v slednjem se vrši 6. januarja velik sestanek interesentov v Komendi, sklican po sreskem načelstvu na pobudo občin .Tndustriia. ki io je okrog Kamnika in Dom-žftl že precej, se bo mogla poslej še bolj razvrati. p čimer se bodo opomogli danes zapuščeni kraji.
V	trajni evidenci se ima potreba regulacije Kamniške Bistrice, Pšate in Radomlje.
Posamezna kraji. Kamnik, Domžale, Mengeš, Moravče, pa imajo še polno manjših, zgolj lokalnih problemov. Tako se v prvo imenovanem kraju pripravlja tlakovanje glavne ulice skozi mesto, ravno tam in v Domžalah ustanovitev i>n zgradba meščanske oz. tudi narodne šole. V
Cfofe in
Iz Otočca vodi na Strugo idilična pot ves čas ob Krki. Slavčevo petje spremna sprehajalca, vodne ptice ga zabavajo in človek sam ne ve, kdaj se znajde ob mrkem Štirioglatem stolpu struške graščine
Kot ne izgleda Struga iz levega brega nič slikovita, je od suhe strani prav zanimiva. Starinski grad z močnimi štirioglatimi stolpi. V pritličju prvega stolpa je grajska kapelica, ki jo je sedanji lastnici gospe pl. Fichtenau podaril p. Kajetan Popotnik, bivši prior Usmiljenih bratov v Kandiji, ko so si isti v svojem kon-ventu — gradiček »Pred malim mostkom« — postavili nov oltar.
Vzhodno stran obsežnega predgrajskega prostora zapirajo velika gospodarska poslopja. Ozek pas travnikov in njiv, pa je že hosta, neskončni, grozotni struški boršt, kjer je v starih furmanskih časih izginil marsikdo za vedno. Zdaj je tudi ta romantika minula in le spomin na nekdanje dni podžge samotnega pešca iz vznemirljive gozdne tišine.
Obširno, lepo urejeno dvorišče, lične arkade v pritličju in v prvem nadstropju, velike sobane, prijazni ljudje, to Je struSki grad. Ni tako velik In obširne, kot njegov otoški sosed, tudi ni tako slikovit, je pa ljubek in domač, kakršno je vse njegovo obiležje.
Kdaj je bil sezidan prvotni grad, je neznano. 2e v 16. stoletju ga je postavil baron Karel Jurič spet povsem na novo. Za Valvasorja je rastlo pred gradom orjaško drevo s hodniki med silnimi vejami prilično visoko nad zemljo. Tam je grajska gospoda večerjala in nato porajala. Prostora je bilo dovolj in stopnjice na hodnik oo Dile tudi dosti trdne.
Od Juričev so si pridobili Strugo predniki sedanje lastnice. Kupec je bil Josip Fichtenau.
Ob renoviranju gradu leta 1900. so izginili tudi oni tihi prostorčki, ki si jih zaželi vsako živo bitje in ki so kot slikoviti prizidki moleli iz oglov prvega nadstropja. Iztok so imeli kar na prosto in zato je izgledalo grajsko zidovje vsepovsod kaj lepo in vabljivo. Nič čudnega, ako je neki šaljivec iz Šmarjeških toplic se vračajočemu tovarišu, ko sta z levega brega občudovala izredno lego gradu, natvezi], da je
Na nizkem žirtveniku so plapolali plameni in v njihovem svitu se je okoli žrtvenika opoteka', fakir, oblečen v pisane cape in obvešen s koščenimi verižicami bengalskih oboževalcev Dhurge.
Pravkar je opravljal zaklinjanje in z ihtečim javkanjem je na način plešočih dervišev s strahotno brzino premetaval glavo z desne na levo in odspred navzad, da so zasijali njegovi zobje v luči plapolajočega ognja.
Dvoje trupel z odrezanimi glavami je ležalo pred njegovimi nogami in po obleki smo brzo spoznali, da sta mrliča dva izmed naših sepo-yev. Njun smrtni krik je bdi, Id smo ga tako pošastnega čuli pred svetiščem.
Polkovnik Stuart in naš tolmač sta planila na fakirja, toda 6e i«U trenutek je vrgel obadva ob zid.
Sila, ki Je tičala v tej mršavi, izčrpani asketski postavi, je bila čudovita, in še predno sva z bratom mogla priskočiti na pomoč, je fakir zbežal iz votline.
Za žrtveni kom smo našli odrezani glavi obeh Mahratov.«
Mr. Hargrave Jennings je zložil rokopis: »Konec manjka; povedal vam bom, kakšen je bil konec.
Izraz na obrazih umorjencev Je bil nepopis-ljiv. de danes mi zastane srce, če se spomnim groze,ki nas je taKrat zajela. Ne morem reč\ da bi bil strah, kar se je črtalo v njunih potezah, — videti je bilo, ko da se krčevito, blazno
slednjih treh krajih se dela na zgradbi - vodovodov, kanalizacije itd. Asanirana je vas Lukovica (tam stoji Zdravstveni dom) ter deloma drugi kraji. Pripravlja se asanacija vasi Nevlje, Vrhpolje in Uševk. To službo vrši redoma hi-gijenski zavod.
Ako premotrimo vse gorenje navedbe, moramo priznati, da je tudi bilanca napredovanja in delovanja v Kamniku izza zadnjih par let ugodna. Nekaj je že ustvarjenega, drugo pa je zgoščeno v ideje, načrte in projekte. Njih udej-stvitev bo prišla prej ali slej; treba pa je te načrte in zahteve trajno vzdrževati in poudarjati, če treba leta in leta. Za realizacijo vseh so ramena Kamnika in kamniškega sreza prešibka, potreba je so pomoč vseh poklicanih obda-stev, zlasti države an banovine, ki jo je začela v zadnjem času lepo prožiti. Ta je tem bolj upravičena, ker doslej je bil Kamnik take naklonjenosti v splošnem premalo deležen in gre m -d drugim za projekte, ki so važni im potrebni z obče narodno- in državno-gospodar-skega vidika.
Domači javni činitelji: občine, sreski načelnik, oestni odbor, Tujsko-prometno društvo in meščanska korporacija v Kamniku, trgovski gremij in zadruge ter interesent j e sploh pa mo-, rajo seveda trajno složno sodelovati.
Tako se je Kamnik krepko zavedel potrebe po razvoju in napredku, svest ei, da je eno naj-lopšiih pokrajinskih mestec in kakor ustvarjeno za letovišče in planinsko zdravilišče. Ne! Nel Kamnik noče ostati več nepoznan in neupoštevan, marveč želi, da more izrabiti in uživati njegove prirodne krasote in letoviške ugodnosti tudi naša širša javnost, in da se mesto tudi gospodarsko povzdigr<~
slvuga
Struga čokoladna tovarna.
Pod gradom pada svet precej strmo v strugo tam prav živahne Krke. Peni se voda in hiti mimo nekoliko večjih Otočkov, poraslih z bujno travo in košatimi vrbami. Na oguljeni veji sedi siva čaplja in strmi v vodo. V veličastnem loku splove nad zeleno gladino, kroži nad gostim grmovjem in se spusti sredi brzic v Krko. Previdno in pazljivo stopica po gladkem kamenju, ne meneč se za šumeče valove, ponosno postoji na eni nogi, vseka po ribi in zadovoljna zleti spet na obrežno drevo doli pod zelenim bregom
Prelep je pogled od Struge preko Krke tja na Belo cerkev, najstarej&o faro bivše Kranjske, ustanovljeno že leta 1084. in za njo na vinograde in obe cerkvici na Vinjem vrhu, jer so našli najstarejša gradišča v naših krajih. 2e v hallstattski dobi so živeli ondi ljudje in častili svojega kralja. Bili so to Se na pol divjki. Polja niso obdelovali, hranili so se z lovom na divje živali, ki sta jih bila tedaj polna gozd in plan. Okoli in okoli hriba, ki se kot ogromen grob vzdiguje iz mične doline, okoli in okoli — in to je nad uro hoda daleč — so si ogradili svoje bivališče. Močne kole, zabite v peščena tla, je opletalo vitko protje, ki mu je dajal trdnost debel omet ilovice.
Vsak narod, ki je koračil tam mimo, je precenil ugodnost položaja in se vsaj za kratko dobo naselil po položnem pobočju obeh Vin-vrhov.
Zdaj je cela gora en sam vinograd. Iz vrha diven razgled na novomeško kotlino, n Gorjance in preko Krškega polja doli na Posavje. Ob rigolanju vinogradov so našli in tudi iskaje izkopali na tisoče mečev, ščitov, sekir, čelad, pa tudi novcev iz kasnejših dob. Tudi sledove naših slovanskih pradedov so odkrili izkopljevalci. Mnogo si je dal tam opraviti znani Jernej Pečnik, pa tudi Ignacij Kušljan in nešteti drugi. Na žalost je večina izkopin romala na Dunaj in v Nemčijo. Najdejo se pa stvari še vedno, leto za letom.
V	dobri uri smo lahko v Šmarjeških toplicah, ki se prav lepo razvijajo; skopali bi se in naju-žinali in se veselo vrnili z avtobusom v Novo mesto.
smejeta. Ustnice — nosnice razprte — usta široko zijajoča in oči — oh te oči — te pošastne oči I Pomislite, oči — izbuljene — niso imele niti šarenice niti zenice in so se bleščale in svetlikale prav tako, kakor kamen na roki mis Huntove.
In ko smo jih potem preiskali, se je izkazalo, da so resnični opali.
Tudi kasnejša kemična preiskava ni doznala nič drugega. Kako so se očesna zrkla mogla iz-premeniti v opale, to je zame še danes uga ka. Visok bramanec, ki sem ga nekoč vprašal o tem, mi je dejal, da se to zgodi po čarobni sili tantrika (besednega zagovora), — ter da se pre-ustrojenjje izvrši bliskovito, rodeče se v možganih; toda kdo bo to verjel?! In dostavil je, da vsi indijski opali izvirajo odtod, in da prinašajo vsakomur, kdor jih nosi, nesrečo. Namenjeni so namreč samo za žrtveni dar boginji Dhuri, uničevalki všega organskega življenja.«
*
Jeondngsevo pripovedovanje je prevzelo vse poslušalce im nikdo ni zinil besede.
Mis Huntova se je poigravala s svojim prstanom. -----------
»Menite, mr. Jennings, da opali zaradi tega resnično donašajo nesrečo?« je naposled vprašala.
»Če ste o tem prepričani, potem vas prosim,
da uničite kamen!«--------------in mr. Jennings je
vzel koničast kos jekla, ki je služil za obtežilo, in je počasi tolkel po opalu, dokler ni razpadel v školjkaete, bleščeče se dobirje.
Pa mi smo prijatelji prirode in danes nam je pri srcu le samotna Struga in sanjavi Otočec, zato le gledamo preko Krke tja na one zgodovinske griče, potem pa zavijemo ob vodi nazaj proti otoškemu gradu.
Pot Tavčarjevih zaljubljencev. Za sanjarenje kot ustvarjena.
Vdajmo se še mi našim mislim, šetajmo svobodno po mehkem gozdnem mahu in nič se ne bojmo, da bi srečali malega zmaja »modroša«. kot je na naši poti pred vojno naletela nanj otoška komtesa Katinka.
Izgledal je podoben mlademu prašičku na štirih kratkih nogah, na glavi je imel nekako rožo kot petelin. Ko je damo zapazil, se je prihulil in pripravil na skok, pihal kot razjarjen maček ter jo strupeno motril. Seveda ga gospodična ni čakala.
Preplašena in upehana je na Otočcu hitela pravit o čudni prikazni grajskemu oskrbniku, ki jo je zagotavljal, da je slično pošast tudi on že srečal, je pa žival pred njim pobegnila. Struški pastirji so »modroša« tudi že večkrat preganjali. Se celo pod starograjskimi pečinami se je zlodej pojavljal.
Komtesa je nestvor, ki bi moral biti nekak atavistični izrodek, po spominu .naslikala in izdelek poslala na Dunaj, kjer je izzval pravo senzacijo.
Nadvojvoda Ivan je celo razpisal nagrado 100 zlatnikov tistemu, ki mu pripelje ono čudovito kuščarico, od naroda krščeno na ime »modroš«. Drži se baje pod skalnimi pečinami in se le redkokdaj prikaže na svetlo.
Pripovedujejo, da se je kasneje le posrečilo nekemu Podgorcu na Gorjancu ujeti ono čudo todobnega zmaja. V kletki ga je vlačil okoli po sejmih in si služil z njim lepe denarce. Posebno uspešno naj bi bil mož odrezal v Škocjanu. Ali je izvedel zanj nadvojvoda Ivan, oziroma kmet za njegovo visoko nagrado, o tem moji viri molče —----------
V	misli zatopljeni smo prekmalu spet na otoškem mostu in vzhičeni zremo preko gladine in otočkov gori na šentpetersko cerkev, kjer zdaj kraj tihe vasi Marijo zvoni------------
Bil je lep, nepozaben popoldan, kot so le redki v človeškem življenju.
Šah
Za nami Je leto 1930. Bolj kot drugje Je važno to leto v šahu. Lahko ga smatramo kot mejnik v povojnem šahovskem življenju. Če si prikličemo v spomin rezultate prireditev, ne čitamo med zmagovalci samo imen kaKor: dr. Aljehin, Capablanca, Niemcovič, Rubin-stein, dr. Vidmar, dr. Tartakower itd., ampak mednje so se vrinila nova imena. Toda ne posamič kot Je bil to slučaj Torre-ja, ampak kompaktno ob vsaki priliki so prihajali mladi na površje in baš to daje letu 1930 pomembnost. V dokaz podamo kratek pregled dogodkov.
V	februarju je dr. Aljehin odšel iz San Rema s famoznim rezultatom 14 točk od 15 mogočih (93 odstotkov) kot zmagovalec. Za tem se je vršilo nekaj manjših turnirjev (Niz-za, prvenstvo Prage, Scheveningen). Na zadnjih dveh je potrdil Flohr svoj uspeh v Rogaški Slatini. Nato je prišla olimpijada v Hamburgu. Teamsko prvenstvo je odnesla Poljska (Rubinstein, dr. Tartakower, Przepiorka, Ma-harczyk). Poleg Rubinsteina so dosegli ugoden procentuaini uspeh sami mladi igralci: Flohr, Kashdan, Elishases, Rellstab. V avgustu sta v Stubnianskih toplicah uspešno zastopala mlado generacijo Pirc in Lilienthal.
Kmalu zatem je spravil mladi Indijec Sul-tan-Kan v L:šge-u s svojim sijajnim startom ves svet v presenečenje. Se bolj z zmago nad Capablanco v Hastingsu. Tik za tem turnirjem je prišel turnir v Frankfurtu. Skoro bi rekli, da si je tu Kasdan, nada Amerike, pridobil pravico do velemojstrskega naslova. No smemo pozabiti tudi Pirca, ki je slabo razpoložen vendar dosegel 56 odstotkov. V Gyoru je Kasdan nadaljeval svojo zmagoslavno pot. Z visoko razliko je dosegel prvo mesto, fce lepši uspeh je njegova zmaga v Stockholmu pred Bogoljubovom in Spielmannom.
Turnir v Stockholmu Je važen tudi radi tega, ker tu prvič srečamo Stolza. Zasedel je z Bogoljubovom drugo mesto. V matchih po tein turnirju pa je proti vsakemu pričakovanju porazil najprej Kashdana, nato pa še Spielman-na, oba s tesnim' rezultatom 3 in pol proti 2 in pol. Z radovednostjo pričakujemo njegovih naslednjih borb. Primerjati posamezne igralce, ki smo jih tu našteli, bi bilo težko, ker še niso prišli vsi v dotik med sabo. Najlepše bi bilo, če bi v letu 1931 turnir, na katerem M nastopili: Flohr, Pirc, Kasdan, Elishases, Lilienthal. Sultan-han in Stolz odločil, kdo od najmlajših bi smel misliti na srečanje z dr. Aljehinom.
Srebro zdravi rane
Leta 1893. je opazoval Viljem von Nageli, da odmirajo alge (neka vrsta vodnih rastin, ki raste na dnu potokov in rek) v vodi, kamor si položil bakren novec. On je imenoval ta pojav »oligo-dinamiko«. Nadaljna preiskovanja so dognala, da tudi bakterije (mali organizmi) ki povzročajo večino bolezni) ne uspevajo, če pridejo v dotiko z bakrom, cinkom in zlasti s srebrom. Ta učinek srebra so dokazali s poskusi na živalih. Ta pojav so sedaj izkoristili za zdravljenje ran. Rano pokrijejo s tenko »rebrno ploščo in kakor trdijo, eo uspehi Jako dobri. Tudi tam, kjer se je ie začel prisad, »o dosegli dobre uspeti e. S tem Je dokazano, da da mori srebro bakterije in da pospešuje celjenje ran. Dobro je tudi to, ker se srebrna plošča kože ne prime in se da torej ovoj lahko menjati.
*
Občni zbor drustfva učiteljic
Dne 30. m. m. se je vršil v Ljubljani, v Soli pri Sv. Jakobu redni občni zbor Društva učiteljic v Ljubljani. Zbor je bil izredno dobro obiskan; udeležile so se ga zastopnice iz Maribora, Ptuja, Mežiške doline i. dr. Bilo je to prvič, da so bile zbrane učiteljice iz vse Dravske banovine.
Letošnji občni zbor Društva učiteljic je posebnega pomena, ker je združil obe dosedanji društvi učiteljic, ljubljansko in mariborsko v eno samo organizacijo, kar beležimo z velikim zadoščenjem.
Pozdravljamo lep napredek te važne or-anizacije, ki se je zrcalil iz vseh poročil, ivahne debate so dokazovale zanimanje članic za svojo organizacijo; njihov lepi nastop pa je dokazal, da imamo med učiteljicami lepo število res zmožnih žen, ki bodo lahko mnogo koristile svoji organizaciji in svojemu narodu. Mnoge izmed njih so se izkazale kot sijajne govornice, tako da lahko upamo, da bomo Slovenke v tem ozi-
Ženska higijena v stfarih časih
Čitali smo nekje, da bi niti najlepše ženske Iz starih časov danes ne veljale za lepotice in da bi ne mogle zadovoljiti s svojo zunanjostjo niti okusu najpovprečnejšega današnjega moškega. In to vsled silno primitivne higijene, ki Je vladala še pred dvesto leti. Naši predniki so imeli čudne pojme o lepoti in kulturi telesa. Mislimo, da je lepota nekaj, kar ima precej trajno vrednost in slika v resnici lepe žene, naj bo iz katerekoli dobe, nas lahko očara, kakor slika sodobne krasotice. Na maskeradah imamo priliko opaziti, da se dobe vedno nekateri tipi žen, katerim mnogo lepše pristoja o-obleka iz enega ali drugega iz prejšnjih stoletij, nego sodobna moda.
O	nekdanji higijeni žene nam pa poroča sodobni kronist to-le:
Ko se je pripravljala dama na zabavo, se je začela pripravljati po več dni prej. Frizerjev je bilo malo in vsaka je hotela, da jo počeše najodličnejši med njimi. Najodličnejše dame so prišle najzadnje na vrsto, potem pa po redu: nekatere so se morale pustiti počesati za slavnostni dan že 4—5 dni prej. Naravno je bilo, da dama ves ta čas ni legla, ampak le malo zadremala v naslonjaču z glavo pokonci, da ne pokvari umetne frizure, ki je bila do pol metra visoka, okrašena z umetnimi cveticami, trakovi in raznim bliščečim lišpom ter je včasih predstavljala kaj čudne reči: ladjo, trdnjavo itd. Ves ta čas se doma, seveda, ni umivala.
Perilo so nosile takrat ženske zelo dolgo, se sploh ni čistilo in pralo. Redke so bile žene, ki so vsaj površno skrbele za snago svojega telesa. Posode, iz katerih so se prale, so po navadi stale na stojalih, ki so bila vsa prevlečena in bogato drapirana z damastom in drugimi dragocenimi tkaninami, na katere ni smela pasti kapljica vode. Bili so sploh mnenja, da voda in milo škodujeta koži. Umazanost so skrivale s pudrom in mazili. Naravno je, da so igrale v tistih časih bolhe in slične domače ži-valiee precejšnjo vlogo. Tako pripovedujejo, da Bo za č-sa ruske carice Katarine II. dame na
Za smučarke.
Kostim iz havana barvnega gabardina s pa-*om in žepi iz svetlega usnja. Zelena pletena bluza z rujavo kravato. Zelene nogavice.
Druga obleka, ki je tudi zelo elegantna, ima ®m pullover z belimi in zelenimi črtami ter kovinskimi gumbi ob strani. Črne hlače bo stisnjene ob gležnjih; ob pasu zelo dekorativna šerpa z resami. Temu primerna kapa, rokavice 'o nogavice.
ru kmalu dosegle naše sestre Srbkinje in Hrvatice, ki slove kot izvrstne govornice. Nastop nekaterih je naravnost iznenadil.
S posebnim priznanjem moramo omeniti gdč. Angelo Vodetovo, ki je kot predsednica organizacije dokazala tolike zmožnosti, vsestranskega znanja in stvarnosti, da si boljše predsednice ne bi mogli misliti. Gdč. predsednica je na zborovanju zelo stvarno utemeljevala obstoj društva. Poudarila je, da je glavni namen društva, da je žensko društvo. Za splošne stanovske koristi se zavzema Udruženje (UJU); praksa je pa čestokrat dokazala, da se mora za špecijalno ženske potrebe zavzemati le žena sama.
Sprejetih je bilo nekaj novih predlogov, tičočih se strokovnih in stanovskih zadev.
—	Izvoljen je bil na novo ves dosedanji odbor.
Popoldne se je vršil v Emoni prisrčen prijateljski sestanek.
dvornih plesih nosile na prsih skrito pod čipkami in trakovi — pripravo za lov bolhi -Kopanje ženske je pomenilo že malo svečanost v hiši. Pri najodličnejših se je morda vršilo trikrat v letul
Nega zob je bila popoloma nepoznana, ust si ni umivala nobena; umevno, da niso jim bila usta baš dišeča. Neprijetne duhove so skušale odstraniti z raznimi dišavami, toda ni se jim vedno posrečilo. Zato so jih moški takrat le neradi poljubovali.
Domače življenje je bilo vseskozi nehigijen-sko. Sprejemali so navadno v spalnicah, porodu otroka je pa prisostvovalo veliko število ljudi: domačinov, znancev in prijateljev, ne le žensk, ampak tudi moških. V tem oziru niso tvorile izjeme niti vladarske hiše.
Enkrat mesečno so žene menjale srajco in celo nogavice. Po noči so oblačile spalno srajco na dnevno (kar je v Egiptu še dandanes običaj v najboljših slojih). Zrak in svetloba sta veljala za zdravju škodljiva.
Vse to posnemamo iz spisov sodobnih kronistov o higijeni žene. Res se nam morajo smiliti tedanji moški, ki so imeli take nemarne družice. Edina sreča je bila zanje to, da sami niso bili nič manj nemarni. Gotovo se sami niso umivali bolj pogostoma nego njihove dame; če upoštevamo potem še vse tiste lepe duhove, ki so jih brez dvoma imeli na sebi: po vinu. tobaku, čebuli, potu od dolgih jež, po konjskih hlevih itd., menda tudi tedanje dame niso mogle biti preveč navdušene za poljubljanje.
Pa so se le pisali tedaj najnežnejši romani in težko nam je verjeti, da se niso tudi doživljali.
Razgled po ženskem svetu
Avstrija.
Pod naslovom »Zena in izid volitev« je skli eala »Avstrijska ženska stranka« številne sestanke na Dunaju. Razprave so se vodile z živahno udeležbo članic in publike. Uspeh mlade stranke je, da so jo priznale skoro vse druge politične stranke. Vodje raznih skupin so se odzvali povabilu ter se priglasili kot govorniki na teh sestankih in so se takorekoč tudi izjavili za zahteve, ki jih stavi ženska stranka. K glavnim točkam stranke spada ta, da ne bo napadala nobene obstoječe stranke, marveč da hoče delovati sporazumno z vsemi. Dalje: razorožitev na znotraj in na zunaj. Sodelovanje pri vseh važnih dnevnih problemih, ne da bi pri t»m zanemarjala specijelne ženske zahteve. Tudi smatra ženska stranka za važno rešitev gospodarskih in političnih vprašanj. Med temi pravična akcija za znižanje cen, produktivno podpiranje brezposelnih, davčna reforma, volil na reforma, zakonska reforma, t. j. obvezna civilna poroka po vzoru zakonov, ki vladajo v severnih državah. Kot špecijelne ženske zahteve se bodo posebno povdarjali: praktična izvedba enakopravnosti obeh spolov z izenačho v uradih, v drž. zakoniku, zakonito priznanje gospodinjskega dela kot poklic, kakortudi obvezno starostno in bolniško zavarovanje gospodinj, ureditev domovinske pravice zakonskih žen na mednarodni podlagi s tem, da se ji prizna pravica pridržati prejšnjo domovinsko pripadnost ali spremeniti jo na lastno željo. Izenačenje paragrafa 144 s tozadevnimi določbami v nemškem kazenskem pravu, državna zaščita mater in ne v zadnji vrsti se bo nujno zahtevala pripustitev večjega števila žen v Narodni svet in druge korporacije.
Turčija.
Turške žene so zmagale pri zadnjih občinskih volitvah na polni črti. Obe politični stranki nista izšli brez škode. Ljudska stranka je izgubila precej svojega upliva in mlada liberalna stranka precej svojih upov.
Toda z ozirom na to, da jim je bila dana pravica udeležiti se volitev, bi bile turške žene lahko dosegle mnogo več mest zase, ako bi bile znale izkoristiti situacijo. Zdaj imajo štiri ženske mestne svetovalce v Carigradu; izvoljene so bile kot članice v komisijo za higi-jeno in v komisijo za prosveto.
Indijanka — idealna steno-grafka in strojepiska
Neki ameriški zavod je raziskoval, odkod prihajajo najboljše stenotipistke ter je dognal, da imajo Indijanke najlažjo roko in so najbolj ročne pri pisanju na stroj. So pa tudi zelo vztrajne in morejo pisati po celih 18 ur zaporedoma.
Dobrodelna pojedina
Več sto prebivalcev mesta Kalkute je priredilo o božiču večerjo, katere jedilni list ni izkazoval dragega nego grahovo juho, kruh, sir in vodo, za kar je moral vsakdo plačati štiri šilinge in pol. Za prebitek te večerje so pogostili v Londonu ravno tolikšno število revežev, toda z mnogo boljšo večerjo, (»deležniki večerje v Kalkuti so se obvezali, Ca tisti večer ne zavžijejo drugega; večerje sta se udeležila z mnogimi drugimi uglednimi gosti tudi sam guverner ter kalkutski škof.
POPRAVEK.
Slovenskim ženam.
V	zadnji številki našega lista priobčeno izjavo ženskih organizacij »Zenskemu Svetu« spopol-njujemo v toliko, da dostavljamo še podpis Te-lesno-kulturitega društva »Atena« v Ljubljani, kateri je pomotoma izostal.
ffcspodinjslvo
Kako se osvežijo stari orehi
Ako hočemo, da dobe stari orehi svoj prvotni okus, jih moramo vložiti v slano vodo ter pustiti, da se močijo v njej 5—6 dni. Sol odvzame starim orehom duh po taninu. Voda pa, ki prodira skozi lupino, povzroči, da se jedro napihne in postane mehko. Tudi kožica se da potem lepo olupiti od jedra in orehi zadobe svoj naravni okus.
Saje kot gnojilo.
Vsaka pametna vrtnarica bi morala zbirati saje ter posipati ž njimi gredice, kjer je zasajena zelenjava ali cvetice. Trud, ki je zvezan s tem, se gotovo obilo poplača, ker bodo rastle cvetice bujnejše in trava lepše in sočnejše. Saje ne le pospešujejo raščo rastlinam, marveč tudi preganjajo žuželke. Znano je, kako dobro delujejo saje na rast čebule, pa tudi jagodo rastejo bolje, ako se čez zimo posipljejo s sajami.
Kako zalivamo cvetlice po zimi.
V	mrzlih dneh ni dobro zalivati cvetlic z vodo, ki smo jo ravnokar črpali iz vodnjaka ali iz vodovoda. Vodo moramo prej malo segreti, da je mlačna; zalivamo samo, kadar je zemlja v resnici suha.
Kako se najlepše ogrejemo.
Morda ni vsakemu znano enostavno sredstvo, kako se človek najprej segreje, vendar je to dobro znati, posebno ko je zima v deželi. Vsa umetnost obstoji v tem, da z zaprtimi usti globoko dihamo, dokler se ne ogrejemo, kar navadno ne traja dolgo. Globoko dihanje pospeši obtok krvi in ji dovaža sveži kisik. Kri se svobodno pretaka do konca žil in proizvaja na ta način večjo toploto. Tudi večje prehlajenje se lahko prepreči na ta način, ako takoj v začetku čestokrat globoko dihamo z zaprtimi usti.
Hrana za kokoši.
Po leti, ko se kokoši pasejo zunaj po dvorišču in po vrtu, ni treba, da jih toliko hranimo; zadostuje, da jim damo zrnja zvečer. Drugače je po zimi, ko si hrane ne morejo ničesar najti. Tedaj jih krmimo po trikrat na dan. Dvakrat dnevno jim damo zrnja in enkrat mehko hrano. Izmed zrnja je najboljši ječmen, za njim prideta pšenica in oves. Zrnje ne mešamo skupaj, damo samo ene vrste vsakikrat, pač pa spreminjamo, tako da enkrat ječmen, drugič pšenico itd. Mehki hrani dodatno vedno malo ječmenovih otrobi. Najboljša mehka hrana je kuhan krompir (malo osoljen), tudi kruh je zelo dober; namočimo ga v mlačni vodi ali tudi v mleku. Ta hrana mora biti mlečna. Dokler je le mogoče, dajemo kokošim opoldne tudi zelenjavo.
Pajca za divjačino.
Zavri pol litra kisa in pol litra vode, v katero si dala lovorjev list, par listkov žajblja, rožmarina, timosa, nekoliko zrn popra, par borovih iglic, polovico glavice zelene, koreninico peteršilja, par klinčkov, košček sladke skorjice (cimeta) in na štiri dele razrezano čebulo. To ohladi ter izlij na divjačino, katero si položila v zemljano ali porcelanasto posodo. Predno daš divjačino v pajco, jo dobro operi, odstrani vso kožice in dlake, ki so jih šibre potisnile pod kožo. Divjačino v pajci pokri in obteži pokrov ter postavijo v temen in hladen prostor. Ko je južno vreme, je treba pajco vsaki dan prekuhati in hladno zliti spet na meso. Ako hočeš divjačino uporabiti že po 24. urah, jo inoraš politi s toplo pajco. Mlade, mehke divjačine pa ne stavimo za dolgo v pajco, marveč jo denemo v vročo pajco in jo pustimo samo tako dolgo, dokler se ohladi.
Zajčja pečonkn.
Nareži prekajeno slanino v drobne, dolge rezine ter jo nabadaj v pajcano zajčje stegno in hrbet precej globoko z nožkom ali z iglo, ki se dobi nalašč v to svrho. Zarumeni košček sesekljane slanine, kateri dodaj malo masti. Zajca položi v vročo mast ter ga peci v pečici, med pečenjem ga vedno polivaj s sokom ter malo pajce, kasneje s par žlicami tople juha ali vode. Malo predno serviraš, dodaj poljubno količino kisle smetane, katero malo pokuhaš s pečenko vred. S pečenko daš na mizo testenine ali krompirjeve kifelce. Če pa serviraš zajca s solato, opustiš kislo smetano.
Psmsfre ztms^e plafw
s kožuhovino ali brez od 290 Din, otroške v vseh velikostih od 160 Din naprej v veliki izbiri priporoča
F. I. Goričar, llubljina. Sv. Petru cesta 29 832 Oglejta sl Maso In cena « naših izložbahI
Žene porotniki
Zjedinjene države upeljejo z novim letom ženske porotnike, potem ko so se volilci izjavili za izpremembo zakonov, tičočih se porotne službe. Od porotne službe bodo oproščene žene, ki pričakujejo otroka ali ki morajo skrbeti za stare in bolnike ter v slučaju bolezni. Učiteljice so oproščene za dobo pouka. Nova palača kriminalnega sodišča v Chicago je že prirejena tako, da ženski porotniki prenočijo v njej.
Rusija izvaža ženske kite
Sovjetski tisk poroča iz Uralskih pokrajin, da je neki komunistični mogotec izdal ukaz, da si morajo vse žene odrezati kite, zato da se poveča izvoz surovin iz sovjetske unije. Odrezane ženske kite naj se pomešajo s konjsko žimo in prašičjimi ščetinami — tako se glasi ukazi
Stoletna voditeljica delavstva
V Silverspringu v Zjedinjenih državah je u-mrla nad 100 let stara Mrs Mary Jones. Nad 60 let je bila ena izmed najbolj navdušenih boriteljic za pravice rudarjev in voditeljica rudarskih zadrug. »Mati Jonec«, kakor so jo imenovali, je bila hčerka nekega irskega priseljenca. Ko je izgubila moža in štiri otroke za časa neke nalezljive bolezni, se je popolnoma posvetila delavskemu gibanju, kjer je kmalu zasedla vodilno mesto. Zaslovela je v 1. 1914, ko je vodila množice proti Rockefellerjevemu ru-dokopu Coloradu, potem ko so vojaške čete streljale na ljudi in ubile 21 žen in otrok.
Statistika študentk
V Nemčiji je bilo 1. 1911. 2515 študentk, v zadnjem zimskem Bemestru pa 19.275. S sluša-teljicami in hospitantkami vred se to število zviša na 21.997. Okrog 1000 študentk je iz inozemstva, vendar so to po veliki večini Nemke, bivajoče v inozemstvu, posebno v Poljski. Veliko dijakinj prihaja v Nemčijo študirati iz Bol garske, Amerike in Romunije. Tudi Avstrija in Švedska sta dobro zastopani. Sicer pa prihajajo celo iz Kitajske, Japonske, Turčije, Palestine, Ekuadorja in iz Peru. Največ tujk Študira v Heidelbergu.
Kravato iz krzna — zadnja norost. Imitiran astrahan, krtovina, zajček itd. nam dajo materija 1 za te priljubljene kravate, ki se nosijo lahko na plaščih, kostimih, o bi ek ali in bluzah, ki se to zimo zopet zelo nosijo.
Zgodovina kravale
Kravata je nekako kot podpis na toaleti, nekaka ležerna značka, ki da zunanjosti poseben značaj. Mož brez kravate je kakor anonimno pismo: manjka mu osebnost, ker mu manjka pogum.
Bile so kravate, ki so uživale velik sloves, posebno med tistimi, ki so jih nosili romantiki tja do Paula Deschanela, kateri so jim posvečali izredno pozornost. Nasprotno so veliki možje, kakor Chatanbriand, Lamartine, Alfred de Vigny, Victor Hugo nosili zelo zanemarjene in slabo zvezane kravate. Neki humorist je nekdaj predlagal, naj bi se spisala zgodovina slavnih mož z ozirom na kravate, ki so jih nosili. Zelo mogoče je, da bi si, tako začrtani portreti, bili zelo podobni medseboj.
Kravata, čeravno je najznačilnejši del civilne obleke, je vendarle vojaškega izvora. Za časa Ludovika XIV. je dospel v Pariz neki hrvaški regiment. Defiliral je svečano po pariških uli cah ob zvokih trobent in ob ropotu bobnov.
Vsi vojaki tega polka so imeli lepo zvezane okrog vratu nekake robce iz bele ali črne svile, ki so jih Parižani takoj krstili za »croa-tes«. čez par dni je triumfirala v Parizu moda »kravat«; ni bilo »boljšega« moža, ki bi ne Imel kravate.
Igor Igorjevič:
Kolednica
Prišli so sveti Trije kralji, ta Miha, Gašper, Boltažar, da Jezuščku bi darovali v ljubezni tihi vsak svoj dar.
Kadila eden je prinesel in drugi mire, a zlata pred Njega tretji je iztresel iz dna ponižnega srca.
O,	zdaj še s srcem mi prevdanim pokleknemo pred Jezuščkom, da bo pred hudim in neznanim vse leto varoval naš doml
Drago Cvetko:
Kevinove žalosine dogodivščine
V	davnih Časih so bile še povsod, kjer so danes lepa mesta, trgi in vasi, ogromne šume. Črne, temne so bile in v njih še nikoli ni stopila človeška noga. V sredi šume pa je bila širna planjava, ki je bila pokrita s krasnimi cvetkami vseh barv, po planjavi pa so tekle čiste vodice. Ptičke vsega sveta so sa naredile tukaj svoja gnezdeca. Pele so prekrasne pesmice, kakor jih še ni slišalo človeško uiho. V sredi te planjave je stal biserni grad. Okoli gradu so bile mehke stezice, posipane z najdrobnejšim peskom. V gradu je bilo vse iz zlata in diamantov. Povsod so se podili k ra stri levi in tigri, pa tudi lahkonoge veverice. Vse si lahko videl, kar si hotel. Med njimi pa je bival njihov kralj, velikan Grozan. Bil je večji od največje smreke, bil je tako velik, da se je po njem lahko prišlo v nebesa. V sredi čela je imel troje oči, pa tudi zadaj jih je imel dvoje, da je lahko videl vse, kar se godi okoli njega. Kadar je hotel prižgati ogenj, je kar stegnil roko in že je imel zvezdo z neba, da je ž njo podkuril. Mir je bil v njegovem kraljevatvu in vse se je kar smejalo od sreče.
V	tistih časih je živel onkraj teh temnih go-edov, majhen, a silen mladenič. Imenoval se je Nevin. Hotel je videti ves svet. Zajahal je osla Doigoušca, vzel v eno roko šibo, v drugo pa oster kamen. Kamor je prižel, se ga je vse balo. Vse živali so se mu klanjale in hitele vsem
naznanjat njegov prihod. Debla so padala pod njegovo ostro kameneno sekiro in planjava se j širila. Nekoč pa si je stesal čoln. Za krmarja je postavil medveda-godrnjavčka. Ta je pridno 'krmaril in pluli so mimo ogromnih dreves in bujnih rastlin. Nek večer je zagledal naš medvedek luč: »Joj, mojster, kaj je pa to?« >1, kaj neki naj bo? Zvezda je!« Jadrali so dalje in nekega večera so prijadrali v čudno deželo, v kraljestvo Grozanovo. Ta jih seveda ni videl, ker je bil prevelik. Nevin je šel v grad: »Joj, kaj ' kega še ' em nikoli videl! Kje pa 6em?« Našel je vse polno dobrih stvari in se pošteno najedel. Potem pa je šel spat v mehki mah. Zjutraj ga pride dražit lev s svojim košatim >-pom:« »OSka, ne bodo vstali?« »Ah, to še tudi!« je lihnil Nevin. Najedel se je sladkega mleka, čebelice pa so mu prinesle strdi. Pa zagle-dp Grozana in pravi: »Joj, tako visoke smreke p še nisem nikoli videl!« In začne plezati. Že v dan ' plezal, pa še ni bil pri koncu. Drugi dan pride do prvih vej, — velikanovih rok. Se^ in počiva. Zagleda pomaranče, ki jih je mislil jesti Grozan in pravi: »Joj, tukaj pa na smrekah rastejo pomaranče! Kaj takega!'’' Seveda je bilo ' am, ham«. Gre dalje plezat. Na večer tretjega dne je dospel do velikanovega nosa.Vsede se nanj in si briše pot, ki mu je kar c Vjana lil po obrazu: »Joj, tako visoko je sem. Ko pa stopi na vrh, zagleda tiste luči-zvjzde:« »Oh, ulkaj pa si smreke svetijo!« Pa z, leda zlata vrata in jih odpre. Koga zagleda? Svetega Pt'ra! Sv. Peter pa je oiil hud, da ga je Nevin zmotil pri njegovem delu. Snažil je namreč suknjo gosp.,da Bogeca. Vrže Nevina skozi vrata, a ta se oprime za ključ od nebeških vrat. To je bil sv. Peter hud, saj je moral napraviti nov ključ! Nevin je bežal im prišel nazaj na Grozanov nos. Velikana pa je v nosu za ščegetalo in ]e kihnil. Nevin je padel z nosa. Tri dni in tri noči je padal, preden je padel na z niljo. Prav tedaj je pa zazehala velika riba
i	je Nevina požrla. Ker pa ji menda ni bil posebno dober, ga je izbljuvala. Nevin je bil strašno hud. Vrgel je zlat ključ v zlato jezero za giadom in se je zaklel, da ne gre več nikoli obiskat sv. Petra, še manj pa plezat na smreke, ki kihajo v tej čudoviti deželi. Pobral je šila in koipita in jadral nazaj domu. Sam pri sebi je rekel: »Najboljše je pač le doma!«
Kdor pa te zgodbe ne verjame, pa naj gre vprašat Nevina samega, če že ni umrl...
Pesmi o kraljeviču Marku
(Prevaja Radivoj Rehar.)
Kraljevič Marko in Alil aga.
(Dalje)
Jezdita dva dobra pobratima skozi lepo mesto carigrajsko: prvi slavni kraljevič je Marko, drugi pa je turški beg Kostadin.
Pa oglasi kraljevič se Marko:
»Pobratim moj, dragi beg Kostadin!
Ko zdaj jezdil bom po Carigradu in zatekla bi me kje nezgoda,
S bi kdo me na dvoboj poklical, bolnega se delal bom nevarno, bolnega od hude srdoboli.«
Res se Marko bolnega napravi, vse izdere nože izza pasa, pa previdno, modro in preudarno vleže konju Šarcu se na pleča, in na sedlo glavo še nasloni ter tako po ulicah pojaše.
Dobra sreča je tako hotela, da ga sreča carjev Alil aga, i za ago četa janičarjev.
Tole Marku Alil aga pravi:
»O, junaški kraljevič moj Marko, pojdi, da poskusiva se v borbi!
In če Bog ti in pa sreča dasta, da v tej tekmi zmagovit ostaneš,
dam prav rad ti vse gradove svoje, dostojanstva vsa in službe dobre, ž njimi vred še ženo svojo verno.
Ako pa močnejši bom od tebe, ne zahtevam ne gradov ne žene, ampak to-le: da se smem — obesit in odvzeti urnega ti Šarca!«
Odgovarja kraljevič mu Marko:
»Pusti v miru, Turek me nevarni!
Nič do borbe mi s teboj ni danes, ker napadla bol me je nevarna, bol nevarna, srdobol moreča; še na konju komaj le držim se, pa da s tabo v borbo bi se spuščal.<
Pa se Turek odstraniti neče, zgrabi Marka za svileni suknjič in odseka mu ga polovico...
»Idi tepec, naj te vrag odnese!«
Pa se Turek odstraniti noče, zgrabi Marka za svileni suknjič — ali Marko naglo nož potegne in še drugo d& mu polovico:
»Pojdi ž njo in Bog naj te ubije!«
Še se Turek odstraniti noče, pa zagrabi naglo uzdo Šarca, z desno roko uzdo konja Šarca, z levo Marka in ga — v prsa sune;
Plane Marko kakor iskra živa, trdo sede v sedlo konju Šarcu, krepko uzde močne mu nategne, da poskoči kakor strela nagla preko konj in preko janičarjev, pa zakliče begu Kostadinu:
(Se bo nadaljevalo.)'
Agitirajte za »Jugoslovana«/
Zaklad pri Sv. Danijelu
Goriška narodna pravljica.
Vse drugače kakor danes je bilo v naši vasi in krog nje pred davnimi časi. Divje žene so se skrivale po skalnih duplinah, na Zajčici je bilo zakopano zlato tele, pa tudi drugih zakladov je bilo vse polno. Vse to je pravila nam otrokom stara mati. Najlepša se nam je zdela zgodba o zakladu pri Sv. Danijelu, ker nas je bilo najbolj strah med pripovedovanjem te pravljice.
Stara mati nam je pravila:
V	onih davnih časih, ko še ni bilo mostu čez Sočo pri Tolminu, je prevažal ljudi z enega brega na drugega brodnik Malnar. Njegova hiša je stala na desnem bregu Soče pod vol-čanskim pokopališčem, na katerem stoji okoli 700 let stara cerkev sv. Danijela. Danes štrli v zrak le golo zidovje Malnarjeve hiše; porušila jo je svetovna vojna.
Brodnik Malnar je imel majhno leseno ko-libico ob Soči, kjer je čakal ponoči na potnike. Tam je imel privezan tudi svoj čoln. Neke temne noči, ko je spal zopet v svoji leseni hišici, je čul okrog enajste ure, da ga na drugem bregu nekdo kliče. Urno vstane in vesla na drugi breg Soče Ko prispe na nasprotno stran, mu počepne nekaj v čoln in pravi, naj ga prepelje na drugi breg. Malnar obrne čoln in vesla proti domu. Veslal je silno težko. Skrbelo ga Je in tudi strah ga je bilo, kajti takega potnika ni še vozil.
»Ali težko voziš«? ga vpraša iz kota čolna.
»Silno težko,« odgovori Malnar, »povej mi, kdo si!«
»Vem, da voziš težko, a tudi tvoje plačilo bo obilno. Pelji me na drugi breg. Ako me rešiš, dobiš takšno plačilo, da boš srečen ti in ves tvoj rod«.
Malnar napne vse svoje sile in krepko vesla proti svoji hišici, veseleč se bogatega plačila. Že prav blizu brega mu skrivnostni potnik prične naročevati: »Ko bo ura odbila polnoči, pojdi na pokopališče k Sv. Danijelu. S seboj vzemi motiko in lopato. Kjer boš videl goreti plamenček, tam začni kopati. Vedi pa, da delo ne bo lahko. Ko boš že na koncu svojega dela, boš videl goreti svojo hišo in hlev, slišal klicati svojo ženo na pomoč, jokati svoje otroke in tuliti živino v gorečem hlevu. Nad teboj se bo vrtel mlinski kamen, a ne boj se, ne bo padel nate. Rumeni vojaki pridejo na pokopališče in te bodo hoteli napasti. Ali ti ne glej nikamor in nikogar ne poslušaj, molče koplji dalje. Vse to bo le preizkušnja, če si vreden zaklada. Ako dvigneš zaklad, rešiš tudi mene.«
Ves truden in poten je priveslal brodnik na drugi breg. Iz čolna se je nekaj prekucnilo in izginilo v temo.
Malnar je urno privezal čoln in hitel domov po motiko in lopato, da dospe Se pravočasno na pokopališče. Točno o polnoči je stopil z motiko in lopato čez ramo med grobove. Sredi pokopališča Je zagledal slab plamenček.
Krenil je tja in se urno lotil kopanja. Hitro mu je šlo delo od rok. Kmalu je zadel na nekaj trdega. Zelo se je razveselil.
Toda naenkrat se razsvetli pokopališče in vse naokrog. Bilo je svetlo kakor opoldne. Prestrašen je mož pogledal kvišku in videl, da šviga visok rdeč plamen iznad njegove hiše. Nad seboj je videl mlinski kamen, ki je grozil, da ga bo pomečkal. Za trenutek je nehal kopati, pa domisli se je, kaj mu Je pravil skrivnostni potnik, in kopal je dalje.
Kmalu je zaslišal obupno klicanje svoje lene in pretresljiv jok otrok. Zdelo se mu je, da ga kličejo, naj jih reši iz ognja. Mrzel pot ga je oblival, vedno bolj ga je bilo strah, a vendar je kopal dalje. Ko je pa slišal, kako tuli živina, kako pokajo goreči tramovi ter kako se rušita hiša in hlev, se ni inogel več premagovati. Pustil je skoraj izkopan zaklad in zbežal proti gorečemu domu.
Komaj pa je stopil * pokopališča, ga je obdala črna tema. Videl ni več požara, niti ni slišal nobenega glasu, le Soča Je šumela doli v svoji strugi. Doma je našel nepoškodovano hišo in hlev, družina in živina pa je mirno spala.	i
Tekel je nazaj na pokopališče, pa ni mogel najti kraja, kjer Je kopal. Vsa tla so bila ena ka in njegovega orodja ni bilo nikjer veB.
Pozneje Je Malnar še večkrat kopal in iskal zaklad, toda vedno zaman. Prestal ni težke preizkušnja in tudi čudnega potnika ni reill.
UGANKA.
Kdo od vas pozna mi ptiča, ki po hrbtu ves je siv pa rdeč ima podbradek, kljun močan in malce kriv: iz gozdov pozimi pride, ko je toplo — spet odide?
Rešitev zadnje uganke: BETLEHEMSKA ZVEZDA. Prejeli smo 43 rešitev, nagrade pa prejmejo: Alojzij Novak, učenec III. razreda v Veržeju pri Ljutomeru; Milan Maraž, učenec III. razreda v Ormožu; Dušan Vrbnik, učenec v Beogradu in Anica Umek, učenka v Lokah pri Trbovljah. Rešitve današnje uganke naj se pošljejo uredništvu mladinske priloge »Jugoslovana« v Mariboru, Aleksandrova cesta 24 do srede 7. t. m. opoldne.
Intferview s pastirčkom
(V torek bo v Drami krstna predstava Go-lieve otroške komedije Princczka in pastirček.
V	vlogi pastirčka bo nastopil mali Mitju Gorčev).
Najbrž sploh ne vem kako se po svetu delajo interviewi — kaj šele, da bi vedel, kako se delajo interviewi s takimile majhnimi, pa skoraj že velikimi teatrskimi zvezdami, kakor je Gorčev Mitja. Čakal sem na hodniku za odrom, na tistem veselem in žalostnem, tihem in hrupnem hodniku, po katerem se sme med dejanjem hoditi samo po prstih in na katerem se zmirom zgodi dobršen del vseh teh tragedij in komedij, ki pridejo na oder — na ta hodnik se vračajo igralci s scene, kadar so prosti za nekaj minut, v vseh svojih kostumih, maskah in lasuljah, na ta hodnik pritekajo obupani inšpicijenti, kadar morajo v zadnji sekundi urgirati kak nujen rekvisit ali igralca, ki še ni prišel za kulise čakat svoje iztočnice, tod hodijo po prstih med prvimi dejanji pre-mijer režija, direkcija in uprava in s trepetajočim srcem čakajo, kako se bo zgenila hiša, ko pade zastor — da, na tem hodniku se zmirom zgodi mnogo velikih in važnih reči, ki pa jih kritiki po navadi ne dajo v časopise, to je nekaj tistega velikega, strašnega sveta, ki se mu gledališkem in vsakdanjem življenju pravi »za kulisami«. Tu sem čakal, da se mali Mitja še enkrat pokloni svojemu ploskajočemu občinstvu in da mi v kratkem odmoru pred zadnjo sliko »Petrčkovih sanj«, da kratek interview — svoj prvi interview, mislim, pred svojim neznanim življenjem. Tam sem ju pričakal oba, njega in njegovo gospo mamo, ki je prišla iz avditorija — najsrečnejša, naj-hvaležnejša gledalka svojega malega sina — junaka — da ga povede v garderobo in mu pomaga obleči tisto lepo, belo oblačilo, v katerem gre na koncu Peterčkova duša v nebesa. Stisnil sem roko Mitji, pogledal sem mu v velike, temne oči, v njegove plave lase, njegov lepi otroški obraz, na katerega so mu razen materine ljubezni tako zgodaj začele sijati žarnice In reflektorji teatrske razsvetljave in na katerega mu je gledališče tako zgodaj naslikalo nekaj svojih brv in potez, stal sem pred njim ves neroden in zmeden in nisem vedel, kako naj začnem — med ljudmi je navada, da otroke ogovarjajo s »ti«, s teatrskim človekom
—	in Mitja je že skoraj cel teatrski človek — pa nikoli ne veš, kako je treba postaviti besedo. Spremil sem njega in gospo v garderobo, in med tem ko mu je gospa mama, pomagala potegniti čez glavo tisto belo oblačilo, sem jaz sedel tam In nisem vedel, kaj in kako naj vprašam in zapišem, In sram me je bilo. Koko da mu je, sem nazadnje vprašal, kako da mu je sredi vseh teh reči, kako mu Je, takole igrati v resničnem gledališču in sploh.
»Lepo«, mi je rekel Mitja. Po stenah okrog nas so viseli plašči in pokrivala igralcev, srajce in kostumi, nekdo je prišel, rekel »pardon« snel nekaj s kluke in šel. In Mitji je žarel obraz.
In kako se mu kaj zdi takole, sem nadaljeval, narahlo oprt ob navzočnost in pomoč gospe mame, takole Peterček iz »Poslednjih sanj« ali pa tale pastirček, ki se ga zdaj uči? Katera vloga je pa lepša?
»Jaz ne vem,« je rekel Mitja, »jaz vse vlogo rad igram. Jaz imam rad Peterčka in pastirčka. Ampak Peterček je precej žalostna vloga, pastirček je pa korajžen in vesel in se ničesar ne boji, niti medvedov. Sicer je pa oboje lepo, jaz rad oba igram.«
Spodaj je zazvonilo. »Jezus, mama, zvoni,« je rekel Mitja. Da, zvoni že, sem rekel in sem vstal, zahvalil sem se in se oprostil. In ko sein šel po stopnicah, sem razmišljal, kako je kaj s srcem tega našega najmlajšega igralca sredi vse te velike teatrske mašinerije — najlepše na svetu je vendar iluzija, in biti otrok, »e pravi, imeti zelo, zelo mnogo iluzij. Mitja pa je v teatru že čisto doma, čisto blizu je vsem rečem, kulisam, igri in vsemu.
In )cdor je zelo blizu rečem, ta ima lahko samo še zelo malo iluzij. Gorčev Mitja je pri svojih enajstih letih že skoraj resničen igralec.
Zaroka španskega prestolonaslednika
Španski prestolonaslednik, ki ima naslov »aeturski princ« (Ashirdja je španska pokrajina), se je zarobil s princezinjo Espe-ranoo, hčerko Don Karlosa Bour-bonsfcega. Nevesta je prestolonaslednikova sestrična.
ftfuzej za orfroke
Iz Londona poročajo, da bodo v kratkem odprli v znamenitem zavodu za vzgojo otrok v Kensingtonu velik muzej za otroke, kakor so si ga zamislili najboljši angleški vzgojitelji. Ta muzej bo na zunaj podoben ogromni prodajalni igrač, kajti otroci mislijo z očmi in hočejo vse potipati. V muzeju bodo videli otroci velikanske nasipe ob Nilu, seveda v malem, ampak pač takšne, kakršni so. Gledali bodo starogrška in starorimska svetišča, ravno tako pa tudi cele gozdove fabriških dimnikov v Angliji in dolge vrste železniških vozov na londonskih kolodvorih. Pouk v zemljepisju in zgodovini bo torej zelo zanimiv. Danes se bodo peljali ogledovat mogočne starorimske stavbe, jutri pa diamantno polje v j užni Afriki, pa vse skupaj ne bo več velfalo kakor vožnjo s cestno železnico do Kensingtona. Razvoj mlina bodo otroci gledali na 5 velikih -'delih: gledali bodo zamorko, kako drobi žito med dvema kamenoma, potem oslička, kako suče mlinsko kolo, potem holandski mlin na veter in staroangleški mlin na vodo, zadnji model pa bo predstavljal moderen parni mlin. Vse te lepe reči pa ne bodo pod steklom, ampak otroci bodo lahko vse priemali, otipavali in vrteli, da bodo videli, kako stroji delujejo.
Ali bodo ti otroci srečni?
kaj dajejo, nato pa se je začela prava borzna trgovina za različna mesta. Ko je bilo tudi to delo opravljeno, se je pa začela posebna šola za maskiranje in tu sem videl, kako se da na čisto priprost način narediti iz razmeroma zdravega Človeka silno nadležen in betežen starec, ki mu moraš dati krajcar...
Bilo je že pozno po noči, ko so se gospodje začeli razhajati, da se nekoliko odpočijejo, da bodo mogli naslednjega dne še bolj uspešno opravljati svoj težavni posel okoli cerkvenih vrat in pri raznih pariških stebrih.«
Tajni klub »Tammany-Bflall«
V politični zgodovini Zedinjenih držav se zadnja leta vedno in vedno ponavlja beseda »Tammany-Hail«. Svet prav malo ve, kaj pomeni ta beseda. Ni pa to nič drugega kakor označba za neki tajni klub, ki je skoro vsega-mogočen.
V Ameriki obstojita, kakor bo večini naših bralcev gotovo znano, dve veliki politični stranki: republikanska in demokratska. Obe stranki se opirata na tajne politične organizacije. Tajna politična organizacija, ki dela za »demokratsko stranko,« se imenuje »Tammany-Halk. Ta organizacija je razpredena sicer po vseni ozemlju Zedinjenih držav, a najbolj močna in vplivna je v Newyorkn, kjer ne pride noben župan, noben guverner in noben uradnik na svoje mesto brez sodelovanja te tajne organizacije.
0 tej organizaciji 60 v Ameriki že pred vojno mnogo govorili in pisali, zlasti zaradi škandalov, lri 60 jih odkrili v mestni upravi New-yorka, in ki so jih zagrešili pristaši te tajne organizacije. Mestni očetje in uradniki namreč, ki jih je na na njihova mesta postavila »Tam-many-Hall«, niso imeli druge naloge, kakor da so kradli denar iz mestnih blagajn v korist tajne organizacije in njenih Slanov. Tem noreti nos trni je mogla napraviti konec le centralna vlada v Washingtonu in preiskave, ki jih je odredila centralna vlada, »o spravile strahovite stvari na dan.
Tako je dobil neki občinski jvelovalec v Newyoi'ku, ki je bil pristaš tajne organizacijo, od nekega založnika šolskih knjig, nad 20.000 dolarjev, samo da je spravil pod »treho predlog, naj občina kupuje šolske knjige za »voje šole samo pri tem založniku. Tudi pri oddaji raznih javnih del, kjer so »e dale zaslužiti milijonske svote, ni prišel nikdar noben ponudnik v poštev, če ni imel priporočila od »lam-may-Hall<-a. Kogar je ta stranka oziromu organizacija »držala«, ta je dobival razne popuste pri davkih itd., kdor pa ne, je moral plačevati do blasnoeti.
Organizacija je delaJa nadvse brezobzirno hi se tudi ni plašila umorov in poboje-v takih oseb, ki so ji bile neprijetne. Tako je nedavno »izginil« neki magiistrani uradnik t Newyorku, malo pozneje pa neki »odiitk, a nihče ne ve, kako. Splošno prepričanje pa je, da je oba svoja nasprotnika dala odst raniti tajna organizacija »THjnmay-Hail<.
M&nvy Ford c revščini
Berlinski list »Tempo« objavlja pogovor svojega sotrudnika Rene Kraus-a z znanim »kraljem avtomobilov« Fordom, s katerim sta se pogovarjala o raznih gospodarskih vprašanjih.
Najprej sta pogovarjala o svetovni gospodarski krizi, pa je Ford to stvar razložil tako-':: »Ljuije pravijo, da je svetovna gospodarska kriza posledica nadprodukcije, ker je b aga preveč. To naziranje je silno napačno: Blaga ni r"koli preveč I Blaga bi bilo preveč le ted j, če bi vsak č’ vek že imel vsega preveč, karkoli si poželi, da bi aiogel lepo in udobno živeti. Od tega idealnega stanja smo pa še silno oddaljeni.
Mi v Ameriki smo izkusili, da si gospodarstvo dviga in razvija le takrat, če so plače visoke, cene blaga pa čim nižje, da ljudje lahko kupujejo blago. Zniževanje plač in zviševanje cen blagu pa more imeti za posledico zastoj v produkciji. Z zniževanjem plač se ni dala ozdraviti še nobena gospodarska kriza. Zato pa zniževanje plač ni norčevanje, ampak zaprav-
ljanje.
Mar naj to imenujemo varčnost, če še vedno rabimo star stroj, čeprav vemo, da dela nov stroj bolje, ceneje in hitreje? Prav tisto velja v privatnem življenju: Ali naj bo to norčavost, če nekdo nosi in nosi staro obleko, čeprav ve, da bi nova obleka zelo dvignila njegov ugled in mu omogočila boljši položaj? In kakšna norčavost naj bo to, če znižujemo plače delavcem in jim zvišujemo njihovo kupno moč namesto, da jo zvišujemo in s tem dvigamo produkcijo? To je v resnici le zapravljanje!
O revščini pravijo mnogi, da je to lepa čednost. To pa ni res. Revščina ni nikaka čednost ali krepost in tudi na nespremenljiva, ampak je samo bolezen človeške družbe, ki se pa mora dati ozdraviti kakor se da ozdraviti vsak drug organizem. Ozdraviti pa se da revščina le z delom in nikdar ne s špekulacijo. Denar se da zaslužiti le .z delom, nikdar pa ne s špekulacijo, ki je in ostane vedno nerodovitna.
so pa ljudje draga jim pisma tudi skrbno hranili. Preprosti ljudje, ki imajo tudi dandanes še nekaj časa, branijo pisma še dandanes z veliko skrbjo.
Moderna »nova stvarnost« (namreč napačno razumevana »nova stvarnost«) pa ne pozna več časa, pa tudi ne tiste tihe, notranje lepote pisem, ki veje iz nekdanjih pisem. Danes je vse kratko, suhoparno »stvarno«, brez duše in srca. Višek pisemske stvarnosti pa so dosegli v Ameriki, kjer so vpeljali v najnovejšem času kar posebne obrazce za modema pisma. Tem obrazcem (formularjem) pravijo »snappigvam«.
Na takih »snappigvamih« je besedilo pisma že tiskano. Tako pismo ima 18 odstavkov ali rubrik, vsak odstavek pa ima po 5—10 kratkih poročil. Tako n. pr.: »Sem zdrav (a). Vreme je lepo. Imam prijetno družbo. Veselim se na zopetno svidenje. Ali pa tako: »Imam mnogo opravkov. Vreme je brezupno. Živim čisto sam zase. Hrana je zanič. Pozdravljam vse.« Kdor hoče torej naglo pisati, vzame tak obrazec in pristavi k vsakemu stavku, ki ustreza njegovemu namenu, križec aili piko ali pa kakšen drug znak in pa svoj podpis in pismo je gotovo.
Mogoče se bo tudi pri nas kdo spomnil na te obrazce in jih začel prodajati. Amerikanec, ki je te obrazce iznašel, je brez dvoma prišel na svoj račun.
Berači v Parizu
Najvišji nebotičnik r Newyorku
V	Newyorku grade nebotičnik, ki bo prekašal po višini celo znani Eitfedov stolp v Parizu; nebotičnik bo namreč še 3 metre višji, imel pa bo 85 nadstropij.
Reforma koledarja
Med raznimi nažrti, s katerimi se bavi Dru-Stvo narodov že več let, se nahaja tudi načrt za reformo našega koledarja, ki ga je izdelala že 1. 1919. mednarodna zveza astronomov pod predsedstvom belgijskega kardinala Merciera. Tudi mednarodni kongres trgovskih zbornic se je 1. 1921. v Londonu izjavil za reformo, nakar je tudi Društvo narodov izbralo posebno komisijo za proučevanje tega vprašanja. Ta komisija pretresa to vprašanje z dveh vidikov: Ali je mogoča le reforma sedanjega gregorijanskega koledarja, ali pa naj se zlasti Veliko noč proglasi kot stalen praznik?
Ni dvoma, da je današnji naš koledar precej pomanjkljiv. Posamezni deli leta niso enako dolgi, kar je neprijetno zlasti za računanje mezd in obresti in za vsakovrstne statistike, neprijetno je tudi to, da ne padajo na iste dni vedno tudi enaki datumi meseca in tudi »prvi« in »zadnji« padajo vedno na različne dni tedna; nedoločen datum Velike noči je neprijeten za trgovino, zlasti za modno, in pa za tujski promet. Z ozirom na vse te okolnosti je dobilo društvo narodov 185 predlogov za reformo koledarja in sicer 24 iz Nemčije, 33 iz Francije, 27 pa iz Zedinjenih držav. Najbolj radikalen je načrt, ki ga je izdelal znani naravoslovec Viljem Asturdi iz Lipskega: po njegovem bd morala imena mesecev izginiti, namesto imen pa bi meseci dobili številke in ravno tako dnevi. Amerikanec Comte pa je predlagal vpeljavo 13 •nesecev po 28 dni, dan novega leta pa bi bil °značen z ničlo.
Društvo narodov je iz doposlanih mu predlogov izločilo vse, ki hočejo preložiti začetek leta *>. pr. na Božič, potem pa tudi vse one predloge, ki hočejo odpraviti prestopno leto. Tudi izPremembe imen mesecev Društvo narodov odklanja. S tem je že odpadlo veliko število predlogov.
Ostali predlogi se dele na 3 skupine. Prva skupina deli leto na 4 četrtinke in na 12 mesecev; od teh mesecev naj bi jih imelo 8 po 30, trije po 31 dni, eden pa 32 dni. Prednost tega načrta je v tem, da bi se vsaka četrtinka leta začela z nedeljo, če pade novo leto na nedeljo, vsak drugi mesec vsakega četrt leta pa bi se začel s torkom, vsak tretji mesec pa s čepkom, če ima tretji mesec 31 dni.Te prednosti So pa gotovo premajhne, da bi se le zaradi niih izplačalo reformirati koledar. Obe drugi lupini uvajata dneve z »nič.lo« in dneve brez jelenskega značaja, tako da bi bilo leto razdeljeno na gotovo stalno število tednov: ali na
^ niesocev po 28 dni, aili pa na 8 mesecev po dnj (i niesec 31 dni).
^voje prednosti in koristi hna vsak sistem
in pomožni koledar s 13 meseci je že vpeljan na angleških železnicah.
Glede Velike noči se je Društvo narodov obrnilo na važne kristjanske verske organizacije. Carigrajski patrijarh je odgovoril, da so se pravoslavni na svojem kongresu odločili za reformo, če pristanejo tudi druge cerkve nanjo. Angleška cerkev je odgovorila, da ni nobenega verskega razloga proti reformi, toda tudi ona pristaja na reformo le, če pristanejo nanjo tudi vse druge kristjanske cerkve.
Pisma nekdaj in danes
Takrat, ko so ljudje imeli še čas, so pisali najlepša in najbolj nežna pisma. V pismih so se pogovarjali možje s svojimi ženami, fantje s svojimi izvoljenkami in prijatelj s prijatelji o najbolj srčnih svojih zadevah talco, kakor da da govore med seboj »med štirimi očmi«, brez nadležnih prič in še bolj nadležnih prisluškovalcev in zato spadajo pisma znamenitih mož in velikih žena, kolikor nam jih je še ohranjenih in javnosti dostopnih, med najlepše plodove srčne kulture, ki nam omogočajo globoke poglede v človeško notranjost. Iz raznih pisemskih zbirk vidimo, da je billo pisano pismo ljudem nekdaj nekaj svetega in nad vse lepega, kar se ne vidi le iz vsebine, ampak tudi iz lepe in skrbno izbrane zunanje oblike. Zato
Kakor vsako veliko mesto ima tudi razkošni Pariz veliko siromaštva in veliko beračev. Življenje pariških beračev opisuje neki nemški časnikar tako-le:
»Bliža se že polnoč in na postaji podzemske železnice se že zadnji uslužbenec odpravlja domov. Ko odpiha že zadnji vlak in se tudi zadnji potniki razidejo, takrat se dvigne s stopnic tudi invalid, ki je stal na svojem mestu že od ranega jutra. Iz žepa potegne torbo in strese vanjo ves svoj naberačeni drobiž, potem pa gre preko trga. Na drugi strani pozdravi še drugega svojega tovariša, potem pa jo zavijeta oba v neko stransko ulico.
Tam je mala kavarna, kamor jima sledim tudi jaz. Je to kavama kakor vsaka druga, ima pa zadaj še posebno sobico, kjer se lahko igra biljard. V prvi sobi dremlje samo kavarnar, v zadnji sobi pa je polno gostov, ki so sami berači, ki si zelo sumljivo ogledujejo tujca, ki zaide med nje. Kakor vse kaže, je med berači tudi precej takih, ki nimajo posebno čiste vesti.
Polagoma smo se sprijaznili in tedaj sem zvedel, da ima vsak pariški okraj svojo kavarno, kjer se zbirajo berači. Zvedel sem tudi, da ima vsak okoliš svojega »kralja«. »Kralj«, s katerim sem imel čast se spoznati, se piše Toper, ima pa po 500 frankov na dan dohodkov. Ima tudi dve lepi hiši...
Jaz bi bil rad zvedel, če so res vsi berači, ki se tukaj zbirajo, za delo nesposobni, ali pa je več takih, ki svojo invalidnost le hlinijo. Pogled na biljard na sredi sobe mi je povedal vse. Tam so ležale berglje in palice, roke in noge, vseh vrst malhe in bolniški ovitki, lastniki vsega tega blaga pa so mirno sedeli okoli njih zdravi in čvrsti in so se prav dobro zabavali! Ves njihov pogovor pa se je sukal okoli boljših in slabših mest, o ljudeh, ki dajejo in ki ne dajejo in
•V v v *4
Zimski šport
Slika nam predočuje zimsko »portsko
na Tirolskem
življenje v KilzbUchel-u na Tirolskem.
iSedelja, 4. januarju 1931.
mmtrnmmmmmBmmmmmmmmmmmmammajt
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 27234.
Pregled nalezljivih bolezni ▼ Dravski banovini
od dne 15. decembra do dne 21. decembra 1930.
S res	Ostali	O _ O 1 a o s«	© ► S T3 M P	X	Ostane] o| v oskrbi!
Skupina tiluinih boleini.					
Brežic« . , , . Celje	 Dolnja Lendava . « • Kamnik ...... Kriko Laško •••.ta* Litija • Ljubljana (irn) , , . Ljutomer Murska Sobota . . . . Novo mesto . . • * . Prevalje ..•**> Ptuj Radovljica . • . • > Slovenjgradeo . . .	4 1 3 2 1 1 2 2 1 2 1 2	i i i	3 1 1	1	i 1 3 2 1 1 1 g 1 1 2 1 1 1
Skupaj	22	3	6	1	19
Grila. — Drsenteria.					
Breiiee ...... Ljubljana (sre*) . .	—	1 1	—	=1	1 1
Skupaj .	—	. 2	-	-1	2
Skrlatinka. — Scarlatina.					
Brežice ..•■«« Celje Celie (mesto) . • • . Dolnja Lendava . t • Kamnik ...••• Kočevje . . • • « • KrSko LaSko .««•«•* Litija • • • . v > * Ljubljana (sre*) . » , Ljubljana (mesto) . » Liutomer ... Maribor desni breg . . Maribor levi breg . . . Maribor (mesto) , • • Murska Sobota. • • . Novo mesto . > • * • Prevalje ..••*• Ptuj . . , | . Ptuj (mesto). . ■ • . Radovljica ..... Smarie pri Jelšah . . •	4 7 1 1 2 2 10 5 1 6 3 5 5 5 3 2 4 1 3 1 1 7	1 4 1 1 1 2 1 2	2 1 2 1 3 1 4 2 1 6	2 1	S 11 1 1 2 3 7 4 1 3 4 1 3 4 3 2 4 1 3 1 1 4
Skupaj	79	13	22	3	67
Ošpice. — Morbilli.					
Brežice ....«• Novo mesto	 Ptuj	* » * Ptuj (mesto). . . • . Smarie pri Jelšah . . .	1 1 27 7 1	20 14 9	1 19 6	—	21 22 11 1
Skupaj	37	43	25	-	65
Davica. — Diphteria et Croup.					
Brežice ...••• Celje • • • • • Celje (mesto) . • • . Dolnja Lendava , • » Oornjigrad . ■ * ■ » Kamnik Kranj .«»«•«• Kočevje , i i ■ i • Konjiča • » • • » * Krško .»«■••* Laško , * i > i • * Litija Logatec ...tat Ljubljana (srez) . > • Ljubljana (mesto) » > Ljutomer ....«# Maribor desni breg . . Maribor levi breg . • > Maribor (mesto) , • ♦ Murska Sobota . , . . Novo meato . • * i » Prevalje ..•§»• Ptuj • • • • t • * Radovljica . . • • » Sbvenjgradeo .... Šmarje pri JelSah . < .	36 7 1 1 2 3 2 2 1 29 3 1 15 8 4 7 7 4 1 2 2 2 2 11	8 3 1 2 1 5 4 2 2 1 4 4 2 8 1 2 4	11 5 2 1 11 6 1 4 1 1 2 2 7	1 2 8 1	33 6 2 1 1 5 1 2 21 7 1 2 11 8 4 7 8 5 2 2 1 2 2 8
Skupaj	|l53	| 49	154	1	|l41
Nalezljivo vnetje možganov. — Meningitis eerebrospinalis epidemica.					
Ljubljana (sre*)	1	| -	1	—	1 -
Skupaj .	1	1-	1	—	I-
Sen. — Bijsipelas.					
Brežice • . t > > * Kranj Kriko ..»••>» Ljubljana (mesto) . . Ljutomer ...... Maribor desni breg . . Maribor levi breg . • . Maribor (mesto) . . • Ptuj		 ftmarje pri Jellab . • .	1 1 1 2 3 3 2 2 1	1 1 2	1 2 1 1	|	1 1 1 3 1 3 2 1 2
Skupaj .	16	4	5	—	15
Srez	Ostali	o 52 B o •»■s z °	jOzdraveli	Umrli	Ostali v oskrbi
Dušijivi kašelj.	— Pertussia.				
Celje		1		-		1
Skupai	1		-	-	1
Krčevita odrevenelost		— Tetanus.			
Celje		1	—	—	—	1
Ljubljana (mesto). . .	1	—		—	1
Skupaj	2	—	—	—	2
Odrevenelost tilnika. — acuta.		Polyomyeliti8			
Prevalje ....	1 2	—	—	—	2
Skupaj	1 2	—	—	—	2
Ljubljana, 27. decembra 1930.
Po odredbi bana; Zdravstveni inšpektor:
Dr. Mayer.
V. No. 1025/27.	3160-3-3
Razglas o licitaciji
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem gradbenih del za uradno poslopje in 4 dvo-družinske uradniške stanovanjske hiše carinarnice na Rakeku na novo
I. javno pismeno ofertno licitacijo na dan 22. januarja 1931. ob 11. uri
v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ofertni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 21.
Ponudbe naj se glase za vsa dela sknpaj v obliki popusta izraženega v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: Din 2,706.318-41.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinah« in na razglasni deski tehničnga oddelka. Kraljevska banska n prava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 30. decembra 1930.
3»
V. No. 1956/23.	3159-3—3
Razglas o licitaciji.
Ker I. licitacija za prevzem dovršitvenih del pri oentralni kurjavi v anatomskem institutu univerze v Ljubljani ni uspela, razpisuje kraljevska banska uprava Dravske banovine
II. javno pismeno ofertno licitacijo na dan 23. januarja 1931. ob 11. uri
v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ofertni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 21.
Ponudbe naj se glase za vse delo skupaj v obliki enotnega popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša Din 206.080-—.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinah« in na razglasni deski tehničnga oddelka.
Kraljevska banska nprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 29. decembra 1930.
*
V. No. 5911/19.	3161-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, razpisuje za prevzem del za gradnjo carinske pregledovalnice ter uradnega in stanovanjskega poslopja carinarnice na Jesenicah na novo I. javno pismeno ofertno licitacijo na dan 24. januarja 1931. ob 11. uri v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ofertni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 21.
Ponudbe naj se glase za vsa dela skupaj v obliki popusta izraženega v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša Din 8,743.149-15.
Podrobnosti razipisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinah« in na razglasni deski tehničnga oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 29. decembra 1930.
*
V. No. 58/7-1930.	8145 3—3
Razglas
o prvi pismeni ofertalni licitaciji la dobavo cevovoda za vodovod ▼ Veliki in Mali Dolini.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi
51.	86 do 98 zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910 in njegovih izprememb odnosno dopolnitev za dobavo cevovoda za v dovod v Veliki in Mali Dolini
I.	javno pismeno ofertaino licitacijo
na dan 16. februarja 1931 ob enajstih
v prostorih tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Novi trg l/II.
Potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki se dobivajo med uradnimi urami proti plačilu napravnih stroškov pri istem oddelku v sobi št. 6.
Skupna vsota predmetne nabave je pro-računjeaa na Din 148.370'—.
Ponudbe se morajo glasiti na poedine točke proračuna z navedbo končne vsote (tudi z besedami).
Svojeročno spisane ponudbe na uradnem formularju, opremljenem s kolkom za 100 dinarjev (priloge s kolkom po 2 Din), morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije v zapečatenem zavitku, označene s »Ponudba za dobavo cevovoda za vodovod v Veliki in Mali Dolini, ponudnika N. N.«, neposredno v roke predsednika licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe se ne bodo upoštevale.
Vsak ponudnik se mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, katera znaša za domačine 15.000 dinarjev, odnosno 30.000 dinarjev za tuje državljane. Kavcija se mora položiti pri banovinski blagajni, Erjavčeva cesta 13, naj-kesneje na dan licitacije do 10. ure dopoldan, v smislu čl. 88 zakona o drž. računovodstvu.
0 položeni kavciji prejme ponudnik bla-gajnično položnioo. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil, odobrenje ministrstva za zgradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij, in potrdilo pristojne zbornice za TOI o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije.
Pooblaščenci pa morajo priložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Kraljevska banska uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati delo brez ozira na višino ponujene vsote.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 dni po izvršeni licitaciji.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 27. decembra 1930.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
No I 859/30-4.	3151-3-3
Amortizacija.
Na prošnjo Marije Krašovec, rojene dne
11.	decembra 1887, posestnice v Vel. Mra-ševem št. 24, se uvede postopanje v svrho amortizacije Mariji Krašovec lastne, baje izgubljene vložne knjižice hranilnice in posojilnice v Cerkljah, reg. zadr. z omej. zav. št. 638 v poimenski vrednosti Din 14.573-35, reci: štirinajst tisoč petsto sedemdeset tri dinarje 35 p.
Posestnik te knjižice se vsled tega poziva, da svoje pravice do navedene knjižice v teku 6 mescev od dneva prve razglasitve predstoječega sklepa uveljavi, ker bi se sioer knjižica za neveljavno proglasila in bi se Mariji Kraševec vloga izplačala brez predložitve hranilne knjižice.
Okrajno sodišče ▼ Krškem, odd. I., dne 27. decembra 1930.
E 835/30.	19
Dražbeni oklic.
Dne 2 3. januarja 1931. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin, hiše, vrta, travnikov, njiv, pašnikov, gozda; zemljiška knjiga: k. o. Trnova, vi. štev. 50, 49, 228; zemljiška knjiga k. o. Reka, vi. štev. 76.
Cenilna vrednost: Din 190.722-50; vrednost pritikline: Din 8632 Din, najmanjši ponudek: Din 171.651*—.
Predmetno posestvo prodajalo se bo tudi na drobno istega dne in sicer po vložnih številka.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča.
Okrajno sodišče Vransko, dne 19. decembra 1930.
*
E 721/30.	21
Dražbeni oklic.
Dne 2 3. januarja 193 1. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin hiše, gospodarskega poslopja, njiv, travnikov, vinograda, p šnika; zemljiška knjiga: k. o. Založe, vi. štev. 86.
Cenilna vrednost: Din 143.778-10; vrednost pritikline: Din 9382-—; najmanjši ponudek Din 95.853-—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodisča.
Okrajno sodišče Vransko,
dne 19. decembra 1930.
$
E 812/30.	20
Dražbeni oklic.
Dne 23. januar ja 1931. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi st. 5 dražba nepremičnin, hiše, njiv, travni!^; .emljiška knjiga: k. o. Braslovče vi. štev. 157.
^enilna vrednost: Din 13.920; najmanjši p~r ud ek: Din 9280-—.
. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku prea začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Vransko,-
dne 19. decembra 1930.
$
E 740/30.	jg
Dražbeni oklic.
Dne 27. januarja 1931. ob poide s e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga k. o. Prekopa, vi. št. 241, k. o. Črni vrh, vi. št. 89.
Cenilna vrednost: Din 131.528-70; vrednost pritikline: Din 108— Din; najmanjši ponudek: Din 87.685.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogje več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Vransko,
dne 19. decembra 1930.
H?
E 790/30.	22
Dražbeni oklic
Dne 2 7. januarja 1931. ob polena jst ih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin, poslopja in zemljišča; zemljiška knjiga: k. o. Ločica, vi. št. 51, 130.
Cenilna vrednost: Din 28.35060; vrednost pritikline: Don 60'—; najmanjši ponudek: Din 18.901-—.
kravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se 'ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Vransko,
dne 22. decembra 1930.
•j*
E 1030/30—11.	7
Dražbeni oklic.
Dne 2 8. januarja 1931. ob poide s e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Podhruška, vi. št. 38, hiša št. 10 v Srednjivasi z njivama (p. št. 173 in 156), travnikom (P- št. 155/1 in 155/2) ter gozdovi (p. št. 128/1, 128/2, 157/1, 157/3, 357/1 in 128/13).
Cenilna vrednost: Din 128.423-—; najmanjši ponudek: Din 85.615-68.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče ▼ Kamniku,
dne 23. decembra 1931.
E 864/30.
17
Dražbeni oklic.
Dno 13. februarja 1931. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi St. 5 dražba nepremičnin, hiše, gospodarskega poslopja, zemljišča; zemljiška knjiga k. o. Šmatevž, vi. štev. 45; zemljiška knjiga k. o. Podvrh vi. štev. 16.
Cenilna vrednost: Din 495.853'40; vrednost pritikline: Din 26.268; najmanjši po-nudek: Din 330.570.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dra/-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče Vransko, dne 19. decembra 1930.
*
E IX 4046/30—12.	15
Dražbeni oklic
Dne "i iebruarja llioi. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. ?7 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga k. o. Rače, vi. št. 445.
Cenilna vrednost: Din 169.733‘60 in sicer za vi. štev. 445 k. o. Kače 108.000 in 35.389-20 Din, za vi. štev. 616 k. o. Rače 14 324‘40 Din; vrednost pritikline: 11.520 dinarjev.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, j. priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 14. decembra 1930.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
902. Sedež podružnice: Maribor.
„ glavnega zavoda: Zagreb.
Dan vpisa: 18. decembra 1930.
Besedilo: -Jugoslovanska udružena banka, d. d.
Vpiše se sprememba §a 10 družbenih pravil.
Delniška glavnica se je zvišala na 185,000.000 Din in se deli na 925.000 polno vplačanih delnic & 200 Din, ki se glase na donositelja.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 18. deoembra 1930.
Firm 1039/30 Rg B II 18/27.
*
908. Sedež: Gornja Radgona.
Dan vpisa: 18. decembra 1930.
Besedilo: Lesna industrija in trgovina, družba i omejeno caveso v Gornji Radgoni.
Izbriše se dasedanji poslovodja Babnik Josip, vpiše pa kot nov poslovodja družabnik šumi Fran, industrijalec v Kranju štev. 13.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 18. deoembra 1930.
Firm 1040/30 Rg C II 57/3.
*
904. Sedež: Sevnica.
Dan vpisa: 22. decembra 1930.
Besedilo: Parna žaga v Sevnici.
Obratni predmet: Lesna trgovina.
Besedilo firme odslej: >Hoschekova parna žaga v Sevnici«; nemško: »Hoschek-sche Dampfsage Sevnica«.
Vstopil je kot javni družabnik: Bohler Martin, ekonom v Grazu, Schonaugilrtel 62.
Tvrdka je odslej javna trgovska družba, in sicer od 3. decembra 1930.
Za namestovanje opravičen:	Hoschek
Rudolf sam, Bohler Martin pa le kolektivno s Hoschek Rudolfom.
Podpis firme: Pod od kogarkoli napisanim ali natisnjenim besedilom tvrdke se podpiše Hoschek Rudolf sam, Bohler Mariin pa le kolektivno s Hoschek Rudolfom.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 22. novembra 1930.
Firm. 313/30	Rg	A	II 50/34.
*
905. Sedež: Škofja Loka.
Dan vpisa: 29. decembra 1930.
Besedilo: Avtopromet Škofja Loka — Ljubljana Kranj, družba z o. z.
Vsled sklepa izrednega občnega zbora z dne 10. decembra 1930 so se spremenili odstavki: Prvič, Petič, Osmič, Trinajstič in Štirinajstič družabne pogodbe z dne 12. marca 1929.
Besedilo tvrdke odslej: Tržiška avtopro-metna družba c o. z.
Sedež podjetja: Tržič.
Vpiše se poslovodja Mally Alfonz iz Tržiča št. 152.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 27. decembra 1930.
(Oprav. št. Firm. 2135/30 — Rg C IV. 47/6)
Vpisi v zadružni register.
Vpisala se je nastopna zadruga:
906.	Sedež: Prepolje.
Dan vpisa: 18. decembra 1930.
Besedilo: Vnovčevalnica za presiče na Dravskem polju v Prepoljah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarstvo in naravno po-vzdigo svojih članov, zato:
1.	prevzema od svojih članov prašiče in jih vnovčuje žive ali zaklane, razpolovljene ali popolnoma tudi do kile razsekane, oziroma posreduje vnovčevanje prašičev v navednem stanju.
2.	nabavlja in vzdržuje v dosego svojih namenov potrebne stavbe, orodje in druge naprave.
Zadružna pogodba z dne 23. novembra 1930. Opravilni delež znaša 100 Din in se mora plačati pri vstopu.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še s enkratnim zneskom istega.
Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo v Hajdini, Št. Janžu, Slivnici, po potrebi pa tudi s pismenimi obvestili posameznih članov ter z oglasi v listih.
Načelstvo obstoja iz 9 zadružnikov, člani načelstva so: 1. Kirbiš Ivan, posestnik v Prepoljah št. 29 (načelnik); 2. Kampi Ivan, posestnik v g. Hajdini št. 25 (podnačel-nik); 3. Zunkovič Anton, posestnik v Prepoljah št. 81; 4. Kirbiš Andraž, posestnik v Prepoljah št. 30; 5. Tolčič Jakob, posestnik v Staršah št. 28; 6. Sagadin Franc, posestnik v Gerečji vasi št. 60, 7. Vogrinec Anton, posestnik Hajdina št. 30; 8. Megličar Franc, posestnik, Hajdina št. 75; 9. Slam-berger Miha, posestnik v Račju št. 71.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelstva.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 18. decembra 1930.
Firm 1030/30 Reg IV. 90/1.
Vpisale so selzpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
907. Sedež: Ormož.
Dan vpisa: 18. decembra 1930.
Besedilo: Gospodarska zadruga v Or-mo, rcgistrovan zadruga i omejeno zavezo.
Izbrišejo se dosedanji člani načelstva Petek Ivan, Kautzhamer Udo, Kuharič Ivan, Kociper Matija, Stamberger Ivan, Meško Anton, Bratušek Franc in Kosi Franc,
vpišejo pa novoizvoljeni člani načelstva Masten Matevž. Keček Jožef, posestnika v Ormožu in Munda Martin, posestnik v Frankovcih.
Zadružna pravila so se lzpremenila v §§ 19.. 22. in 32.
Načelstvo obstoji odslej iz načelnika, njegovega namestnika in pet članov.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 18. deoembra 1930.
Firm 1038/30 Zadr. II 59/15.
$
908. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 18. decembra 1930.
Besedilo: Kletarska zadruga v Mariboru,
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišeta se dosedanja člana načelstva ing. Mihael Ogrinc in Ivan V8lker, vpišeta p novoizvoljena člana načelstva Paulinič Franc, oskrbnik, Sv. Peter pri Mariboru, in Damiš Maks, posestnik v Grušovi. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 18. decembra 1930. Firm 1026/30 Zadr. I 78/58.
Sedež: Cven, Mota, Krapje.
Dan vpisa: 18. decembra 1930.
Besedilo: Zadruga za elektrifikacijo vasi Cven, Mota, Gornje in Spodnje Krapje, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se dosedanji član načelstva Brumen Alojzij, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Babič Franc, posestnik na Gornjem Krapju št. 27.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dno 18. deoembra 1930.
Fh-m 1025/30 Zadr. IV 6/10.
Izbrisala se je nastopna zadruga:
Sedež: StaTŠe pri Št. Janžu na Dravskem polju.
Dan izbrisa: 18. decembra 1930. Besedilo: Zadružna elektrarna v Staršah pri Št. Janžu na Dravskem polju, registrovana zadruga t omejeno zavezo v likvidaciji.
Izbrisala so je vsled končane likvidacije.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 18. decembra 1930.
Firm 1029/30 Rg Zadr. III 19/7.
Konkurzni razglasi
Sa 4/30—5.	8140
910.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imo-vini tvrdke M. Rauch in Anite Rauch, trgovcev v Celju.
Poravnalni sodnik Tiller Franc, sodnik okrožnega sodišča v Celju, poravnalni upravnik dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celju. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 2, dne 7. f e -bruarja 1931. ob devetih. Rok za oglasitev do 2 5. j a n u a r j a 19 31. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 23. decembra 1930.
Razne objave
8
Objava.
Izgubil sem odpustnico šestrazredne državne osnovne šole v Ormožu, : dane dne 29. julija 1922. na ime Vernik Konrad.
Proglašam jo za neveljavno.
Vernik Konrad, s. r.
*
4
Objava.
Ukradena sta mi bila fojstni list in do-
i.	vinski lit' na ime: Reiner Matko, pekovski mojst:r, Hrib 52, p. Loški potok (rodom iz Veržeja, srez Ljutomer).
Proglašam ju za nevelj- 'a.
Reiner Matko, e. r.
Ouida:
Kneginja Zurova
25
Roman.
Morda ju je zadnje čase vezala zgolj navada. Vendar pa je bila njena nečimernost zadeta, zakaj vsega so bile krive samo velike sive oči njene Vere in nič drugega 1
Lady Stoat jo je srečala nekega dne v Parizu. »U-božica,« je dejala, »tako ste shujšali in to zdaj, ko imate dovolj povoda biti ponosna in zadovoljna.«
Lady Stoat je bila nad vse radovedna, kako je mogla pregovoriti Vero. Predobro je poznala ljudi, da bi pripisala ta preobrat kaprici ali slabotnemu značaju. Toda zaman je razmišljala o tej uganki.
Vera ji je nekega dne odgovorila: »Udala sem se materinim željam.« Drugega ni mogla iz nje izvleči.
Dobra Adina je občutila pravo pravcato spoštovanje do svoje prijateljice, ker je znala — sam Bog ve kako
—	pregovoriti deklico. »Prav, da se je vse tako dobro končalo,« ji je rekla. »Saj sem že vnaprej vedela in iskreno me veseli, da vam je uspelo. Velikega bremena ste se rešili. V sezoni vašega življenja bi vam bila vedno v napoto. Da po pravici povem, sama ne bi mogla reči. kaj je bolj nadležno, dekle z doto, na katero preži kakšen potepuški zapravljivec ali tako le majhno, ubogo bitje brez pare, ki ga nihče ne mara odvzeti. Na srečo se je Zurov zagledal v njeno majhno, klasično glavico, tudi če ne ve, kaj v njej tiči. U ver jena sem, da bo doživel z njo še marsikatero presenečenje. Pol leta življenja v visokem svetu jo bo izpremenilo kakor vsakogar.«
Nekega popoldne sta se mati in hči peljali skozi ulico Marigny. Tedaj je lady Dolly pokazala na vrsto oken v prvem nadstropju nekega lepega poslopja. Žaluzije so bile spuščene, toda pozlačene balkone so krasile krasne jesenske cvetlice. Pred vrati je zehal vratar v livreji.
»Tu biva tvoj Faust-Romeo,« je rekla, neprevidnica, ki ni pomislila, da ni dobro buditi spečih psov. »Tu
prebiva, sredi neštetih redkosti in drobnjav. Je svoje vrste strokovnjak in mnogo darov prejema. Ravnokar je zapleten v neko zadevo z neko mlado princesinjo. Kar strese me, ko pomislim, v kakšni nevarnosti si bila, ko si se tedaj v njegovi družbi vračala domov s čolnom. Za vse življenje bi se bila utegnila kompromitirati.
Vera se je namrdnila, a ni nič rekla.
»Seveda, ti mi ne verjameš,« je nadaljevala mati razdraženo. Vprašaj kogarkoli, pa ti bo povedal, da more samo ena ura v družbi s tem človekom na štiri oči pokopati dobro ime mladega dekleta. Bilo je predpoldne, to je res, tudi je bil dan, svetel, jasen dan. Vendar pa je med onimi moškimi, v čegar družbi se poštena ženska ne sme pokazati.«
Vera je šinila s pogledom preko balkonov s cvetlicami, nato je rekla s stisnjenimi ustnami: »Jaz vam nič ne pripovedujem o značaju kneza Zurova. Bodite tako dobri in ne govorite mi o značaju gospoda pl. Corrčza.«
Lady DolIy je stisnila pest, toda umolknila je. Zavedela se je, da je napravila neumnost. Iz objesti je razpihala iskro pod pepelom.
10.
Na Dunaju je snežilo. Ulice in strehe so bile bele in Donava je zmrznila.
»Niti v Moskvi ne more biti mrzleje,« je pomislil Corrčze, ko si je nadel kožuh ter zapustil operno gledališče med navdušenim vzklikanjem občudujoče ga množice. Dež v toplicah vzrejenih cvetk ga je obsul v mrzli noči. Cesar mu je pravkar v dvorni loži stisnil roko, cesarica mu je nataknila na prst diamant, najvišja aristokracija sveta mu je izrekla svoje občudovanje in vendar je bil potrt. Neka odlična dama, ki je bila lepa kakor solnčen dan, je priredila njemu v čast slavnostni večer, na katerem je bil on osrednja točka, oboževanec \oo zbrane družbe. Njegove sobe so bile prenapolnjene z venci, šopki in darovi, toda še pogleda ni imel za vse te krasote. Pobral je neki francoski časopis, ki ga je bil zmečkal in vrgel na stol, ko je okrog sedmih vstopil sobar ter ga opomnil, da je čas odhoda v opero. V nekem kotu lista je stalo oznanilo o predstoječi poroki Vere z Zurovim.
»Da ga je dala temu podležu,« je zamrmral, ko je vnovič prebral te vrste. »Še za časa Moloha bi se težko dobila mati, ki bi kaj takega zmogla.« — Zmečkal je papir in ga vrgel v peč.
»Sicer, kaj mi pa je zanjo?« si je dejal, ko je legel v posteljo. »Nikoli bi med nama ne prišlo do ničesar in vendar —«
Naslednjega dne je odpotoval v Moskvo. Bil je tam angažiran za dvajset večerov. Nato je prve dneve ruskega novega leta nameraval oditi v Petrograd.
Iz Moskve je pisal lady DolIy. Pismo, ki ji ga je pisal, jo je do solz ganilo in imela je celo lahek živčni napad. Pri branju je prebledela in streslo jo je po životu. Nato pa je vrgla pismo v ogenj in pri tem je ostalo. Pri svojih sklepih se ni pustila ovirati po takih rečeh. »Ne bom mu odgovorila,« si je dejala: »Tako si utegne misliti, da sploh nisem prejela pisma. Tudi njemu pošljem poročno sporočilo kakor vsem ostalim. Po poroki ne bo zinil več besede o tem. Vkljub .vsemu je Corrčze vendar poštenjak.«
Med poročnimi darovi, ki jih je Vera prejela, je prišel od neznanega darovalca dar, ki je povzročil razna ugibanja in razlaganja. Bila je to opalna ogrlica, umetnina velike vrednosti. Kot medaljon je visela na ogrlici diamantna vrtnica v obliki zvezde. Pod vrtnico je vzletal metulj iz safirov in biserov, nad metuljem pa je švigal plamen rubinov. Ce se je medaljon le zganil, se je metulj dotaknil zvezde ali padel v plamen. Vera je razumela prispodobo in je takoj vedela, kdo ji je poslal ts nakit; svoje skrivnosti pa ni nikomur zaupala.
»Čuden dar,« je dejal knez Zurov in nagubančil čelo. Domneval je, da je s tem darom spojen kakšen pomemben spomin. Vendar pa ni nič vprašal. Ker je smatral, da so vse ženske lažnive in zakrknjene, je bil uverjen, da bi itak ne zvedel resnice. Zato je najel svoje agente, toda niti oni niso mogli ničesar izvedeti. Cor-rfeze je bil kupil dragulje že pred več leti od nekega Perzijanca. Sam je napravil načrt za medaljon, ki ga je dal izdelati nekemu mlademu Galičanu, s katerim se je seznanil v Novgorodu. Ta pa je takoj po izvršitvi del« umrl za legarjem.
IZBEGAVAJ, ZDRAVI, POBIJAJ, uspeSno vse bolezni dihal z rabo razkužllnih PASTILJ
Toda uspeh Je zagotovljen le teda), ako rabiš prave
pastilje
Zahtevaj jih v vseh lekarnah in drogerijah, v škatljlcah z napisom „VALDA“.
418
Jakob Fligl
Turjaški trg štev. 5
kleparska delavnica in vodovodna instalacija se priporoča sl. občin-stvu za vse v to stroko spadajoča dela	321
S spoštovanjem
JAKOB FLIGL
Od dobrega najboljše je le	423
šivalni alvof in belo
Elegantna
izvedba najboljši
materijal!
unmim
pisalni stroj v 3 velikostih I
Novosti
Šivalni stvoj
kot damska pisalna miza	Le	pri
Jos. ‘Peteline
Cjubljana
za vodo, blizu Prešernovega spomenika Zmerne ceno tudi na obroke I Tel. int. 2913
St. 3.797/1930.
Razgl
as
Pri mestni občini kočevski se odda provizorično mesto občinskega blagajnika proti mesečni plači 2000 Din. Z blagajniškimi posli je združeno tudi pobiranje občinskih trošarin.
Prošnje svojeročno pisane in pravilno kolko-vane, je vložiti do vštetega dne
20. januarja 1931
pri podpisanem županstvu.
Sprejemni pogoji so razvidni iz natečaja, ki je objavljen v »Službenih objavah« Dravske banovine. (»Jugoslovan« št. 1, leto II. z dne 1. januarja 1930.).
županstvo mestne občine Kočevje,
dne 29. decembra 1930.’	406.
Stavbno in pohtštvano mizarstvo s parno silo
FRAN Š KA FA R
Ljubljana. Rlmslca cesta 16 Stalna zaloga modernega pohištva tar amerikanskih pisarniških oprav
L MIKUŠ
Ljubljana - Mestni trg 15
I Telefon Itev. 2282 Ustanovljeno 1839 Na malo!	Na	veliko!
Oglašujte
v
»Jugoslovanu!«
Za sokoslilcarska,
pleskarska in (rkoslikarska dela se priporoCa
Tone Malgaj
družba s o. z., LJUBLJANA, Kolodvorska ul. 6
A. GasJraun
Ljubljana
Prešernova ulica 42
Tvornica dežnikov In solnč-nlkov — Sprejemajo se popravila In preobleke
1
OGLEDALA
vseh vrst, velikosti In oblik
STEKLO
zrcalno 6—3 mm, mašinsko 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster itd.
SPECTRUM D. D.
LJUBLJANA VII — Telef. 28-48 ZAGREB CELOVŠKA 31 OSIJEK
sjicliilu Manica ii tmniii Ipariilli Čevljev
417UIIILM, fiesgisiilska usta SIJ
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem tužno vest, da je naš soprog, oče in svak, gospod
Ivan Tokan
referent Delavske zbornice za Slovenijo
po dolgi, mukapolni bolezni, v 58. letu starosti danes preminul Pogreb dragega nam pokojnika bo v nedeljo, dne 4. januarja 1.1. ob VjA uri popoldne iz hiše žalosti, palača Delavsko zbornice, na pokopališče k Sv. Krištofu.
Ljubljana, dne 3. januarja 1931.
Žalujoča soproga Marija in sin Jaroslav, uradnik Javne borze dela.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
ALOJZ VODIŠEK
SEDLARSTVO IN TAPETNIŠTVO V ZAGORJU ob SAVI
se priporoča cenj. občinstvu za izdelavo otomanov, žimnic, modrocev in konjskih vpreg po najnižjih cenah.
Strojno podjetje
R.Willmann, Ljubljana
Slomškova ul. 3
Zatvornice, vodna kolesa in mlinske naprave, beneški jarmenikf, krožne žage, nihalne žage, transmisijski deli
Naznanjamo, da je včeraj ob pol 24. uri umrl gospod
IVAN TOKAN
referent Delavske zbornice
S pokojnim smo izgubili izkušenega, neumornega In s tem nenadomestljivega sodelavca.
Delavska zbornica, kot vsa delavska javnost ohrani pokojnika v hvaležnem in častnem spominu za vse delo, ki ga je izvršil.
V Ljubljani, dne 3. januarja 1931.
Predsedstvo Delavske zbornice«
Medni pogrebni zavod v Ljubljani
Špedicijsko podjetje
R. RANZ1NGER
Pozor, ljubitelji	9 zimskega športa«
m.'11'Biminm* l.■, ■■■:: n, pri tvrdki:
J. GOREČ nasl. AUERHAMMERoorin
družba s o. s.	Miklošičev«	cesta	štev.	30.
trgovina a kolesi, šivalnimi stroji, avtomobilnim priborom, pnevmatiko in zlmsko-_	.	.	.	.	.	.	.	,	,	■	.	■	športnimi	predmeti,	kjer	se	Vam	nudi	velika	izbira	po	najnižjih oenah.
Pred nakupom zimskošportnih predmetov sl oglejte veliko zalogo smučk, navadnih kakor
Hiekory, vseh vrst vezav in palic, maže, drsalk ter vseh za zimski šport potrebnih predmetov	Smučarski	klubi,	Sokolska	društva	poseben	popust!	411
prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče z direktnim tirom od glavnega kolo-
I IEIR9 lAIHA dvora* Carinsk0 skladišče. Mestne trošari-L J MM IM LJ/111 ML ne prosto skladišče. Carinsko posredovanje.
Telelon sl 20-60	PreVOI	pohištva	s	pohištvenimi	vozovi in avtomobili.
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Mihilek. — Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Rozman. — Vsi v Ljubljani.