141. št. — 5. leto. Poštnina pavssnrana. Posamezne številke 1 Din. Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D. Letno 180 D. Inozemstvo: 'Mesečno 20 D. Letno 240 D. Oglasi: enostolpna nun vrsta za «nkrat 50 para, večkrat popust V UubHanl. v sredo 21. junija 1922 Pla&no avša/n/ franko^ ,1/1. Telefon 360. jva: Ljubi Telefon 44. Jana- j e ne vračajo. _ or.' priložiti znamke za odgovor. iHWKFTT.il Sefa narodne skupščine. POMANJKANJE SOLI, NEREŠENE PROŠNJE INVALIDOV, IZPRE- MINJANJE CERKVENIH STVARI V POLITIČNE. OBSTRUKCIJA OPOZICIJE. NA PRIHODNJI SEJI VOLILNI ZAKON IN DRŽAVNI PRORAČUN. Beograd, 20. junija. (Izv.) Predsednik dr. Ribar je otvoril današnjo sejo narodne skupščine ob Petih in pol popoldne. Najprej je odgovoril finančni minister Kumanudi tta vprašanje posl. Moskovljeviča o Pomankanju soli. Poslanec Moskov-Ijevič je napadal monopolno upravo, ker ne skrbi dovolj, da pride sol v deželo. Finančni minister je v svojem odgovoru branil monopolno upravo in zatrjeval, da gre krivda na Pomanjkanju soli na rovaš neurejenih prometnih razmer, vsled česar zaostaja uvoz. — Potem je odgovoril zastopnik ministra za socialno Politiko na vprašanje radikalskega Poslanca Ljube Matiča o nerešenih Prošnjah invalidov. Minister je Priznal, da so nekatere podrejene nižje upravne oblasti postopale krivično. V kolikor se je to doznalo, bodo krivci kaznovani. Minister je že Izdal potrebne odredbe. On ni nasprotnik predloga tega poslanca, naj se imenujeta dve komisiji, ki bi to Vprašanje obravnavali, vendar pa jnisii, da bi bdlo. to zvezapo z veliki-■nj stroški, vsled Česar sodi, da bi Pilo bolje, ako bi organi posameznih Ministrstev posetili razne kraje in Preiskovali razmere. — Minister za vere dr. Krstelj je odgovoril potem na vprašanje zemljoradniškega posl. iOsta Gjokiča o postopanju dohovni-*coy Save Iliča in Steve Dušanca iz Pribič v Bosni. Poslanec Gjokič je dejal, da sta oba duhovnika povabila ljudstva na položitev temeljnega kainna za srbsko provoslavno cerkev v Tesliču dne 23. aprila, in sta Povedala, da so mu za to dovoljene jrazne olajšave na železnicah. Oba jtfvečinika pa sta imela radikalski ljudski shod in do položitve temeljnega kamna sploh ni prišlo. Minister dejal, da bo narodni skupščini dal Ha razpolago potrebne podatke, čim jih dobi. Poslanec Ojokič je rekel, da ne izpreminjajo samo pravoslavni svečeniki cerkvene stvari v politične, ampak tudi katoliški duhovniki in da se mora to kaznovati po zakonu o zaščiti države, ker se pregre-šujejo zoper § 12 ustave. (Veselost.) — Zbornica je prešla nato na dnevni red. Sprejeto je bilo poročilo odbora za prošnje in pritožbe. Opozicija je zahtevala, naj se določi dnevni red za prihodnjo sejo. Predlagala je, naj se ugotovi kvorum, dasi je bilo jasno, da je navzočih dovolj poslancev. Predsednik dr. Ribar je odredil po-zivko in se je ugotovilo, da je navzočih v zbornici 208 poslancev. Predsednik je nato na dnevni red prihodnje seje stavil volilni zakon in zakonski načrt o državnem proračunu. Opozicija je povzročila v zbornici velik hrup. Zemljoradnik je zahteval besedo k dnevnem redu in rekel, da se mora najprej rešiti proračun in potem šele volilni zakon. O tem predmetu je govoril predolgo, zaradi česar mu je predsednik izrekel ukor in odvzel besedo. Velik hrup pri opoziciji, ki zahteva, da ne govori samo poslanec Lazič, ampak da se podeli beseda tudi nekaterim drugim članom opozicije. Vsled hrupa opozicije je ostal poslaneo Lazič še nadalje na govorniški tribuni, dasi mu je predsednik odvzel besedo. V zbornici je vsled tega nastal še večji hrup. Predednik dr. Ribar je kaznoval poslanca Laziča z dvojnim ukorom, ker je kršil poslovnik in ni ubogal. Pri opoziciji je zato nastal vihar ogorčenja in tolkli so celo po klopeh. Ob splošnem hrupu je predsednik dr. Ribar zaključil sejo ob 7J/4 in odredil prihodnjo za jutri ob štirih popoldne. Opozicija je še nadalje ostala v dvorani, dočim je cen-trum zapustil zbornico in ji mahal v slovo. CESKI SOKOLI NA ZLETU V LJUBLJANI. Beograd, 20, junija. (Izv.) V Beograd je prišel blagajnik češkoslovaškega Sokola Stepanek, da pripravi vse potrebno za prihod 8000 češkoslovaških Sokolov in Sokolic, ki nameravajo po sokolskem zletu v Ljubljani posetiti Zegreb, Dubrovnik, Sarajevo in Beograd. Sv. Pribifevič o sedanji vladi. Zagreb, 20. junija. (Izv.) »Riječ« lobjavlja interview z ministrom Dfosvete Svetozarjem Prlbičevičem, fr katerem so važnejša le izvajanja o trajanju dosedanje vlade. Minister Prtbičevič je rekel, da se sedanja Vlada ni samo sestavila ad hoc, da torejme ustavo, ampak tudi da usta-.Vo izvede. Zaradi tega mora izvesti tudi vse organizatorične zakone, ki fcG v zvezi z ustavo. Sedaj so na Idnevnem redu volilni zakon, državni proračun in ameriško posojilo. Po- tem pride na vrsto program za druge važne zadeve. Razen današnje grupacije v parlamentu ni nobene skupine, ki bi zmogla to delo. Ako bi se razšle stranke, ki so danes na krmilu, bi to izzvalo krizo, čije konca ne more nihče vedeti. Kot zadnji izhod bi prišle v poštev volitve, pri katerih bi odločil narod. Minister je potem rekel, naj si vsaka stranka dobro premisli in presodi vso odgo-vornot, preden se odloči zapustiti današnjo smer. Napad na našega koiuula v Milanu. , Beograd, 20. jun. (Izv.) Semkaj Je dospel jugoslovanski generalni konzul v Milanu Bojovič in je podal predniku »Politike« sledeča pojasnila o atentatu na njegovo osebo na dan kraljeve poroke: Na dan kraljeve poroke zvečer sem slonel na joknu svoje vile v Milanu. Solnce je $e zašlo in je bil mrak, ko je počasi Privozil mimo vile avtomobil, v ka-jterem je bilo več oseb. Ena teh oseb Se vstala pred konzulatom in oddala šest strelov iz revolverja proti oknu, ob katerem sem stal. Avtomobil se Je potem z veliko naglico odpeljal. SVst streli so udarili v moji nepo- sredni bližini. Ko je ena krogla zadela napisno tablo konzulata, sem se umaknil in napadalci so se odpeljali. Pol ure potem sta prišla k vili dva redarja, ki sem ju takoj pozval, naj obvestita o napadu kvesturo. To sta tudi storila, vendar vso noč ni italijanska policija ničesar ukrenila, da sestavijo zapisnik. Šele drugi dan ob sedmih zjutraj je bila kvestura obveščena in redarji so prišli, da sestavijo zapisnik. Mislim, da so napadalci bili fašisti, ki se poslužujejo takih sredstev, da kažejo v središču Italije in na avtomobilih svojo moč. VOLITVE NA IRSKEM. London, 20. junija. (Izv.) Kakor poročajo »Evening News«, je bilo po dosedaj znanih podatkih na Irskem izvoljenih 35 pristašev angleško-ir-ske pogodbe in 21 nasprotnikov, dalje 3 delavci brez stranke in 3 neodvisni. Dublin, 20. junija. (Izv.) Predsednik Griffith je bil izbran za voditelja liste pri volitvah v grofiji Cavan. NOVI POLJSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK. Varšava, 20. junija. (Izv.) Glavni odbor deželnega zbora je na svoji Včerajšnji seji določil z 299 proti 98 glasovom za ministrskega predsednika Štefana Pranowskega, ki je bil V kabinetu Witos minister za trgovino in industrijo. Pranowski je stopil v stik z načelniki strank in je poltem sporočil predsedniku deželnega fcbora, da sprejme sestavo nove vlaki** PRAVILNIK INTERNACIONALIZACIJE DONAVE. Pariz, 20. junija. (Izv.) Poslanska zbornica je odobrila mednarodno konvencijo od 21. julija 1921, ki se tiče osnutka končnoveljavnega pravilnika internacionaliziran je Donave. DEMANTI IZ VATIKANA. Beograd, 20. junija. (Izv.) ,Vlada je prejela iz Vatikana ofici-elen demanti, v katerem zanika, da bi podelil katoliškim škofom ukor zaradi udeležbe pri poroki kralja Aleksandra. Papež Pij XI. je čestital kralju Aleksandru k poroki in se je dal pri poročnih svečanostih zastopati po posebnem delegatu De Fe-lice. RAZMEJITVENO DELO V ALBANIJI SE PRIČNE. Skadar, 20. jun. (Izv.) Jugoslov. razmejitvena komisija za Albanijo je danes odpotovala % Andreico. SEJA MINISTRSKEGA SVETA. Beograd, 20. jun. (Izv.) O današnji seji ministrskega sveta je bil izdan sledeči komunike: Ministrski svet se je bavil s tekočimi zadevami in je sklenil, da se izvoli komite, katerega naj tvorijo ministri za šume in rude, za gradbe in za socialno politiko. Ta ministrski komite naj prouči stanovanjsko vprašanje v Beogradu in naj na prihodnji seji ministrskega sveta predloži o tem pismeno poročilo. Minister za trgovino in industrijo je dobil pooblastilo, naj predloži narodni skupščini zakonski načrt, s katerim se provi-zorna trgovinska pogodba z Avstrijo more podaljšati, dokler se ne sprejme definitivna trgovinska pogodba. Minister za pravosodje dr. Markovič je poročal, da je kasacij-sko sodišče potrdilo sklep apelacij-skega sodišča o obsodbi atentatorja Stejiča. Zastopnik ministra za trgovino in Industrijo je poročal o zagrebškem velikem sejmu. POVIŠANJE IZVOZNIH TA-REPOV. Beograd, 20. jun. (Izv.) Danes dopoldne je imel ministrski svet sejo, na kateri je razpravljal o tekočih poslih in o delegatih, ki naj zastopajo Jugoslavijo na konferenci v Haagu. Podpisana je bila naredba o povišanju izvoznih tarifov, ki se objavi v treh dneh v »Službenih No-vinah«. PREDLOG ZA NOVO OBLASTNO KAZDELITEV. Beograd, 20. junija. (Izv.) Danes so poslanci Jova Jovanovič (radikalec) in tovariši poslali narodni skupščni predlog o izpremebi naredbe o razdelitvi države na oblasti. V tem predlogu zahtevajo štiri oblasti z novimi mejami, in sicer: 1. sremsko oblast s sedežem v Vukovaru, 2. beograjsko oblast s sedežem v Beogradu, 3. prestolniško oblast s sedežem v Beogradu, ki naj bi obstojala in mest Beograda in Zemuna in nekaterih drugih okoličanskih občin in 4. podonavsko oblast s sedežem v Smederevu. V tem predlogu so natančno naštete vse občine ih okraji, iz katerih naj obstojajo te nove oblasti. DEMOKRATSKA večina za zože- NJE DRŽAVLJANSKIH PRAVIC. Beograd, 20. junija. (Izv.) Člani zakonodajnega odbora, ki pripadajo opoziciji, se danes v zmislu sobotne izjave niso udeležili današnje seje zakonodajnega odbora. Odbor je danes podrobno razpravljal o načrtu volilnega zakona. Sprejete so bile nekatere izpremembe, zlasti o okrožnih kandidatih. Končno je bil zakonski načrt sprejet tudi v Podrobnostih. Od 21. članov je glasovalo zanj 18, proti pa trije. Oddvojeno mišljenje so predložili demokrati An-gjellič, Magovčevič in Pavle Cubrovič, ki so ga poslali narodni skupščini in v katerem izvajajo, da se v novem zakonu kratijo dosedanje politične pravice državljanov, dočim se njihova stranka zavzema v svojem programu za razširjenje teh pravic. Apelirajo na večino Poslancev, nai ne kratijo dosedanjih narodnih pravic, ampak naj jih razširjajo in dopolnijo. Za poročevalca je določen poslanec Angjelič. Borzna poročila. Curih, 20. Jun. Berlin 1.64, New York 529.50, London 23.23, Pariz 45.20, Milan 25.55, Praga 10.05, Budimpešta 0.57, Zagreb 1.775, Bukarešta 3.50, Varšava 0.12, Dunaj 0.0375, avstrijske krone 0.04. Praga. 20. Jun. Dunaj 0.305, Berlin 16.20, Rim 252.50, Budimpešta 5.5»), Pariz 448, London 230.50, New York 52.275,. Cu-rili 991, avstrijske krone 0.305, italijanske Ure 249.50. Zagreb, 20. Jun. (Izv.) Devize. Dunaj 0.485—0.50, Berlin 23.75—24.50, Budimpešta 8.25—8.50, Bukarešta 49—50, Italija 370— 374, London 333—335, New York 75--77, Pariz 645—655, Praga 146— 151, Švica 1427—1440, Varšava 1.85—1.975, Valute. Ameriški dolarji 72.50—75.50, češkoslovaške krone 145.50—147, angleški iunti 0—331, napoleondori 225—0, nemške marke 24.25 — 25, romunski leji 46.50—47, Italijanske Ure 365—370. Splendid isolation. 1 Odkar je prevzel dr. 2. duševno vodstvo naših demokratov, so se jtm pojmi o naprednosti in reakcijonarstvu popolnoma zmedli. Reakvijonarstvo veje iz vsake vrstice »Jutra*. Duševno sorodstvo v politični taktiki in brezmejni domišljiji jih veže — zato so se našli. Danes se skrivajo za naprednosti katero vsak dan na debelo prodajejo ter drugim očitajo reakcijonarstvo, ki go sami uvajajo v našo državo. O priliki poseta sen. Klofača so zopet porabili priliko, da pokažejo na svojo laži-naprednost, najinteresantneje pa je pri tem, da čitamo iz za vsake vrstice sram in bolest, ker se čutijo v naši domovini zapuščene in osamljene kakor garjeve ovce — najsijajnejši politični »splendid isolation«. > V našem listu smo zlasti »Jutru« že parkrat povedali čisto in jasno mnenje o naših demokratih. Obrazložili smo jim povsem razločno in uvidevno, da demokratska stranka in njena glasila niso napredna ter da v prvi vrsti »Jutro* nima absolutno nobene pravice, očitati komu reakcijonarstva. Podčrtati pa hočemo ob tej priliki še enkrat, da je demokratska stranka najbolj reakcijonarna v Jugoslaviji, ker se še danes giblje v ideologiji kakega grofa Bobrinskega ali barona Wrangla v nekdanji carski Rusiji, ki sta bila seveda tudi »napredna*, Da svoja izvajanja okrajšamo, podajemo prav kratko analizo reakcijo* narstva demokratske stranke: 1. Ustvarila je izjemne zakone v naši državi, kar je vedno znak reakcije. 2. Demokrati imajo na vesti smrt političnega zlo Unca Alijagiča. 3. V upravo so uvedli strankarsko oddajo služb, celo vne\ avstrijski patrijotični pisatelji jim niso bili preslabi. 4. Začeli so dušiti svobodo časopisja in so na tem, da odpravijo poroto. 5. V državo uvajajo fašizem. 6. Za Ljubljano so izdelali občinski volilni red, ki naj iz manjšine napravi večina, 7. Demokrati so najhujši militaristi. 8. Demokrati so za najhujši centralizei ki upropašča državo. Zadnji škandal je velikonočna manipulacija poštne; ministra z državnim denarjem, o kateri poroča v uvodniku »Beogradski dnev* nik«. 9. Demokrati ne spoštujejo prepričanja svojih sodržavljanov ter uvajajo, teroristični sistem. 10. Demokrati uvedejo v politično življenje najhujšegu reakcijonar ca. Mi naj še nadaljujemo brez konca in kraja o reakcijonarstvu gospodov \demokratov? Vsa javnost radovedno pričakuje, kdaj poda »Jutro« analizo svoje naprednosti. Demokrati so uvedli v naši domovini režim reakcijonarstva, naj tedaj tudi sami nosijo vse politične posledice, med katerimi je pač najhujša — osamljenjef splendid isolation. Nemškega cesarja Viljema je pokopala vera v njegov »Gottesgnadentum«, podobna duševna bolezen samoprevare tira v prepad tudi zadnje ostanke našega demokratskega reakcijonarstva. *• Otvoritev nar. skupščine madžarske. TISOČLETNA USTAVA, SANACIJA GOSPODARSKEGA POLOŽAJA, VSPOSTAVITEV SVOBOŠČIN, GOSPODAR. POGODBE S SOSEDI. Budimpešta, 20. junija. (Izv.) Danes ob 12. je državni upravnik Hor-thy s svečanim govorom otvoril narodno skupščino, v katerem je med drugim izvajal: Prva narodna skupščina madžarska je privedla našo domovino s poti pogube do okrepitve. Vas, gospodje poslanci, čaka torej velika naloga, da pospešujete napredek naroda v kontinuiteti tisočletne ustave in da skrbite za sanacijo težavnega gospodarskega položaja. Vse to pa je možno le tedaj, ako se v deželi vpostavita red in mir in s tem duševno ravnotežje. Vsta-novljenje teh okolščin bo naloga sedanje vlade. S tem je zvezana popolna vspostavitev svobodščin. Glede zunanjega političnega položaja države upamo, da bodo velesile na-pram nam nastopale z razumevanjem in dobrohotnostjo. Kar se tiče ureditve vseh teh vprašanj, katere je povzročila trianonska pogodba in ki še niso rešene, mora skrbeti vladi zato, da jih uredi in zagotovi s tem trden stalen mir. Dalje ima vlada skrbeti za to, da se urede medita? rodni odnošaji, predvsem pa, da se sklenejo gospodarske pogodbe s so* sednimi državami, da bo mogla ob* novljena Madžarska zopet sodelovati v svetovnem gospodarskem življenju. Navzočni poslanci, med katerimi se je nahajal tudi opozicijona-lec grof Apponyi, ki sicer ne pripada nobeni stranki, so pozdravili govor državnega upravnika s rajnimi eljen: klici. — Uro nato se je vršila d: seja, v kateri so bile izvoljene sek( je, ki imajo overoviti mandate izv Ijenih poslancev. Sekcije se sestanejo v sredo in bodo na seji, ki se bo vršila v četrtek, poročali parlamentu o svojih sklepih. V tej seji bodo izvoljeni predsednik, podpredsednik, tajnik in kvestor narodne skupščine. Nova notna banka v Nem. Avstriii. subskripcijo 60 milijonov švicarskih frankov, od katerih je 40% že podpisal sindikat bank, bančnikov in hranilnic, dočim je za ostalih 60% sindikat prevzel jamstvo. Drugi del delniške glavnice v znesku 40 milijonov švicarskih frankov se bo podpisal kasneje. Delničarji nove banke in stare Avstro-ogrske banke bodo imeli pravico opcije. Zakon o ustanovitvi nove emisijske banke, se predloži še ta teden narod, svetu. Dunaj, 20. jun. (Izv.) Danes popoldne je bila v prisotnosti zveznega kancelarja dr. Seipla, finančnega ministra in zastopnikov Avstroogr-ske banke seja bank, bančnikov in hranilnic. V sporazumu z vlado je bilo definitivno sklenjeno, da se ustanovi nova notna banka za avstrijsko republiko. Določilo se je, da bo znašala delniška glavnica te nove banke sto milijonov švicarskih frankov. Od te vsote se da zaenkrat v MEŠTROVlC ZOPET DOMA. Zagreb, 20. juniia. (Izv.) Te dni se povrne iz Londona veliki jugoslovanski kipar Ivan Meštrovič v domovino. Kakor se doznava, je angleški narodni muzej nakupil več njegovih del. BORZNE ZAHRBTNOSTI. Beograd, 20. junija. (Izv.) Vlada je odredila, da se proti listu »Agence Ecconomique« uvede preiskava, zlasti pa proti piscu članka, v katerem trdi, da je narodna skupščina odklonila ameriško posojilo. Zaradi tega članka so bili naši inte-resi zelo oškodovani na borzi. Pariz, 20. jun. (Izv.) Kakor poroča »New York Herald«, sta senat in poslanska zbornica Zedinjenih držav severoameriških sklenila, da se stalež severoameriške vojske določi na i25.QQQ mož. 1 MUSLIMANI IZ JUŽNE SRBIJE. Beograd, 20. junija. (Izv.), Muslimanski poslanci iz Južne Srbije so odločno odklonili poziv bosanskih muslimanov, naj pridejo v Sarajevo na zborovanje stranke. Kategorično so izjavil, da ne marajo imeti z bosanskimi muslimani politično nič in da smatrajo sodelovanje kot neumestno. POSET ČEŠKOSLOVAŠKIH DOBROVOLJCEV. Beograd, 20. junija. (Izv.) Priča*> kujejo, da pride semkaj skupina Češkoslovaških vojnih udeležencev, M so se skupaj z našo vojsko in nagmfi dobrovoljci borili v svetovni vojni sVj Dobrudži in na solunski fronti. 0% skati nameravajo svoje vojne tovariše. Tukajšnje udruženje dobrovoH* cev jim pripravlja svečan sprejem. ■ ■■■•■>•■ ■■ ■■ Begunsko vprašanje v narodni skupštini. Beograd, 17. junija. Včeraj popoldne Je bila zelo burna In za naše vladne stranke značilna debata. V pretresu Je bila interpelacija posl. Golouha o beguncih, taborišču v Stmišču in delavstvu v nekdanjem vojnem arzenalu v Pulju. Poslanci opozicije, ki so govorili in sicer Golouh, Kristan, Brandner, Zebot in Lovričevič, so vsi razen poslanca Zebota, stvarno in mirno razpravljali o beguncih. Edino 2ebot je vpletel par napadov na centralizem. Vzlic temu dejstvu in vzlic temu, da je uvodoma zastopnik ministra socialne politike g. Krstelj moral priznati, da se ni vse storilo, kar je bilo potrebno, in sicer baje radi finančne stiske, je smatral predsednik slovenske veje demokratske stranke g. dr. Kukovec za potrebno postaviti se na visoko stališče in dajati ex katedra nauke, ki mu niso delali prav nobene časti. Imel pa je tudi tukaj smolo, ki se ga zadnje čase povsod drži. Napadal je radi tega, ker so se v temu vprašanju baje napadala in demagoško uplet-la tudi ministrstva za zunanje posle, za finance in notranje posle. Samoob-sebi umevno Je, da so poslanci morali z dokazi nastopiti, kako da se je postopalo z begunci, kako z delavci iz puljskega arzenala, kako z onimi vpo-kojenci, ki so iz zasedenega ozemlja, a njihove opcije še danes niso rešene. Ce *o tukaj doprlnešeni dokazi za ta ministrstva naravnost gorostasni in če je v begunskem in našem manjšinskem vprašanju na Koroškem in v Primorju največ krivo naše zunanje ministrstvo, to pač ni demagogija ampak pravična obsodba radlkalno-demokratske domišljavosti In lenobe. Po Izvajanjih dr. Kukovca Je dobil vei korajže tudi g. Krstelj, ki Je v končnem govoru konstatiral, da je šele pred dvema dnevoma prevzel zastopstvo ministra za socialno politiko in da Je vzlic temu odgovoril. Potem pa se Je on, jugoslovensld demokrat, postavil na pristno demokratsko stališče in govoril o slovenskih beguncih in hotel Im-putirati na ta način separatizem. V svojem govoru Je izrecno izjavil, da naša država ni primorana sprejeti obvez na-pram našim upokojencem glede pokojnine, predvsem ne napram onim iz puljskega arzenala: Pokojnine naših siromakov v znesku 15 do 20 Din mesečno je uprav demokratsko-strokovno pariral z konstatacijo, da je pred par dnevi iz južne Srbije prišlo k njemu 11 vdov od pravoslavnih svečenikov, katere so Bolgari ubili, in ki dobivajo mesečno samo 30 Din pokojnine. Nobenega demokrata ni pri tej konstataciji oblila rdečica sramu, pač pa so vsi na čelu jim dr. Kukovec, burno aplav-dirali! Prav je imel radikalni poslanec, ki je vse poslušal, ko je izjavil, da gotovi demokratski polbogovi ne vedo več, kaj delajo! Izgubili so — konte-nanco... Ugotovljeno Je, da v nobenem ministrstvu ni referata o beguncih, ugotovljeno je tudi, da ministrstvo za socialno politiko menja gospodarje recte zastopnike skoraj vsak drugi teden in radi tega se seveda socialna vprašanja sirot, vdov, beguncev in upokojencev ne morejo reševati. Demokratski mogotci se vrstijo kot zastopniki, njih vodilne jugoslovanske demokratske zvezde pa svetijo s svojo domišljavostjo in pri tem nehote in najbrže tudi brez svoje volje, a vsled svoje nerodnosti, odkrivajo svoje socialne čute in ljubezen za trpeče in za male ljudi. Obračun pride! Razmere v demokratski stranki. Beogradska »Epoha« prinaša v sobotni številki uvodnik o razmerah v demokratski stranki, ki izhaja iz vid-§ dobro poučene strani. Ravno te dni fc je zaključila burna razprava, ki se J-* vodila v demokratskem klubu o :: lošni strankini politiki. Tudi na ti iv ..pravi so se pokazali raznovrstni in : . -loma nasprotujoči deli, iz katerih jse stoja demokratska stranka. Prvotno ;.-se je mislilo, da bo daljše skupno delo pc lasoma zlilo njene dele in ivne osebnosti v trdno enoto, da bo sa-mostalcev, naprednjakov, naclonalcev vzkliknila enotna stranka. Dogodilo pa ' se je nasprotno. Danes si stojita v demokratski stranki dve izraziti skupini nasproti. Eni struji načeljuje Sv. Pribi-čevifi in V. Marinkovič. Ta skupina Je za ozko sodelovanje z radikalno stranko ter zagovarja celo spojitev z radikalci. ako bi poslednji pretrgali vezi a pc 'Jto Stojana Protiča. V tej sku-’ plni nahajajo naprednjaki in srbohr-* vat''1 . ’ oallcija. Drugo strujo vodita t U j m .vič in V. Veljkovič. Obstoja iz samostalcev in naclonalcev s po-sland iz Južne Srbije in Crnegore. Ta dva voditelja zastopata v stranki nepopustljivo taktiko napram radikalni politiki, tudi če bi vsled tega m ralo priti do preloma v vladi Ti pc nd rnmUo. d» hi feUo za demoki ..sto stranko veliko boljše, ako bi prešla v opozicijo ter se odtrgala od sedanjega režima. Na ta način bi ideje jugoslovanstva, državnega edinstva in demokratizma dobile v narodu prvotni sijaj in borbeni entuziazem. Ti dve struji sta se nanovo pokazali pri zadnji debati v demokratskem klubu. Samostal-cl in nacionalci so napadali politiko notranjega ministra Marinkoviča in zahtevali njegovo odstavko. Na njegovo mesto bi radi postavili svojega človeka. Pribičevičeva skupina pa je bila proti ministru Rafajloviču, ker je proti radikalcem odločen in nepopustljiv. Njega ne more trpeti tudi Pašič radi nekih gozdarskih koncesij, ki jih ni hotel dati Pašičevim ljudem. Samostalci pa branijo ministra Rafajloviča ter žele, da bi zavzel mesto notranjega ministra. V. Veljkovič Je proti Pribičevi-ču, ker Je »dvorski človek« in beloro-kec. Tudi mu noče odpustiti, da Je pomagal Pašiču postaviti tako veliko civilno listo. Iz teh razmer se razvidi, da nastanejo lahko iz radikalne in demokratske stranke povsem nove grupacije. Ako do teh ne pride pred volitvami, bodo nastopile prav zanesljivo po novih skupščinskih izborih. Kajti krha se v načelih in pri osebah. MaiMa po volitvah. Rezultati državnozborskih volitev na Madžarskem so uspeh državnega upravitelja Horlhlja in ministrskega predsednika grofa Bethlena; volitve so sicer prinesle izmeno nekaterih oseb, toda reakcionarni sistem je ostal in deluje s polno paro dalje. Horthl, kateremu je uspelo po prevratu in padcu Karolyjeve ljudske republike streti boljševiški režim BelaKuna stoji še vedno na Čelu Madžarske in pri zadnjih volitvah Je pokazal, da se zna držati na državnem krmilu ne samo z železno pestjo, temveč tudi z vsemogočimi triki in intrigami. Volitve so pokazale, da na Madžarskem vlada še vedno temni sredjni vek na sramoto demokracije, duha dobe in v ponižanje vse Evrope. Volilni red, popolnoma »madžarski«, priprave in nasilje državnega aparata, demagogija in vsakovrstni triki, kolikor Jiti pozna politična zgodovina —■ vse so voditelji volitev izrabili v svoj prospeh. Na deželi se je po večini glasovalo javno, v mestih tajno in sicer v dveh terminih, dne 28. maja in 1. junija, da bi volilni aparat, žandarmerija, vojaštvo itd. ne bilo »preobremenjeno«. Vladne stranke so imele vajeti popolnoma v rokah in so izkoristile svojo moč brez vsakih skropelnov za svojo zmago. Magnatom, birokratom, »ljudskim voditeljem« in njihovim podrepnikom ni šlo za kake ideje, potrebe ljudstva ali boljšo ureditev države, temveč za nadaljni obstanek pri vladnih koritih in zagotovitev svojih osebnih in strankarskih koristi. Več kot 30% opozlcionalnih volil-cev je bilo pred volitvami interniranih ali enostavno vrženih v jočo, ali pa se k volitvam sploh niso pripustili. Kandidatne listine, ki niso bile vladi po volji, so se zavračele vsled malenkostnih, naravnost smešnih vzrokov. Ce to nikakor ni bilo mogoče, so se kandidatne liste enostavno ukradle in uničile. Por šta, brzojav in telefon, vse je bilo pod najstrožjo vladno kontrolo, da se teh sredstev opozicija sploh ni mogla posluževati ali obvestiti inozemstvo o nezaslišanem vladnem nasilju. Pri teh okolščinah ni zmaga vladnih strank nikogar presenetila; vlada je dobila 166 mandatov, opozicija pa 76 mandatov, s čimer je vladna večina zagotovljena. Dva poslanca izven strank sta nevtralna, v enem okraju pa bodo izvedene ponovne volitve. Vladna stranka, ki sploh nima enotnega in trdnega programa in ki Je pri volitvah agitirala na najbolj demago-ški nčin, je sicer stvorila precej močan blok, ki pa ni dovelj enoten in trden na znotraj, da bi mogel z gotovostjo obvladati stalno težko situacijo; opozicija pa je razbita na mnogo strank, bodo prav težko našle skupno politično linijo. Težko namreč si je predstavljati sodelovanje na primer reakcionarnih legitimistov in socialnih demokratov. Znaten poraz legitimistov (skupine Fridrich—Andrassy—Haller so dobile samo 21 mandatov) je povzročila predvsem smrt Karla Habsburga in pa diskreditirana politika karlistov. Demokrati pod vodstvom Vaszonyja so dobili samo 4 mandate, napredni pristaši od vlade silno osovraženega Ba-thyanija pa 2 mandata. Socialna demokracija, katera se L 1920 volitev sploh ni udeležila, je dobila letos kljub nasilju 25 mandatov in tvori sedal najmočnejšo opozicionalno stranko na Madžarskem. V kakšni smeri pa se bo udejstvovala, to bo pokazala šele bodočnost. Legitimisti so iz teh' volitev izšli poraženi. Ni pa poražena misel na zopetno pridobitev izgubljenega ozemlja, katero proglaša za svojo tudi vladna ^juoesavop^TBnija im večina, le da je ne propagira tako javno, kot legitimisti, ker se boji, da bi to zaenkrat škodilo Madžarski In ravno to vprašanje zna naenkrat povzročiti popoln preobrat v politični situaciji na Madžarskem, kot smo jih zadnje dve leti na Madžarskem tolikrat doživeli Volitve na Madžarskem torej niso prinesle konsolidacije države in niso prinesle nove konstelacije v madžarski vladi. Dokazale pa so strašno nasilje nad narodnimi manjšinami na Madžarskem. Vsi izvoljeni poslanci pripadajo namreč madžarski narodnosti dasi bi morali imeti samo Slovaki, katerih je na Madžarskem preko 300.000 vsaj 10 poslancev. Edini korak v smeri napredka *— uspeh socialne demokracije — pa Je treba tudi kritično sprejeti. Socialni-demokratski emigranti na Dunaju in drugod namreč sodijo, da bodo zastopniki socialne demokracije v madžarskem parlamentu le maska reakcionarnega režima in pseudo dokaz, da vlada na Madžarskem demokracija in ne nasilje. Naj sodi javnost! (Dalje in konec.) Marsikaj bi mogel še napisati o prof. Voglarju, ki je tudi pri sedanji bančni aferi prizadet s 50.000 K, toda moj namen ni škodovati komurkoli, pač pa koristiti šoli in šolstvu. Zato se drznem staviti javno vprašanje na gospodo v v. š. s.: »Ali more v. š. s. v bodoče še klicati prot. Voglarja k sejam, ako upošteva zgoraj omenjena dejstva in istino, da mu je Ptujski pododbor pred kratkim izrekel nezaupnico? Zakaj ima namestnika, ki je tudi demokrat? Zdaj pa k moji zadevi! Ne bom na dolgo in široko razkladal zgodbice o anonimni dopisnici z vsebino, kakor da jo je pisal učenec, ne bom pogreval zadeve o nepoznanih demokratskih ovaduhih, ki so me dolžili pristranosti pri v. š. s., ne bom ponavljal strupenih »Pondeljkovih« napadov na mene, ki sem se drznil izzivati s polnim podpisom jezo in maščevalnost mladolibe-ralnih petelinov. Zadostuje povedati, da se Je posrečilo kliki prepričati v. š. s., da sem s svojimi pesmicami in članki v »Jugoslaviji« št. 229 z dne 24. septembra 1921, št. 249 z dne 14. oktobra 1921, št. 282 z dne 17. novembra 1921 in št. 290 z dne 26. novembra 1921 kršil stanovskt ugled učiteljstva, zadostuje omeniti da je uvedel v. 5. s.” radi omenjenih pesmic in člankov proti meni disctplinarno preiskavo. V dotičnih spisih, ki niso imeli namena in niso mogli nikomur škodovati sem hotel v zasmehljivem tonu vplivati na nasprotnika, da rabi v polemiki dostojnejšo obliko, kar je jasno razvidno iz njih. Objavljal sem jih v lastno obrambo večkrat še-le na ponovne napade surovega »Pondeljka«. Razventega pa sem še prostovoljno obljubil g. nadzornku dr. P. začetkom decembra 1. 1., da se ne bom več udeleževal časnikarskih bojev. Navzlic temu je v. š. s. začel postopati proti meni po § 99. 2. disciplinarnega reda češ, da sem se s spisi osmešil in tako kršil ugled, ki ga zahteva profesorska služba. Vprašam, kdo se smeši bolj ko tisti, ki se brez potrebnih taks promovira sam doktorjem in si pritika naslove, ki mu ne pristajajo? Jaz pa se z omenjenimi spisi nisem osmešil, pač pa menim, da sem osmešil ravno tiste, ki so grdili mene na nesramen način, kar ml bo pač pritrdil vskdo, ki ne gleda člankov skozi demokratsko barvane očali. Jaz nisem kršil ugleda učiteljstvu, ker moji članki niso bili nobenemu v škodo ter se razven najbolj zagrizenih demokratov nikdo ni spodtikal nad njimi pač pa so ogromno škodovali ugledu prof. stanu »Taborjevi« članki, ki jih je obsodila prot. podružnica v M. soglasno na seji dne 1. aprila 1921. Mislim, da zaleže samo ta dokaz bolj, ko vsa mladodemokratska kovarstva. Mogoče se mi bo očitalo, da se razburjam brez potrebe, saj še nisem obsojen. To je res. So pač različne nravi tudi med dvonožci iz družine »hotno sapiens«, kakor med štirinožci. Tega konja ne spraviš s tira, ako ga tudi nenehoma napletaš ž bičem, oni pre-vrže voz in tebe, da mu le pokažeš korobač. Gospodje v v. š. s. imajo oblast v rokah ter me bodo sodili in skoro gotovo tudi obsodili. Toda tudi najkrutejša kazen, ki mi jo naložijp, m e n e b o uverila, da sem mogel v omenjenih člankih ogrožati ali celo kršiti ugled učiteljstva, tudi najbrezobzirnejše postopanje v. š. s. me ne bo uklonilo, da ne bi »sviral resnice«. Javnost pa sodi sama, kako presoja naš v. š. s. profesorje demokrate in — nedemokrate! Maribor, 15. Junija 1922. Prot, F. Braitin. .'m . ^ ■n,. T«. M. K* G@SP0I Problem jedra Nova varij anta žeL zveze Beograda z morjem, katera istočasno izboljšuje zvezo Zagreb—Sušak in oraogočuje najboljšo zvezo Slovenije s Kvarnerom. (Odlomek Iz »Obzora«, 4. VI. 1922.) Dejstvo, da ne smemo trajno zavlsetl od Inozemskih luk. ampak, da si moramo zgraditi lastna pristanišča na pripravnih točkah naše prostrane obale, je samoobse-bl umevno, in ker se je o tem že toliko, napisalo, bi bilo čisto odveč še posebno dokazovanje in široko razpravljanje. Središče tega vprašanja je danes žel. zveza Beograda z morjem in splošni interes se posebno bavi s tem predmetom. Ore se za zvezo Beograda z Kotorskim zalivom, z Neum-Klekom ali s Splitom, v katero svrho bi se vporabll izvesten del zunanjega posojila. V tem pogledu smatramo za zelo važno omeniti sklep »Udruženja Jugosl. inženjera 1 arhitekta«, soglasno sprejet na glavni skupščini v Ljubljani, dne 23. maja 1921, v katerem stoji posebno kar se tiče vprašanja železnic med drugim sledeče: »V pogledu naših izhodov na morje si je giavna skupščina »Udruženja iugoslov. inženjera i arhitekta« najodločnejše prisvojila načelo, da se morajo izvesti v postoječih naših pristaniščih Jadranskega morja in sicer za prve čase v severnem delu v kvarnerskih lukah med Reko in Senjem, v srednjem Primorju v splitski in šibeniškl luki In v Južnem delu Jadrana v Oružu, Boki Kotorski in Baru. Smatramo, da odgovarja duhu tega sklepa, ako opozorimo, da je pri vseh dosedanjih diskusijah in projektih Izpuščena Iz vida važnost Kvarnera za Beograd. Sedanja £veza Beograd — Caprag — Karlo-vac — Sušak je zares predolga, obenem pa so transportni stroški na nji preveliki (med Capragom in Karlovcem imamo vzponov in padcev do 12 M %«, med Karlovcem in Sušakom 16 %o in 25 %o; maksimalna višina nad morjem znaša 836 m, zmagana višina v smeri Beograd—Sušak 1172, skupna dolžina proge 649 km). Vendar ta zveza bi se lahko mnogo skrajšala In zboljšala. Že pred vojno Je gravitirala cela Hrvaška in Slavonija, t J. vse pokrajine severno 45° širine, vse do romunske meje — proti Kvarneru, ter bi na isti način Kvarner mogel služiti tudi Beogradu. Postoječa žel. Beograd — Dubica, katera bi se morala primerno pregraditi (popraviti), postala bi ročaj celega železničnega sistema v državi in iz nje bi izhajale proti severu In jugu vse ostale proge. Ta os sistema se razteza preko Zagreba in Ljubljane do Jesenic in iz Vari- janta Dolžina proge km Skupna dolžina velikih predorov daljših od 3 kln, km Zmagana višina m I 619 od tega novih 306 2360 1080 n 448 22-48 939 ra 536 9-80 1431 IV 458 27-50 1828 v 652 700 1070 VI 554 od tega novih 225 2240 679 V glavnem se debatira o Zvezi Beograd — Klek (II) n Beograd — Kotor (III. In IV.). Iz poslednjih treh rubrik se vidi ogromna prednost varijante VI, posebno kar se tiče gradbenih stroškov in voznega časa. Glede prometnih stroškov pa bodi omenjeno, da bi letni prihranek pri varijantl II. ali IV. napram VI. — če bi bil kapitaliziran — nudil kapital, kateri bi bil veliko manjši ' kakor pa več Izdani gradbeni stroški teh varij ant napram VI. Torej odpade tudi ta navidezna prednost pri II. in P.'. Absolutni gradbeni stroški bi za varl-janto VI znašali danes (Junij 1922) 1.5 ml-ljarde dinarjev brez obresti in voznih sredstev (ako računamo, da bi se gradila 6 do 7 let, odpade torej na eno leto 250 milijonov Din), medtem ko za varijauto II. 2.6 milijarde Din, za IV. 2.8 milijarde Din in za IIL še več od tega. Od posojila v znesku od 100 milijonov dolarjev bi bilo torej sorazmerno 22 in pol, 39 in 42 milijonov dolarjev. Varijanta VI. ima pa še eno ogromno prednost. Ona je namreč sigurno rentabilna, ker ne bi vezala samo Beograda z morjem, ampak bi vsebovala eno novo žilo evropskega blagovnega prometa London — Pariš — Milano — Trst — Beograd — Bukarešt (Carigrad, Atene). — Na to progo se more čisto lahko priključiti tudi Bosno na svoji zapadni strani. — Jadranska železnica varijante II., III- in IV. se ne bi najbrže rentirala, kajti pričakovani prevoz iz severa Evrope je še problematične narave. — Gradbeni stroški za VI so veliko manjši kakor bi bili za II, In tarifni dohodki (kadar bi se obe varijanti v pogledu tozadevnih merodajnih dejstev temeljito vzporedile) bi bili večil kot za II;; varijanta VI bi bila torej za lastnika rentabil-nejša kakor II. Okolnost, da bi se pri VI plačali za transport večji tarlii, se izjedna-či s tem, da bi trajal prevoz manj časa. Nadalje ne smemo pozabiti, da se mora zgraditi tudi luka, aatere stroški se še prištejejo pri varijantah II, III n IV; gradnja varijante VI skupno z dograditvijo hik Sušak, Bakar itd., ne vi od daleč dosegla stroškov gradnje same železnice pri II, III ali IV.!! Dalnja prednost varijante VI. bi bila tudi ta, da bi se lahko Izgradil iz Vi-nodola odcep za Selce, Novi, do Senja. Ta varijanta bi torej popolnoma nadomestila projektirano progo Krupa — Bihač — Senj. Medtem ko Unska žel. ne bi bila odveč, ampak bi v smislu sklepa inž. udruženja ostala še nadalje Jako zaželjena zveza zaledja s Šibenik — Splitom. Isto velja tudi za Učko žel. Proga Beograd—Dubica bi se mogla zgraditi z 2 tiroma, kot hrbtenica našega celega žel. sistema, vsekakor pa bi se moral napraviti na nji težki gornji vztroj. Ker Je tudi zveza Dubica—Sušak zamišljena s takim gornjim vztrojem in večjimi loki. bi znašala povprečna brzina brzovlaka med Beogradom in Sušakom 79 km na uro. Vlak bi se vstavil na 12 postajah. To pomeni, nova proga Beograd—Sušak bi se mogla prevoziti v 7 urah! (Danes traja vožnja Zagreb—Sušak 5 ur in pol.) Razume se, da se mora pri primerjanju vzeti v obzir tudi morski pot Kvarner— Klek, toda blagovni vlak za Beograd—Sušak bi potreboval manj časa kakor za Klek. V prlhran nem času bi zamogel parnik prevoziti . precejšen del pota Kvarner— ■ ■■■v «£&€* železnice« Beograda do Gjevgjelije. Severno 09 J* glavne proge Je žel. mreža skoro zadostno zgrajena, medtem ko na Jugu ni. treba torej povdariti, da nikakor ne predvidimo, da bi se na jugu omenjene črte morale suk-cesivno zgraditi prečne proge na morje, preko, na žel. sedal sromašnih, krajev Bosne, Crnegore in Srbije, — ampak smo mnenja, da te proge ne bi smele biti prvorazredne in glavne proge, temveč samo nor-malnotlrne, deloma tudi lokalne — ozkotirne proge, katere bi bile tamk. narodu veliko bolj koristne kakor pa samo ena velikopotezna tranzitna železnica —kakor bi n. pr. imela postati takozvana jadranska železnica, katere rentabiliteta pa ie zelo; dvomljive narave. Dosedaj pronašle zveze Beograda * morjem so v glavnem sledeče: I. Beograd — Brod — Banlaluka —4 Jajce — Split; . II. Beograd — Sabac — Kladanj — Sarajevo — Mostar — Klek; III. Beograd — Sabac — Srebrenica -• Višegrad — Trebinje — Ercegnovi; IV. Beograd — Zemun — Valjevo Užice — Višegrad — Foča — Nikšič — Kotor — Tivat; V. Beograd — Sabac — Bajna Bašta — Višegrad — Foča — Podgorica — Bar, Vzponi na teh zvezah v smeri na morje In nazaj znašajo 15 — 17 %o, kateri naravno tudi slabo vplivajo na smer proge« Ali je v mejah razumljivosti mogoče, da se s pomočjo postoječe 329 km dolge železni« ce Beograd — Dubica\ najde zveza Beo» grada s Kvarnerom, katera — dobesedno vzeto — bi imela v smeri na morje maksimalni vzpon samo 5 %o? To bi bila žel. zveza, s katero se ne more kosati v nobenem pogledu niti ena od zgoraj navedenih konkurenčnih vanjant zveze Beograd — morje. Ta proga se doseže z novo v zapadni smeri vodečo žel Dubica — Zagorje (dolina Južno od Ogul-na) — Drežnica (ravnina v Kapeli) — VI« nodol — Bakar — Sušak. To linijo označimo s VL V sledeči tabeli je primerjanih vseh šest prog. Da Je to primerjanje čim jasneiše, niso v rubrikah: gradbeni stroški, prometni stroški in vozni čas uvrščene absolutne številke, ampak so številke varijante VI. označene z 1, številke vseh ostalih varijant a so vzete relativno napram tej Jednoti. Proge so zamišljene kot prvovrstne glavne proge z enim tirom, in ▼, kolikor se pokrivajo z postoječimi ozkotirnimi progami, pa so uvrščene kot novo-gradbe. Prometni stroški se odnosijo na; skupni žel. promet s predpostavko ledna-kega prometa. I Največji vzpon proti moiju •7 /oo Gradbeni stroški Prometni stroški Vozni Sas 15 1-55 1-20 1-70 15 1-75 090 1-30 15 1-00 1*15 1-60 17 1-85 0-95 1-40 15 2-30 1-25 1-85 5 100 1.00 1-00 Klek. Sicer se pa pri vlaku Beograd—mori* ne oziramo na lokalni, ampak na prekomorski promet, kjer ne igrajo vlogo razlike v času in tarifih radi pota Kvarner— Klek, ker se one v razmeroma dolgi pow morski vožnji Izgube. V lokalnem pomorskem prometu se bo Beograd gotovo posluževal pristanišč v Dalmaciji in Cmi gori Najvišja točka nove žel. Dubica—Sušak bi bila na Drežničkom polju — 470 nf — katera bi se skoz od Beograda dosegal* z vzponi do maksimalno 5°/o«. Iz Drežnlč-kog polja na Sušak bi znašal padec 10 /oo« Nova žel. bi skrajšala sedanjo zvezo Beograd—Kvarner za 95 km. In najvišja točk* bi se znižala za 366 m. Kar se tiče prigovarjanja, da leži Kvaf-ner na meji, pripomnimo, da nam je dolžnost varovati narod na meji ne samo politično ampak tudi ekonomsko, s tem, da postavimo Jez proti tuji ekspanziji. Ako se odmikamo proti Jugu, bomo oslabili s tem lastni bok. Ravno iz vojaškega stališč* bi bila proga Beograd—Kvarner od velikanske važnosti, in sicer radi obrane našega boka, a čisto gotovo v slučaju, ako bi bile Slovenija in Hrvaška v vojni nesreči izgubljene. \ Vrednost pristanišča Klek v vojaškem pogledu ne smemo pretiravati V slučaju vojne preneha naš promet na morju za Klek ravno toliko, kolikor za Kvarner. Proti bombam in strupenim plinom iz zraka j* luka v Kleku ravno tako nezavarovana« kakor one v Kvarneru! Kar se tiče direktnega napada s četami Itd., Je jasno, da mo-, ramo braniti našo mejo Sušak—Triglav- p* če imamo luke v Kvarneru ali ne! Volno luko naravno ne bomo gradili v Kvarneru« Sicer pa popolnoma prost dostop do prekomorskih potov nikjer ne moremo dobiti, kajti na obeh obalah Otrantskega zaliva vlada tuja roka. —, Klek Ima tudi to slabo stran, da vlada tamkaj še popolna puščoba in za nove luke v Kleku bi bilo potreba ogromnih stroškov. — Kar Je tu rečeno za' Klek, velja večinoma tudi za Kotor. — Prigovarjanje, da sta Sušak in naša severna obala izpostavljena tujskemu vmešavanju tudi v mirnem času, ter da bo naša trgovina vsak moment ovirana — ne drži. Kadar se naše razmerje napram oficljelnl Italiji končno razbistri ter vzajemno In mednarodno prizna, takrat nam bo lahko nastopiti proti takim vmešavanjem .kakor tet n. pr. današnja. Varijanda VI. — Beograd—Kvarner —i bi zelo lahko vsebovala tudi interese Zagreba, kar bi bilo jako velike važnosti zanj, S pomočjo odcepitve pri Oštarijah (pri Ogu« linu) na postoječi žel. bi se na Jednostave* način s 16 km nove proge doseglo postaje! Zagorje na zamišljeni novi zvezi Beograd— Kvarner. Na ta način dobimo deloma drugo žol. Zagreb—Kvarner, katera bi bila 35 krni krajša, dvigala bi se mesto 836 m visoko, samo 470 m nad morjem (pri Drežnici) tet bi imela v srneri proti morju samo 79lu (sedaj 16 M v nasprotni smeri pa 10*/«« (sedaj 25 /oo). Vozni čas brzovlakov Zagreb-—Sušak bi se zmanjšal za 1 uro 40 minut Mimogrede bodi omenjeno, da b( tekla nova proga 60 km povsod zavarova« d3 T .. eS oc* meJe. medtem ko žel. med Brod Moravicami in Reko Je preveč n* meh. štev. 141. ", JUGOSLAVIJA- Žl. junija 19SSL .........................— !'■ I ------- Krajša In bolJSa zveza Zagreba s Kvar-aerom bi imela še eno važno posledico; Ako se vzame Bratislava za izvozno točko, za tranzitno zvezo pa progo Szombatheb’— Gykenyes — potem bi gravitirala na Kvarner cela Moravska in velik del Češke 1 Na* ravno je, da bi vse to znatno vplivala, na rentabiliteto nove proge kakor tudi na daljni procvit samega Zagreoa. Od važnosti je, da bi se s pomočjo nove proge Zagorje—Vinodol izročilo v eksploatacijo kakih 1000 kvadratnih kilometrov gozdov, nahajajočih se v področju Kapele. Tudi tujski promet na naši rivieri od Ledenic do Bakra bi naraščal. Nadalje omenjamo, da bi se z vodno silo Kolpe in Plltvič-kih Jezer (oddaljena samo 30 km dd proge) skupno z vodno močjo Dobre in Mrežice moglo elektrificirati progo, s čimur bi bili prometni stroški še bolj znižani. Sigurno je torej, da bi bile koristi nove zveze Beograda z morjem ogromne tudi za Zagreb, vsled česar je popolnoma umljivo, da se Je ustanovil v Zagrebu v svrho propagiranja te nove žel. posebni konzorcij. Predkoncesija za progo Dubica — (Oštarija) — Sušak je podeljena dr. Červaru, odvetniku na Sušaku; po inlcijatlvi gornjih faktorjev je tudi že izdelan generalni načrt projekta Oštarije—Drežnica—Sušak. Ni potrebno, da posebej objašnjavamo potrebo emancipacije Slovenije od inozem-»tva v pogledu izhoda na morje. Za Slovenilo ne more biti drugi izhod na morje kakor samo Kvarner. Pot preko Karlovca Je predolg. Radi tega se Je vodil publicistični bo] okoli tras novih žel. zvez Slovenije z morjem. Te trase so sledeče: ena varijanta iVeže Kočevje z Brod Moravicaml (padec In vzpon 23°/oo, dolina Kolpe, katera leži med tema dvema točkama, je več sto metrov globoka), druga veže Črnomelj preko (Vinice in Ponikve z Ogulinom (vzponi do 12 In poi°/oo) in tretja Črnomelj z Generalskim stolom. Danes pa le Se lahko rečeno, da se na-■ala Jeziček na vagi v korist četrte srednje trase, namreč Istočasne žeL zveze Kočevja In Črnomlja preko Severina s postajo Vrbovsko-sever na reškl progi (padec in Szpon do 15 °/oo), za katero Ima dotičnl od-or že predkoncesljo. Pripominjamo takoj tta tem mestu, da vojni interesi zahtevajo neobhodno zvezo Kočevja z reško progo, ker bi bil drugače odcep Grosuplje—Kočevje na dolenjski žel. takorekoč v zraku, Ljubljana pa bl bila lahko od Juga ogrožena. Ako »e ne bi zgradila žel. zveza Dubica Odnosno Oštarije—Zagode—Sušak, bi bilo n vse Interese Slovenije naibolje, da se zgradi variianta Ko6»vje I n Črnomelj preko Severina v Vrbovško—aever na reški prod — Ako bi se pa zgradila ta proga (Dabiča, odnosno Oštarije—Zagorje—Sn- Sak), potem ne bi več odgovarjala ravnokar omenjena žel zveza Slovenije z morjem, — ampak M se morala zgraditi Istočasno zveza: Črnomlja (mesto preko Se-verina v Vrbovško) preko Ponikve z Ogn-llnom In Kočevja (pri Severina ne obrniti v Vrbovško) ampak Iti dalje do Ponikve, odkoder bi tekla skupna proga preko Ogull-na—Zagorja — Drežnlce — Vlnodola na Ba-kar — Sušak. Ta proga bi bila potem v vsakem pogledu najboljša žel. zveza cele Slovenije z morjem — In to bodisi glede voznega časa ali prometnih stroškov. Predlaga se torej zveza z morlem, katera bi bila v eminentnem interesu Beograda, Zagreba in Ljubljane. Da se ta nova železnica z zasiguranim privlačnim območjem, katerega tvori sektor Beograd — Kvarner — Ljubljana — Bratislava — Brno, ne bi izvrstno rentirala, Je popolnoma Izključeno. S stroški takozv. jadranske žeL, nera-čunajočl stroškov za gradnjo pristanišča, bi se moglo zgraditi proge: Dubica — Zagorje — Kvarner. Oštarije — Zagorje, Kočevje in Črnomelj — Ponikve — Ogulln. Ta naprava bi služila v Jednaki meri vsem interesom našega troimenskega naroda, radi česar tudi izključuje vsako medsebojno zavist. To so ogromne prednosti nove žel., katera bi koristila najsplošnejšim ekonomskim, naconalnim in državobrambenim interesom. Opomba uredništva. — V zadevi ne-obhodne železniške zveze naše ožje domovine z Jadranom smo že toliko poročali, da lahko trdimo, da je naša širša javnost tozadevno na Jasnem. Gotovo dejstvo je, da so ta problem najbolje in vsestransko rešili naši domači strokovnjaki gg. inž. Klodlč, Hrovat in Kavčič, katerih skupen projekt Je osvojila ogromna večina našega naroda. — Odobravamo predstoječi problem jugosl. jadranske železnice, s katero bi bila naša Klodlč-Hrovat-Kavčičeva skupna proga še bolj izpopolnjena ter pozivamo — ob priliki podpisa 100 milj. dol. zu-hanjega posojila — naše občine, obrtne, trgovske in industrijske kroge, denarne zavode, Udruženje jugosl. inž. in arh„ pokrajinsko vlado itd, posebno pa gg. poslance vseh političnih strank, da store enoten korak v svrho čimprejšnje dosege naše živil enskovažne potrebe, t. J. glavne in prvovrstne žeL zveze Slovenije z morjem. Dnevne vesti. — Občni zbor kluba trgovskih akade-fiiikov v Ljubljani. Včeraj se Je vršil polnoštevilno obiskan občni zbor kluba trgovskih akademikov, ki obstoji šele pol leta, a J4 ze dosegel zelo lepe uspehe. Poročili predsednika Fran Toša In tajnika I. Goloba Je vzel zbor z velikim odobravanjem na znanje. Klub ni deloval le za dobrobit trgovskih akademikov v Ljubljani temveč |e stopil v stik z ostailmi klubi trg. akademikov po širni Jugoslaviji ter deluje tako uspešno, da se poglobi ideja edinstvenosti našega troimenega naroda in naše države, t* blagajn, Bojca pončila posnemamo, da Sina klub nad 10.000 K vredno knjižnico in tudi že nekaj'premoženja. Z viharnim odo-Odobravanjem je bil sprejet predlog, da se Izvoli za častnega člana kluba profesor g. IPran Sič, ki si Je stekjl največ zaslug za »tanovJtev ln lep razvoj kluba. Izroči se »u krasna diploma, ki jo le Izdelal trgovski akademik Osk. Delkin. Diploma Je lepo Umetniško delo ter Je raztavljena v izložbi Žvez. knjigarne na vogalu Marijinega trga I Wolfove ulice, ln priča o nadarjenosti mladega umetnika. — Marljivemu klubu trg. akademikov želimo, da uspešno nadaljnje lepo začeto delo. —■ Kmetijski tečaj za učitelje. Pokra-Jhiska uprava, oddelek za kmetijstvo pri-rsdl v času od 24. Julija do 2. septembra t l iesttedenskl kmetijski tečaj za učitelje na kmetijski šoli na Grmu. V ta tečaj se sprejemajo prosilci iz vse Slovenije pod sledečimi pogoji: 1, da imajo najmanj 5 let ljudskošolske učiteljske' prakse In usposob-Uenostnl izpit za ljudske šole, 2. da so s kmetije doma oziroma, da so se s kmetijstvom 2e praktično bavili, 3. da so že po svojem dosedanjem delovanju pokazali potrebno zanimanje in dobro voljo za kmetijski pouk, 4. da so iz krajev, kjer je upati da se najprej ustanove kmetijsko-nadalje-valnl tečaji in 5. da napravijo koncem tečaja Izpit o predavani učni tvarini In sl pridobe s tem Izprlčevlo učne usposobljenosti za strokovni pouk na kmetljsko-nadaljeval-nih šolah. Prosilci naj poleg tega navedejo (brez prilog) v prošnll tudi vse druge običajne podatke glede starosti, rojstnega kraja, dovršenih študij, dosedanjega službovanja kakor tudi glede tega, ali so oženjeni ali n«. V tečaj sprejeti učitelji dobe na zavodu prosto oskrbo obstoječo lz proste hrane ( zajutrek, kosilo in večerjo brez vina) in prosto stanovanje. Stroške potovanja morajo sami trpeti. Med tečajem Je pouk nepretrgan (brez dopustov) in se Imajo tudi nedelj« porabiti za poučne Izlete. Sprejeti “deležniki se morajo z reverzom zavezati, da se bodo točno udeleževali pouka in ravnali v; vsem po odredbah ravnateljstva. Prošnje za sprejem v kmetijski tečaj Je lagati potom šolskega vodstva In brez ko-leka pri oddelku za kmetijstvo v Ljubljani In sicer najkasneje do 10. julija t. L —i Izpremembe v osobju. Za vladna tajnika: sta Imenovana okrajna komisarja gg. Stanko Novak pri predsedstvu pokrajinske vlade ln Friderik Viher pri okrajnem glavarstvu v Slovenjgradcu. Za živino-*dravnika v desetem člnovnem razredu sta Imenovana veterinarska asistenta gg. Viktor de Glerla na Rakeku ln dr. Vladimir Arko pri oddelku za kmetijstvo v Ljubljani. — Kanclist pri policijskem ravnateljstvu » Ljubljani gosp. Andrej Lorenzuttl je trajno upokojen. — Promoviran je bil 16. t m. na zagrebškem vseučilišču za doktorja prava g. Vladimir Grahll iz Kobarida na Goriškem. — Odobreni šolski knjigi. Pokrajinska oprava (oddelek za prosveto in vere) Je odobrila sledeči lolskl knjigi: 1. »Vežbenlca hrvatskosrbskega Jezika za srednje In njim slične šole«, sestavil dr. Fr. Ilešič ln 2. Slovenska čitanka za višje razrede srednjih in njim sorodnih šol. II. del. S sodelovanjem dr. J. Bezjaka In dr. A. Breznika sestavil dr. Iv. Grafenauer. — Zakon o srednjih poljedelskih iolah J* izšel v Uradnem listu št. 65. — Naša razmejitvena komisija na delu. Včeraj so se sestale v Beljaku tri razmejitvene komisije za razmejitev med Jugoslavijo in Italijo ln med Avstrijo in Italijo. N(Jo komisijo zastopajo generala Pavlovič te Maj »tar tar polkovnik Daskalovlč, — Prevoz Maslja - Podlimbarskega v domovino. Po prizadevanju šentpeterskih Ciril - Metodovih podružnic se prepelje v petek zvečer truplo pok. pisatelja g. Fran Maslja-Podllmbarskega iz Pulkave, kjer je umrl v pregnanstvu leta 1917 v domovino. Krsta se Izpostavi v soboto dopoldne v Narodnem domu v Ljubljani, popoldne ob 4. uri pa se vrši pogreb k Sv. Križu. Pri Izkopavanju so dobili krsto še popolnoma celo, tudi truplo je bilo še dobro ohranjeno. Pokojnika so preložili v novo leseno krsto, ki so Jo dali v kovinasto ter Jo zapečatili. Prevoz spremljata višji inšpektor Inž. Šega In ku6tos dr. žibert Pogreb v Ljubljani prevzame mestni pogrebni zavod na mestne stroške. Pričakovati je, da se pogreba v soboto udeleži vsa zavedna Ljubljana. — Sklepanje trgovske pogodbe s Poljsko. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani poživlja vse gospodarske kroge, ki so intereslranl na trgovini ln prometu s Poljsko državo, da naj v svrho uveljavljenja svojih želj pri sklepanju trgovinske pogodbe med naSo državo in Poljsko, nujno sporočijo zbornični pisarni ustmeno ali pismeno vse tozadevne predloge, da jih bo mogla predložiti ministrstvu trgovine ln industrije v Beogradu. — Predprodaja voznih listkov na južni železnici. Obratno ravnateljstvo južne železnice opozarja potujoče občinstvo na posebno ugodnost predprodaje voznih kart na postajah Ljubljana gL kol. Celje, Maribor gl. koL, Zagreb j. koL in Sisak. V dnevnih urah so potniške blagajne v omenlenfh postajah odprte celi dan, potniki pa, ki prihajajo v mesto brez povratnih kart, zahtevajo lahko vozne karte 2a povratno vožnjo v nočnem času takoj po dohodu vlaka. Na sličen način se izogne občinstvo navalu lahko tudi v vmesnih postajah, če sl nabavi karte za povratek takoj ob dospetju. Ako se bode občinstvo te ugodnosti posluževalo, bode Izostal dosedanji naval občinstva pri potniških blagajnah pri večernih vlakih. — Stavka v Strojnih tovarnah in livarnah končana. Stavka uradništva in delovodij, ki je izbruhnila v soboto v Strojnih tovarnah in livarnah, je včeraj (20. t m.) končala. Ribanje za zboljšanje prejemkov uradništva tega podjetja, kateremu so se pridružili tudi delovodje, je počelo 2. maja t 1. Po dolgotrajnih pogajanjih je končno dovedlo do povoljnega uspeha. — Jugoslovani na pražki univerzi. V tekočem poletnem semestru Je na češki univerzi v Pragi vpisanih 506 Jugosovansklh slušateljev. — Izselniški vlak iz Trsta v Jugosla-vtjo odide prihodnji ponedeljek 26. t- m. popoldne iz postaje Sv. Andreja v Trstu. Se-lllti morajo svoje blago naložiti isti dan dopoldne. Natančnejša pojasnila daje Anton Podberšček, ul. Tore bianca 39 v Trstu. — Električno centralo v Zagradcu pri 2užemberku so slovesno blagoslovili in o-tvorill na binkoStni ponedeljek. Elektrarna ima tok 5000 voltov ter razsvetljuje vse vasi okolce, kakor tudi Stično, Višnjo goro in Žalno, kmalu pa se Izpelje tudi y Grosuplje- Šmarje in Škofljico. — Nerazumljivo postopanje uprave dri. železnic. Turist, ki mnogokrat poseča kra-snd kamniške planine, nam pošilja nastopno pritožbo: Popolnoma neumljivo je kako Je prišlo državni železnici na um, u-vestl turistovskl vlak, ki odhaja iz Llub-ljane proti Kamniku šele popoldne ob 13. Na cilj dospe vlak 14.17 — ako nima zamude — tako da it turistu onemogočen vsak Izlet v planine in tako njegova pot brez pomena. Razen tega trpi tujski promet v ondotnlh krajih, ker začenjajo tujci izostajati in hodijo raje na druge kraje, kjer imajo ugodnejše zveze. Vmesne točke na kamniški progi tujcu tudi ne nudijo posebnih privlačnosti, ker gostiln Imamo dovolj v Ljubljani Itd. Prosimo torej upravo državnih železnic, da uvede proti Kamniku turistovskl vlak, ki bo odhajal Iz Ljubljane ob primernem Času, kakor n. pr, na Gorenjsko (5.09). Naj tudi oblasti same kaj store za konsolidacijo razmer, posebno od-sok t* tujski pr omoti — V Št. Petru na K/asu je petletni po-posestnlkov sin Ludvik Zalar smrtno ponesrečil na sledeči način: Na trgu je Stal kmečki voz, kateremu fe manjkalo kolo ter Je bil Zaradi tega podložen kamen. Dočeli 5e zlezel pod voz ter izpodbil kamen, nakar je padel voz nanj ter mu zmečkal prsL Bil je v par minutah mrtev. — Haložke novice. Vinska letina kaže izborno, tudi cene vinu v tuk. gostilnah so vedno času primerne In ga pijemo po 28— 32 K 1, medtem ko je komaj v enčetrt ure oddaljenem Št Vidu po 40 K. seveda bogatim iamkajšnj. gostilničarjem ni mogoče točiti ako nimajo pri litru 10—12 K dobička. Življenje v našem Leskovcu teče dokaj mirno, izvzemši inteligenco, »če se radi vednih* medsebojnih prask sploh sme tako imenovati. Niti učiteljstvo, orožnlštvo in fi-nanca, niti gostllnčarji in trgovci se med seboj ne razumejo. »Svaki zase Boga moli* ie tukaj čisto v navadi. Veselic in zabav sploh ni, ker učiteljstvo nima volje ali pa ni zmožno kaj prirediti — torej na kratko, vse Je nekako zaspano! Končno .iaj omenim še to, da ni res, da bi bil en tukajšnji državni uslužbenec izgubil dar govora — bilo je samo začasno. — Iz Rateč nam poročajo: Na Sv. Reš-njega telesa popoldan sta NJ. Veličanstva kralj in kraljica nepričakovano obiskala Ra-teče-Planico. Ustavila sta se ob državni meji. Akoravno sta prišla nenadoma, ju je ljudstvo vendar spoznalo, se zbralo in \na-vdušeno pozdravilo. Kralj Je pozval k vozu v bližini stoječega cestarja Jožefa Mertelja kateri mu je pojasnil težavni položaj polovico od Italijanov zasedene občine. Še dva druga vaščana sta se približala vozu in s kraljem govorila. Njegova prijaznost in ljubeznivost je osupnila vse navzoče. Predstavila sta se tudi komandantu obmejne straže in orožništva. Nato se Je kraljeva dvojica vrnila ob navdušenih klicih: »Bog živi kralja in kraljico 1* — Velik požar pri Ormožu. V vinlča-rijl posestnika Franca Kosca v Tobolclh pri Grmožu je Izbruhnil požar ln uničil vse poslopje in mnogo gospodarskega orodja. Ogenj se je prijel še dveh poslopij bližnjih sosedov Martina Kovačiča ln Janeza Bom-beka. Najbolj je prizadet Kovačič, ki ima škode okrog. 100.000 kron. Škoda Je z zavarovalnino le deloma krita. — Velike poneverbe pri južni železnici Pri deželnem sodišču na Dunaju se vrši sedaj obravnava proti 7 uradnikom Južne železnice, ki so tekom let poneverili blaga čez 21 milijonov K. Uradniki so sami Nemci. — Smola konjskih tatov. V Javorniku so neznani tatovi ukradli v neki noči Frideriku Brundola 16.000 kron vredno kobilo In Jo nameravali iztihotapiti v Avstrijo. Toda pogranlčna straža Jih Je pravočasno ‘zapazila in oddala na tatove več strelov, vendar se je pa uzmovičem posrečilo, da so odnesli zdrave pete, toda lepa kobila Jim je splavala po vodi. — Tatvina obleke in perila. V Blanclh Št. 41 pri Sevnici Je bilo Tereziji Babnik Iz zaklenjene sobe ukradene obleke in perila v, .vrednosti 10.000 kron. Ljubljana. = V spmin kraljeve poroke je obdarilo Kolo jugosl. sester 250 najrevnejših vojnih sirot s perilom, obleko in pecivom. Obdarovani učenci vseh ljuljanskih šol se najtoplejše zahvaljujejo vsem Kolašicam. = Velikodušen dar žitnega zavoda v Ljubljani. Državnim oskrbovancem v Deč-jem domu v Bohoričevi ulici 29 in Materinskem domu. Streliška ulica 14, je poklonil žitni zavod 225 doz kondnzlranega mleka za priboljšek na dan poroke NJ. Vel. kralja Aleksandra I. Žitnemu zavodu Izreka odsek za zaščito dece in mladine kar najlepšo zahvalo. = Smrtna kosa. Dne 19, t m. Je umrla v uršulinskem samostanu v Ljubljani lokalna prednica & M. Maksimilijana Kolenc. N. v m. p.! = Tatvine v Ljubljani. Kleparskemu mojstru Ivanu Porenti je bilo 10. t m. na dvorišču Gruberjevega nabrežja št. 14 ukradeno kleparsko stojalo vredno 800 kron. — Dne 17. t. m. Je neznan storilec vlomil skoz zaprto okno v stanovanje Mostar Ignacija na Ilovici št 16 ter fz istega pokradel obleke, perila, uro ln srebrnine v vrednosti 2814 kron. — Dne 16. t m. Je doslej neznan storilec odprl s ključem hišna vrata Erzin Marije, posestnice v Hradeckega vasi 5t. 16 ter pokradel iz nezaklenjene sobe ln nezaklenjenenlh kovčekov obleke, perila, in drugih stvari v vrednosti 3500 kron. — Dne 17. t m. je bilo ukradeno iz zaklenjene kleti v MSI Gradišče štev. 15 kolo znamke »Kinta« na škodo trg. potnika Bene Jos„ vredno 5000 kron, =* Izgubil se je majhen črn psiček, z belimi lisami. Sliši na ime »Lumpek«. Kdor bi ga izsledil se prosi naznaniti na naslov: Verčič, Stari trg 26/11. — Policijske vest L Radi nemoralnosti je policija 19. t. m. ponoči aretirala v Pet-kovškovem gozdu 5 moških in 1 žensko, — Kolesi sta bili ukradeni dimnlkarsk. mol-stru Luki Šetlnl In Fr. Oradu z Lanlšč. — Na Wllsonovi cesti je neki neznan možakar tako neusmiljeno pretepaval konja, da so ga začeli mimoidoči zmerjati. Možakar jo je pravočasno popihal, le žal, da njegovo ime ni znano. =* Siirovost. Ko je neki ljubljansk obrtnik prišel te dni precej dobre volje domov, mu je njegova žena, katera dobi za vzdr-žavanje gospodinjstva vsak dan 400 kron, zatožila njegovega vajenca, ki je pri njem tudi na hrani, da Je fant rekel, da bi bil zadovoljen, če bi mu mojster dal vsak dan 10 kron, za katere bi sl kupil kruha ln bi bil na boljšem, kakor pa sedaj, ko je pri mojstru na hrani. Mojstra Je to tako raz-ljutilo, da je fanta tako neusmiljeno pretepel, da se mu je iz nosa in ust vdrla kri. Vajenca so prepeljali v bolnico, mojster se »o pa moral zagovarjati pred sodiščem. Gospodinja je bila na vajenca zato taka huda, ker ji je rekel, da za hrano, kakoršno kuha ona, ne more porabiti dnevno 400 K. Dobra žena In mati ima vedno nekoliko steklenic lekarnarja Fel-lera prijetno dišečega »Elsafluida« pri hiši. Dobro služi za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za usta, kožo ln glavo. Mnogo močnejši, izdatnejši in delujoči kakor francosko Žganje, 3 dvoj-nate steklenice ali 1 specljalno steklenico skup z zamotom in poštnino za 72 kron pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja, Elzatrg 357,» Hrvaško, Maribor. Nova banka, V Gosposki ulici Je otvo- ! rila svojo flljalkb »Prva hrvatska StedlonV* ca v Zagrebu«. Strela jo udarila v Kaniži v gospodarsko poslopje posestnika Kamplča, ki Je zgorelo z vso zalogo. Smrtna obsodba. Bivši graničar v Prekmurju Smail Manjič iz Foče Je lansko poletje ustrelil in oropal ribniškega krošnjarja Karla Kozino. Porotno sodišče je obsodilo roparja na smrt Celje. Cvetlični dan celjskega Sokola se vrši na Vidov dan dne 28. junija. Na državni dvorazrednl trgovski šoli v Celju se vrši vpisovanje za šolsko leto 1922/23 dne 30. junija t 1. od 8. do 10. ure. \ Sokolski zlet Celjske sokolske župe se vrši, kot smo že ‘javili 15. In 16. julija t. 1. Zlet obeta biti sijajna sokolska manifestacija v našem mestu. Mnogo pridnih rok je na delu, da bo ta nastop Sokolstva v vsakem oziru popolen. Dne 15. Julija popoldne in zvečer se vrši tekma članic. Drugi dan zjutraj tekma članov ter nato slavnosten obhod po mestu. Popoldne bo na Olazijl Javna telovadba in velika ljudska veselica. Južna In državna železnica bo na prošnjo dovolila polovično vožnjo. Koncert v mestnem parku je v nedeljo od 11. do 12. ure dop. priredilo v korist Olepševalnega društva brezplačno godbeno društvo železničarjev v Celju. To godbeno društvo se zadnji čas lepo razvija. Dri, Kukovec se te dni izseli s svojo rodbino iz Celja v Maribor. Avtomobilska nesrieča. Hlapec Očko Iz Zgornje Hudinje v celjski okolici je vozil težko naložen voz skozi Škoijovas. Po cesti je pridirjal avtomobil, vsled česar so se mu splašili konji- Voznik se je pri tem težko poškodoval In so ga težko poškodovanega spravili v celjsko bolnišnico. Sladkor se Je v Celju zopet podražil in sicer v kockah na 76 K, kristalni pa na 66 K. Izdatni dež smo dobili v nedello popoldne okrog Celja. V smeri proti Št. Jur-Ju in Grobelnem pa so imeli hudo nevihto s točo, katera Je napravila precej škode. Prenos fte8©$asili ostat-kov Mas@SI-P@dSim« barskeea. Narodna požrtvovalnost je omogočila šenteterskima podružnicama družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani Izvršiti svoie-časni sklep, da se prepeljejo v domovino telesni ostanki v pregnanstvu umrlega slovenskega pisatelja in narodnega mučenika Frana Maslja-Podllmbarskega. Dne 17. junija — tedaj po šestih letih pregnanstva — se Je odgrnila tuja zemlja na pokopališču prijaznega trga Pulkave na Nižje Avstrijskem v prisotnosti sorodnika Masljevega ter zastopnika imenovanih podružnic. Tega dne se Je Izvršilo ekshuml-ranje in se je rakev s telesnimi ostanki prepeljala na postajo Oberhollabrunn. Prvotna rakev Je bila dobro ohranjena, ni Jo še težila tuja zemlja. Sedaj se nahaja Podlimbarski na poti v svojo svobodno domovino. Narod pa se pripravlja, da priredi svojemu vrednemu sinu primeren pogreb, kateri se bo-vršil v soboto dne 24. t m. popoldne ob 4. uri Iz Narodnega doma k Sv. Križu. Šentpeterskl podružnici sta založili razglednice s sliko Podlimbarskega ter knjižico »Slava Podlimbarskemu. Narodnemu mučeniku Franu Maslju v spomin napisal Ivan Vrhovnik.« Knjižica stane 5 Din in je čisti dobiček namenjen za kritje stroškov. Uredništva Jiiplmije". Z ozirom na notioo, priobčeno v »Jugoslaviji, štev. 140 z dne 20. t. m. pod naslovom »Izzivanje« prosi podpisana, sklicuje se določbe tisk. zakona, da sprejmete v Vaš list na istem mestu in z istimi črkami sledeči popravek: 1. Ni res, da sem jaz povsem italijanskega mišljenja in da bi se bila ke-daj zaničljivo izrazila o razmerah v Jugoslaviji; res pa je, da sem bila in sem še danes kot koroška Slovenka odločno slovenskega mišljenja in da se kot taka nisem nikdar izrazila zaničljivo o razmerah v Jugoslaviji, še manj pa, da bi imela polna usta hvale o razmerah v Italiji 2. Ni res, da že dlje časa verižim po Ljubljani in Sloveniji z različnimi predmeti brez vsakega obrtnega lista, res pa je, da že dlje časa v Ljubljani z obrtnim dovoljenjem pošteno trgujem, kar vse lahko potrdijo vsi moji odjemalci, kateri se nahajajo še danes v Ljubljani ali pa drugod. 3. Ni res, da bi se jaz bavila z kup-čijskimi transakcijami, res pa je, da sem bila od gosp. K. zapeljana v pogubno špekulacijo, pri kateri sem bila po njegovi krivdi materijelno precej občutljivo oškodovana. To zadevo ima danes sodišče v S. v rokah in bo gosp. K. imel najlepšo priliko svoje pritožbe tamkaj predložiti, oz. dokazati, od kedaj ima on dovoljenje obrtne oblasti za trgovino z lesom, katero izvršuje nemoteno že več let. Naglašam, da sem bila doslej pri vseh svojih kupčijah skozinskoz poštena, toda preveč kratkovidna in sem zato nasedla nepoštenjaku, ki je kot tak Jako dobro znan v Litiji, na Savi, v Radečah in drugod.« Zahvaljujem se Vam za priobčenje teh vrstic, znamvam z odličnim spoštovanjem Lavra Zwittar. V Ljubljani, dne 20. junija 1922. * Jagoda 1000 kron. V dunajskem Volksgartnu so bile te dni naprodaj prve rdeče Jagode. Srednje velika Jagoda je stala 1000 avstrijskih kron. Dasi Je to za jagode bajno visoka cena, Je bilo vendar po Jagodah močno novnraSevanje. Sokolstva. Sokolskim društvom Ljubljane in oko-lice. V soboto, dne24. t. m. se vrši ob 4. uri popoldne izpred Narodnega doma posreb v pregnanstvu umrlega pisatelja Maslla-c od-iimbarskego. Sokolstvo se udeleži posjreba v kroju. Poživljamo vas, da se udekilte pogreba v kar največjem številu. Zbiramo se točno ob pol 4. uri popoldne na vrtu Narodnega doma. Zdravo! Starešinstvo 5a-veza JSS. Javna telovadba Ljubljanskega Sokola se vrši danes, v sredo dne 21. Junija na dirkališču v Latermanovem drevoredu. Od 6. do 6.30 zvečer koncert, ob 6.30 nastopi Ljubljanski Sokol vabi one brate, ki so člani društva in sl žele nabaviti slavnosten kroj proti odplačilu o obrokih, da se najkasneje do 27 t m. Javijo v odborov! sobi v Narodnem domu med 18. In 19. uro, k] Šiški priredi ob' priliki svoje 20 letnice v nedeljo dne 2. julija t. 1. na letnem telovadišču ob Gasilski cesti veliko Javno telovadbo. Po telovadbi prosta zabava. — Pri prireditvi sodeluje godba dravske divizije. — Začetek oo 4. uri popoldne. — Vstopnina 3 Din. Sokolsko gledališče v Radovljici pri* redi v prosavo prvega bivanja naše kraljevske dvojice na Bledu v nedeljo, 25- t m. v Sokoskem domu v Radovljici slavnostno predstavo. Uprizori se Izvirna J. £>pl« carjeva noviteta »Osvobojenci«. Pri predstavi sodeluje društveni salonski orkestet-Začetek ob pol 21. uri. Spore in Suristlka. Nedeljske nogometne tekme v Celja. Med ljubljansko in celjsko »Svobodo« na Glaziji 4:2 v prid ljubjanski.— Na IgrlSCtl pri Skalni kleti se Je vršila tekma medi celjskimi »Atletiki« in mariborskim »Rajd> dom«, ki pa je tTajala samo pol aru, ker J* morala končati vsled nenadne hude plolNK Razmerje 0:0. Zagrebške prvenstvene tekme. Gancofr dlja — Šparta 3:0. Gradjanskl — Slav« 9:0. Slaven bo po vsej priliki prestopil t drugi razred. Dunajski nedeljski izidi. Rapid — MLt T. K. 2:1. VVacker — Sportklub 2.-0. Simn mering — Amateure 2:1. Ostmark — W< A. F. 2:1. F. A. C. — Hertha 3:1. Oraške tekme. Vlenna — G. A. C. 0:1^ Hakoah — Sp. Cl. Sturm 4(3. Praga. Izbirno moštvo nemške drf« zveze proti Izbirnemu moštvu Češke drl« zveze 6:3. Prvenstvo Nemčije. 18. junija s« H vršil v Berlinu finale za nemško prvenstvi^ ki le trajal nič manj kakor 3 ure 5 mitu« na da bi pri tem prišel do odločilnega Is* Ida. Tekma se je vržlla med F. C. Nllrnberf in Hamburger Sp. F. ln Je končala mod« ločno 2:2. in »Ljubljanski Zvon« Št. 6 Je Izšel • •(*» dečo vsebino: 1.Franc Veber: O umetni!« škem ustvarjanju. 2. Juš Kozak: Tehtnica. (Konec prihodnjič). 3. Ivan Lah: Angeli® Hidar. (Dalje prihodnjič). 4. Pastuškln: P*, sml. (Nova sfinga. — Bližajočim se srcem. — Poln solnca. — Blagi večeri). 5. Ivan Zorec: Beg Bukovac. (Konec prihodnjič.) 6. A. Debeljak: Gustav Flaubert. (Koneo prihodnjič.) 7. Marija Kmetova: Pogovor. 8. Zvonimir Kosem: Avrelija. 9. Janko Gla* ser: Elegija. 10. Književna poročila. 1L Ki onika. 12. Nove knjige. Luther, Mali katekizem. V kr. zaloti šolskih knjig in učil v Ljubljani Je teši* knjiga Doktorja Martina Luthra, mali katekizem ali glavni nauk krščanske vere za mladino v evangelsklh šolah Iz prekmurščine preveden na pismeno slovenščina Cena mehko vezani knjigi 2.— Din, poltrdo vezani 3,— Din. Ta knjga le natančen prevod dosedanjega v prekmurščini spisanega protestantskega katekizma. Vsem pismeno slovenskim izrazom, k| se razlika* jejo od prekmurskih, so prekmurski prt« djanl v oklepajih n. pr. krirtjan (krščenlk) vprašanje (pitanje) Itd. Društvene vesti. Organizacija Jugoslovenskth Nacijona-listov poživlja vse člane, da se sigurno n-deleže sestanka, kateri se vrši v četrtek, dne 22 t. m- ob 20. uri v restavraciji »Zlatorog«, Oosposka ulica. Odbor. Pevski zbor »Ljubljanskega Zvona*! V sredo zvečer ob osmih vaje mešanega, v petek ob isti url moškega zbora. N:ijno to važno! Ljubljanskim pevskim zboromt Dne 23. t. m. prepeljejo v Ljubljano Iz Pulkave telesne ostanke pisatelja »Oospodlna Franja« narodnega mučenika Franc Maslja-Podllmbarskega. V soboto 24. t m. popoldne ob štirih se vrši pogreb Izpred Narodnega doma napokopallšče k sv Križu. Odbor za prenos Podlimbarskega v domovino allnd* no vabi vse ljubljanske zbore, da se udeleže pogreba In zapojo žalostinke. Posebnih vabil ne bo razpošiljal mn Sloviti zgodovinski romm M. ZEVACA Jnljiiitef (508 strani) je izšel krasno vezan oba dela skupaj In stane Din 40.— Naročila sprejema Zvezna knjigarna, Lfubljana Marijin trg Stev. 8. ranega lesa in razkošno opremljena — sodeč po kristalnih stekleničkah in ščetkah, ki sem naletel nanje. Na mizici sem utipal tudi majhen predmet dozdevne podkvaste blike, z gladkimi, trdimi rtiči, ki je ležal posebej na krožniku. Užigalice ali sveče nisem mogel najti. Spet sem obrnil oči po sobi. Zdaj, ko je bila zastornica dvignjena, je raslo pohištvo iz teme nalik bledim prikaznim. Postelja je bila ogromna, z baldahinom, in kamin je imel ob znožju širok bel opaž, ki se je svetil nalik marmorju. Naslonil sem se na toaletno mizo, zatisnil oči, odprl jih spet in poizkusil misliti. Vse to je bilo preveč resnično, da bi se bilo moglo zvati sen. Zdelo se mi je malone, da mora biti nekje v mojem spominu že vrzel --posledica tekočine, ki sem jo tepli. Morda sem bil že nastopa svojo dediščino in sem le pozabil vse, nar se je zgodilo od dne, ko mi je bila naznanjena moja sreča, pa do današnjega jutra. Če bi počakal še nekoliko, bi se stvar morda pojasnila ! sama po sebi. A vendar — večerja s starim Elveshamom je bila zdaj čudno živa in sveža v mojem spominu. Šampanjec, ustrežljivi natakarji — prašek — likerji. ------------------ Dušo bi bil zastavil, da se je godilo vse to šele pred nekaj urami. In nato se je zgodilo nekaj tako vsakdanjega in zame vendar teli strašnega, da me še danes stiese mraz, če se le spomnim tistega trenutka. Izpregovoril sem na glas, rekoč: »Kako hudiča sem prišel semkaj?« ...In glas, ki sem ga s 1 i š a 1, n 1 b i 1 m o j. ... ^ m°j Slas! Artikulacija je bila zabrisana — vsa rezonanca mojih lobanjskih kosti je bila druga... Da bi se zagotovil samega sebe, sem si potegnil z desnico preko levice... Začutil sem vele kožne gube, :,q koščeno ohlapnost starosti . . . »P- - grabil lajajoč kašelj; prijel seri« se za debelo flanelasto nočno srajco, k? je mahedrala okoli mene. UžigaLe ni bilo tu. In zdajci sem začutil, da so mi roke in noge kakor led. Puhaje, kaSIjaje in najbrŽe tudi tiho tanjaje sam pri sebi sem tipal k postelji nazaj. »Saj so le sanje!« sem ječal predse, kobacaje v posteljo. »Prav gotovo so le sanje!« Venomer sem ponavljal te besede, baš kakor je navada starcev. Potegnil sem si rjuhe preko ramen — in preko ušes — ter porinil roko pod blazino — s trdnim namenom, da hočem spati. 1, kajpak da so bile samo sanje. Ko pride jutro, mine tudi sen in zbudim se kakor vedno — čil in zdrav — zbudim se — sredi svoje mladosti ta iv ijega * Cene vžigalic v Rusiji. Komite za ustanovitev cen v Rusiji je odredil, da s* zaboj vžigalic ne sme prodajati dražje nego po 600.000 rubljev. Ena škatljica pride potem na 600 rubljev. Ampak to je cena za. trgovine na debelo. V drobni razprodaji stane škatljloa vžigalic 800 rubljev, v Tnr-kestanu, Sibiriji in Kavkazu pa 1200 rubljev. * Gospa x monoklom. V Berlinu je zadnji čas posredovala pri raznih kupčijah gospa, ki se je izdajala za ženo kriminalnega komisarja dr. Baumgartena. Vsi so imeli vanjo zaupanje ter ji dajali velike predujme, katere je ona sproti potrošila. Kadar ji je kdo prinesel kak trgovski spi»» si je nataknila monokl in naredila straho-hovito učen obraz. Končno pa je, policija začela dobivati razne pritožbe ter aretira** damo z monoklom, ki je bila bivša nat** karica, neka Irma Kluge. Za izdane predujme so se lahkovemeži latiio obrisal* * Kako draga je nezaposelnost. Nezfc* poselnost stane svet na leto 100 milijard« Tako je Izračunal ameriški finančnik Vati1 derlip. * Drage ireinje- V Innsbrucku so prodajale ondotne branjevke prve črešnje po 20 dunajskih kron. Kilogram prvih črešenj je staj nič manj ko 4000 avstrijskih kron. Po tem takem je stala ena sama čreSnjeva jagoda 30 avstr. kron. Nekaj dni prej pa je bila na Dunaju prodana košarica črešenj tako drago, da je stala ena sm črešnja celih 33 avstr. kron. * Cičertn in dame- Na zadnji seji v Genovi, je bil Cičerin napaden od nekaterih govornikov, zato pa je vžival ves čas konference velike simpatije tamkajšnjega ženskega sveta. Posebno senzacijo so vzbujali njegovi lakasti čevllL Vsak večer je bil po-van v kako družino in obdarjen s cvetjem. Kot protluslugo je moral podpisovati razglednice. Neka dama se je Izrazila o Ciče-rinu sledeče: »On ima oči, lepe ne kakor človek, nego kot angeljsko bitje.* * Propadanje kavam. Med tem ko pri nas kavarne dobro uspevajo, zaprejo v Budimpešti vsak dan po nekoliko kavarn. To prihaja največ od tega, ker se tam plačuje zelo visok davek na luksus. Od 338 kavam jih je poslednji čas zaprtih 125. za takojšnji nastop. Zglasiti se Je pismeno ali osebno prt Brata Kolenc, parna žaga, lesna industrija in tovarni za pile, Mirna, Dolenjsko. _____________________ 1067 INTELIGENTEN mladmM išče službe skladiščni^ vratarja ali sluge, najrtiJ* pri kaki banki ali podjetju * Ljubljani. Ponudbe pod »T** koj 1072« na upravo lista. MALI OGLASI 2 LOKALA se Iščeta za "pl-* samo. Cenjene ponudbe »špedicija« na upravo ltijlN IŠČEM HIŠO za v najem« kl bi bila pripravna za J®* karijo, če mogoče na UfO* metnem kraju. Peč in ♦s« potrebno uredim sam. Peter Kovačič, pek, Sv. Križ ~prt Litiji._____________________IM TRGOVINA z mešanim til** gom v zelo prometnem tfte* ju se odda v najem- Ponl» be je poslati na upravo lteta pod »Ugodna prilika«. 1069 DRVA za kurjavo (odpftdM od žage) trda in mehka Ša po ugodni ceni oddajo tl skladišča tudi na drobno Jfjt Ivan Šiška, tovarna pare#* to parna žaga, LjubU&r*. Metelkova ulica 4. 107t! ••••••••• Razno perilo za dame, sospode In deco priporoča tvrdka Delniška glavnica: K 30,000.000 Rezerva: K 5,000.000-—. Obrestuje vloge po najvišji obresffil meri. Izvršuje vse bančne posle zelo ugodno. Centrala Z V lastni palači Ljubljani, Stritarjeva ulica 9. Podružnice: Novi Sad, Ljutomer, Dolnja Lendava. Ekspozitura: Vrhnika. SUKNO Drobil, za promenadne In športne obleke v bogati izbiri Stavka v vseh knjigarnah v Londonu. Te dni so londonske knjigarne morale zapreti svoje prostore, ker so njihovi nameščenci stopili v. stavko. Delo so ustavili ne le oni nameščenci, ki so stalno nameščeni v! prodajalnah, nego tudi vse pomožno osobje ln knjigovezi Vzrok stavke je seveda slabo ekonomsko stanje. * _ Odškodnina za izgubljeno lepoto. V New Yorku Je dvignila Miss Izabela Brac-co proti nekemu zdravniku tožbo. Zdravnik ji je namreč operllal neki stvor na vratu. Operacija pa ni uspela in lepa igralka toži sedaj zdravnika za 15.000 dolarjev odškodnine in za povračilo honorarja, ki znaša, 250 dolarjev, ker Je s ponesrečeno operacijo izgubila svojo lepoto. Vsa obupana je Izjavila nekemu novinarju, da je neumna vsaka ženska, ki se misli z operi-«Uo polepšati. pohištva za jediltSco, omaro za knjige in obleko in nekaj preprog bo v ne* daljo 25. junija ob S. url popoldne v Domžalah. Gasilski dom. •••••••O# ■ Moderni pasovi, • zaponke, zapestnice (obroči), igralne znamke, v zalogi Parna žaga FRAN RAVNIKAR m«stnl tesarski mojster .. LJUBLJANA Linhartova ulica štev. 25 kupice po najvlijlh dnevnih cenah razne vrste okrogli le«, kakor ~J,~ 1 :"x- ■" tudi ccle gozdne parcele. eau i aaa= P-n gospodinje, Šivilj* kroječe, čevljarja in sedlarje opozarjamo, da te dobijo copat najboljši iivolni stroji „<3rltziier“ ▼ veeh opremah materijal predvojni, cene naj nitje edino le pri BetU HEIDINGER, W1EN VII., Klrchengasse 15. Prvovrstno, specijelno angleško in češko sukno, modne »n Športne obleke, pelerine, površnike, raglane, dežne ——■■ ■ " : plašče, perilo itd. priporoča tvrdka DRAGO SCHWAB (prej Schwab & Bizjak) Pod Harodno tovarno Ljubljana Drami trg Štra. 1 Sprejemališče: Sefenburgova ul. Stev.4, Podružnice: Maribor, Zagreb, Ko* ievje, Novo mesto. Bencin. — Pneumatika. Olje. — Vsa popravila. Mast. — In vožnje. Le prvovrstno blago in delo po solid. cenah nudi 3ugo-Auto d. z o. z. v Ljubljani. ' Pouk v vezenju brezplačen I nVS0 nadomestne dele za vse cisterne šivalnih strojevm kol«. - Potrebščine za iMtfe. krojače, čevljarje, brivce, ceaiane. toaletno modno blago, aralce, kravate, Metke. palice. Galanterija, gumbi, na veliko In malol Na)nli|e ceneI Točna postreibal Ustanovljeno 1.1886. Ustanovljeno L 1896. Med dobrim najboljše I POSTOJNA, Centrala: Ponteba. Podružnice: Postojna (Poštni predal 17); Villach (Poštni predal 15). Agenture: Prestranek, Trbiž, Arnoldstein. Odprema vsaka vrste blaga. Spedjelna odprema iivll In zaklane ilvlne v kateri* koli kraj. ^ Zastopstvo In zaloga: IVAN GA3ŠEK, papirna trgovina v tt • • • • • • Ljubljani. Sv. Petra cesta it 2. e • • • e • in odgovorni urednik Zorko Fakin. Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija' Tiska »Zvezna tiskarna« v IJubl lani. JUOOSLAVUAV21. junije l922. Jtev. w