V Ljubljani \ vtorek 17. februarja 1863.
Naprej velja za Ljubljano: za vse leto (j gl. — kr. a. v. za pol leta 3 „ 20 „ • „ „ začet. „ 1 „ 75 „ „ „
po pošti: za vse leto 7 gl. —kr. a. v. za pol leta 3 „ G0 „ „ „ za eet. n 2 „ 5 „ „ „
Rokopisi se ne vraeujejo.
Ozn« Za na^d^^Tristrmno
vrsto se"pllfftfc: G kr., ktera se enkrat, 9 „ „ „ dvakrat, 12 v nv trikrat natisne, veče črke plačujejo po prostoru. Za vsak tisk mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Vredništvo je na starem trgu hišna št. 15.
Dopisi naj se blagovoljno frankirajo.
Ta list Izhaja vsak vtorek !u petek.
Tec*žij I.
T e 1 e g r a m.
V Reki 15. februarja. Ban je sprejel poslanstvo; od tod čez HrvaŠko je zagotovljena železnica; narod je klical: „živio"; mesto je razsvetljeno, in banu je narejena baklada. Šempeterska cesta se samo presukne in popravi. —-
Ljubljanski deželni zbor.
13. februarja (14. seja.) Zadnje seje zapisnik se je prebral in potrdil. G. prvosednik baron Codelli je oznanil, da je dal g. Skedelnu 6 dni odpusta zarad silnih domačih opravkov. Potem je bila vrsta na „služabniških zadevah (dien-stespragmatik) deželnih uradnikov in služabnikov." Poročevavec je bil g. Ambrož. G. Guttman je svetoval, naj se ne pretresa teh zadev drugi del, ki govori, v kacem redu se imajo vrstiti opravila, in o posameznih dolžnostih; ali ta nasvet ni prišel v razgovor, ker ni imel podpore. Zbornica je prijela §. 1. in 2.; pri §. 3. je svetoval g. dr. Toman, naj se ne postavi: „v obeli deželnih jezicih," ampak: „v slovenskem in nemškem jeziku." G. Kromer vstane, odpre usta, in povzdigne glas, rekoč: ako se ima kaj premeniti, naj se postavi: v nemškem in kranjskem jeziku; slovenščina tukaj nima nič opraviti. G. Kromer je vnet boritelj za nemčenje slovenskega naroda, da-si je doma blizu Ribnice, kar tudi priča njegovo petje in zatezanje, celo kadar nemški govori. „Naturam si furca expellas, tamen usque recurret." Pozabiti se pa ne sme, da so ga izvolili Kočevarji. G. dr. Toman je te nasprotnikove besede krepko zavrnil, in rekel, da celo ministerstvo je pripoznalo slovenščino, ker v učilnice pošilja slovenska (ne kranjska) berila itd. G. Ambrož je krepko podpiral dr. T o mano v nasvet, ki ga je potem sprejela obila večina; celo g. Dežman, Koren in še drugi so zanj glasovali. Pri §. 4. so bili trije nasvetje: g. Kromerjev, da bi službe ne smel dobiti nihče, kdor še ni star 20 let; g. Mulley pa je svetoval, da bi se navadno v službo jemali samo po 20 let stari uradniki, in g. Dežman je svetoval, naj se nekoliko presuknejo g. Mulleyeve besede. Prva dva sta bila ovržena, in g. Dežman je svojega potlej sam umeknil, ali g. dr. pl. Wurzbach se ga je zopet prijel, in potrdilo ga je glasovanje; obveljal je torej prav za prav nasvet g. Mulleya. K §.5. je g. grof Anton Auers-berg svetoval dostavek, naj bi se v deželni odbor izvolili še štirje udje in dva zamenika (ersatzmanner). Vnel se je dolg razgovor, v kterem so se glasili gg.: Brolih, Kromer, Dežman, dr. Zupan, dr. pl. "VVurzbach in dr. Toman.
Obveljal je sicer g. grofov nasvet, ki menda meri na to, da bi se v deželnem odboru narodna stran preveč ne okrepčala; toda iz deželnega odbora bi utegnil stopiti g. dr. Zupan, ki je hraber govornik za svobodo in pravico; to bi deželnemu odboru bilo jako na škodo. Pri g. 10. se je prisega podaljšala za nekoliko besed, ktere je bil nasvetoval c. k. deželni svetovavec g. Kromer. Pri §§. 11—26. so se malo stvarce ličnejše zapisale. Pri §. 27. je nasvetoval g. Kromer, naj bi se deželnim uradnikom plače naprej dalo za tri mesece, več pa ne, ako bi po nedolžnem prišli v kako zadrego; toda potlej bi morali to povrniti po obročih (bruštih,) in tudi naj bi se (lajale nagrado (remuneracije) in pripomočki, ako bi kaj novcev (denarjev) bilo v blagajnici. Potrdilo je glasovanje. Pri §. 29. je opomnil g. Kromer, da pred njim bi moral stati drug §., v kterem je govorjenje, da morajo vsi deželni uradniki in služabniki biti poddruženi deželnemu odboru; da se ima dalje izpustiti §. 30., in stopiti na njegovo mesto §. 29. Vse to je potrdilo glasovanje; samo ovržen je bil, ker je imel premalo podpore, nasvet g. Dež mana, da bi deželno računstvo (buch-haltung) bilo samostojno.
14. februarja (15. seja.) Zadnje seje zapisnik se je prebral in potrdil. G. cesarski namestnik baron Schloissnigg je odgovoril zarad vprašanja „o porotnicah," ktero je bil zbornici podal dr. Toman in poslanci njegove misli. G. namestnik je rekel, da vlada meni, da mora s pomočjo državnega zbora poprej dobiti zakonovo moč kazenski red; da torej v zdanjem zboru ne bode vladnega načrta o porotnicah. Znano pa nam je, da misli g. dr. Toman na ravnost nasvetovati, naj se vpeljejo porotnico. Potem se je dalje presojevalo, kar je bilo še ostalo od zadnje seje. Poslanec dr. Toman je govoril, da §. 32. ne stoji na svojem pravem mestu; poslanec Dežman pa je nasvetoval, naj se sklene, da se ima pomnoženi deželni zbor o pravem času v polnem številu sklicati, in da ima veljati samo to, kar sklene več nego polovica glasovavcev; če se pa tudi pri druzem glasovanji ne more dobiti več od polovice glasov, naj pri tretjem glasovanji velja samo večina. Začel se je dolg razgovor, v kterem so se oglasili gg.: Brolih, dr. Toman, Kromer in cesarski namestnik baron Schloissnigg; ali Dežmanov nasvetje potrdilo glasovanje, ko je tudi poročevavec ž njim potegnil, rekoč, da slavni deželni zbor dela uže nad 4—5 tednov, pa je še vedno pri svojih paragrafih; narod pa da čaka zastonj, kdaj se kaj njemu koristnega sklene. Poznejši paragrafi (od §§. 33—67.) bili so vzeti brez kake premembe; g. prvosednik je samo vprašal: ali ima kdo pri tej stvari kaj opomniti ali ne, in ker je vse molčalo, potem je takisto obveljal paragraf za paragrafom. G. poročevavec Ambrož je svetoval, naj se še pri-
dene §. 68., v kterem naj bode stalo: ker so še drugi uradniki napr.pri delalnici, pri računstvu itd., naj se tudi njili dolžnosti in zadeve razglasijo, kadar bode čas. Potrdilo je glasovanje. G. Guttinan je naposled opomnil da bi se za deželne službe mnogo uradnikov oglasilo, ko bi se jim vštela tista leta, ko so državi služili; v tej zadevi bi utegnil g. G u 11 m a n poznejše zbornici podati nasvet.
Prihodnja seja bode v četrtek 19. dan t. m.; na vrsto pride razgovor, da dežela dva milijona vzame na posodo.
o Misli v sedanjih mednarodnih nujah.
Spisal M. P. I.
Mednarodne meje so med narodom, ki govori en jezik, na pr. med koroškimi in kranjskimi, med štajerskimi, kranjskimi in koroškimi Slovenci itd. Ce hočemo, da ravnopravnost vseh narodov zares kdaj stopi v živenje, da pomiri dežele, prinese blagost in pospeši omiko; potem je gotovo treba pre-narediti sedanje mednarodne granice, in postaviti medjezične mejnike, t. j. mejnike med narode raznih jezikov.
Ako ostane ta reč, kakoršna je zdaj, ne bode nikoli med narodi niti miru, niti sprave. Pogledimo, kako na Koroškem, Štajerskem, Primorskem in Goriškem sedanje meje na dvoje režejo enojezične rodove, in devajo raznojezična ljudstva pod enako ime, pa ne v enacem številu. Koroška in Štajerska ima dvč tretjini Nemcev in tretjino Slovencev; a na Goriškem in Primorskem je Slovencev mnogo več od Lahov. Ravnopravnost pa hoče, da bi vsak narod poslal pri-merjeno število svojih zastopnikov na deželen zbor; zato mora priti v zbornico na Koroškem in Štajerskem več Nemcev nego Slovencev, na Goriškem in Primorskem pa več Slovencev nego Lahov. Ali gotovo je, da tisti, kterih je več, bodo vselej premagovali une, kterih je menj, vzlasti v narodnih rečeh. Tako je bilo v državnem zboru na Dunaji; tako se je godilo v sedanjem deželnem zboru v Celovcu, kjer se je potezal g. Einspieler, da bi se zborovi zapisniki prestavljali na slovenski jezik, in razpošiljali županom slovenskih krajev; toda prehrula ga je velika nemška množina, in ravnopravnost je Slovencem vzeta. Reklo so je, in rekalo se bode na večne čase: drugi deželni jezik (die zweite landcs-spraehe) mora biti zadovoljen s tem, kar mu sama rad a p o-dari večina. Delala bode torej sama večina sebi in manjšini zakone (postave), kterih ne bi potrdila manjšina, ko bi se le mogla ustaviti; kar se pa tiče državljanskih dolžnosti in davkov, stoji manjšina v enakej vrsti z večino. To pa nikakor ni po ravnopravnosti, da bi veči narod ukazoval manjšemu; to je slabše od zavrženega absolutizma, pod kterim so koroški Slovenci vendar še dobivali zakone v domačem jeziku. Vlada zahtevati ne more tacih krivic, ki so nastopki starih mej, kterih bi ustava nikakor ne smela trpeti. Koliko se je pa zanašati na pravičnost in velikodušje tujih poslancev, nam je glasno oznanila tista večina državnega zbora, ktera nima usmiljenja z nobeno drugo narodnostjo, kakor je rekel nje plesovodja Giskra. Torej ni druge pomoči, da se ali ovržejo mednarodne meje, ali pa naj se ljudje tako ukrote, da bodo zadovoljni s temi, sužnjosti podobnimi krivicami.
Ce meje ostanejo, kakoršne so, potem se ne bodo poslanci po deželnih zboreh nikoli prav umeli, ker ima v državnem, še mnogo bolj pa v deželnem zboru, pravico vsak poslanec govoriti v svojem jezici. To hoče imeti ravnopravnost, in tega se tudi morajo poslanci držati uže iz ljubezni do matrnega jezika, dalje zarad spoštovanja do svojih volil-cev, in tudi zato, da uživajo dane pravice. Ako dežele osta-
nejo še prihodnjič razdeljene tako, kakor so zdaj, potem se bode vedno v dveh jezicih govorilo na koroškem, štajerskem in goriškem zboru, ter stranka ne bode poslušala stranke, pa tudi je dobro ne umela, in Avstrija bode nekdanji Babilon. Vsak pave, dani ravnopravno to zahtevanje, naj bi poslanci manjše stranke govorili tisti jezik, v kterem se veča stranka glasi, kakor se je godilo v preljubeznjivem mestu v belej Ljubljani. Manjša stranka bi moralo potem, ako bi med seboj ne imela dovolj dvojezičnikov, svojih poslancev iskati pri nasprotnikih samo zarad jezika; toda redko bi našla prave može, kajti izkušnja uči, da se ptice vsacega lova zbirajo. „Graculus gradilo assidet; similis simili gaudet."
Tudi slovenska omika in slovstvo se ovira, če ostanejo mednarodne meje. V diplomu 20. oktobra je Nj. veličanstvo spoznalo, da bode Avstrija mogočna le tačas, kadar se njeni posamezni narodje na ustavnem potu okrepčajo, razvijo in .omikajo; to pa bode Slovencem spešno in mogoče le tedaj, kadar se zopet združijo njihovi drobni kosci; kadar naše ljudstvo dobi učilnice v svojem jeziku. Slovanov je do zdaj 18 milijonov uže več sto let prilagalo za učilnice; kje pa imajo svojo vikšo narodno učilnico? Izgovarjalo se je, da je Slovoncev premalo v enej deželi; da bi torej ne bilo vredno, snovati jim narodne, učilnice. Qui calumniatur egentem, exprobrat factori ejus. Ta prazni izgovor izkopni, če se nam Slovencem umaknejo sovražne mreže zastarelih mednarodnih mej, ter naraestu njili postavijo medjezične. Drugi pa uče: slovenski jezik ni dovolj omikan, da bi mu vrata odprli v očilnice. — Človek sam no ve, čemu bi se bolj čudil, ali neumnosti tacih ljudi, ali pa našega jezika divnej moči, ktero mu prilastujejo ti malovedneži. Oni hote, da bi se mo-•rala slovenčšina plavati naučiti, predno bi šla v vodo, t. j. da bi se morala omikati sama od sebe brez kacih učilnic. Zakaj se le neki tako pridno uči po šolah nemški jezik, slovenskemu pa tako uboge, male urice odmerjajo? Menda samo zato, ker nima v sebi nemščina tiste čudne moči, ktera je v slovenskem jezici, da bi se mogla sama umiti, če tudi ima roke na hrbtu zvezane.
II o piši.
Iz Tonama 9. februarja * Naša čitalnica si pomaga, kolikor more, da predaleč ne zaostane za svojimi sestrami. Da-si nam tukaj ne manjka nasprotnikov, in če smo prav na dve strani razcepljeni, ker imamo v svojem tržiči poleg slovenske čitalnice tudi nemško kazino; vendar naše društvo jako vrlo napreduje, ter se množi in krepi. Ta predpust smo bili napravili štiri slovesne veselice. Prva je bila „beseda" 12. pro-senca, druga praznovanje Vodnikovega spomina 3. dan t. m., tretja pa je denes, prav zdaj, ko pišem te vrstice. Radujejo se moji tovarši in tovaršice v prekrasnej dvorani okoli novo slovenske zastave pleše in prepevaje v družbi nekterih vnenjih gostov. Zadnja veselica pak je odločena 16. dan t. m., to je pustni ponedeljek v praznovanje čitalnične obletnice. V prvej besedi (12. jan.) je bilo na vrsti: 1) srbska popevka: „rado ide;" 2) deklaniacija: „dvojna leta" Okiškega; 3) dvospev: „tolažba; 4) deklamacija: „legenda" Koseskega; 5) čvetero-spev: „Savica;" 6) deklamacija: „slava Slovencem" Virkova; 7) četverospev: „strunam;" 8) deklamacija: „ Kralj a Matijaža sel" Poženčanova; 9) Pesem: ,,Triglav;" 10) deklamacija: rTurjaška Rozamunda" Preširnova, in 11) zbor: „ne udajmo se" Vilharjev. Kaj posebnega je bilo pri tej besedi, da je z deklamacijo: „slava Slovencem" društvo navduševala prosta kmečka deklica Marjeta Polbinska; da je izborno deklamovala
znano prestavljeno „legeudo" Koseskega gospa Frankova, hči nemških roditeljev, in da je izvrstno delala na klavir gospodičina Adelka Devetalcova, ki je morala ponoviti svojo igro. Vsem trem je donelo „živele!" Najslavnejša „beseda" naše čitalnice pa je do zdaj bila Vodniku na spomin. Tominskih lepot se je bilo ta večer zbralo toliko, kolikor še nikoli poprej. Še le o tej prilici so naši trzanje Vodnika prav spoznali. Navdajala je društvo z nekako navdušenostjo v krasnej dvorani Vodnikova, z lavorjem venčana podoba. „Beseda" je bila v tem-le redu: 1) „Vodnikovo živenje," kakor ga je sam popisal; 2) pesem: „rado ide;" 3) deklamacija: „pevec buditelj" Okiškega; 4) „zadovoljni Kranjec" Vodnikova; 5) deklamacija: „soldaška" Preširnova; 6) pesem : „hajdmo bratjo;" T) deklamacija: „vojščakom za slovo" Virkova; 8) Pesem: „Vodniku" Vilharjeva; 9) deklamacija: „Vršac" Vodnikova; 10) pesem : „po jezeru" Vilharjeva; 11) deklamacii: „mojim rojakom" in ,,ženska moč," prva Vodnikova, drugo je on prestavil iz Anakreonta; 12) pesem: ,,luna" Praprotnikova; 13) deklamacija: „Milica miljena" Vodnikova; 14) pesem: „sem slovenska deklica;" 15) deklamacija: „moj spominek" Vodnikova, in 16) pesem: „kdo rojen" Vodnikova. '— Pri tej „besedi" sti zopet vnovič stopili na oder dve mladi izvrstni deklamatorci. Po „besedi" je bil ples, med kterim se je vrstilo petje in igranje na klavirji. Pred odhodom so mladenči in device pred Vodnikovo podobo zapeli: „moj spominek;" po petji se pa obrne g. M. Šorli še enkrat v pesnika in zakliče:
Vodnik! Tebi, ki pot si pokazal nam pravo, Za god zdaj kličemo slavo!
In „slava" zagrmi po dvorani. Zdaj se vsi Vodniku priklonijo, in vsak odide navdušen domu. Bilo je uže ob dveh po polnoči.
Važnejše dogodbe.
Ljubljana. Pogorela je popoldne 14. dan t. m. na tr-žaškej cesti v velikej sapi vas Log.
—	Meja med Kranjsko in Štajersko je zopet odprta, ker je nehala goveja kuga.
—	V nedeljo, 15. dan t. m., je v čitalnici bil zopet samo ples brez „besede."
Kranj. Dr. Toman je 11. dan t. m. v Kranji na Pre-širnovem grobu nabral 53 gld., da se bode za pesnikom brala večna maša.
Gorica. V deželnem zboru sta se rabi nemškega jezika vprla Dottori in Rismondo; Doljak in Grossmann sta se po-tezala za nemščino; Črne pa je nasvetoval, naj se to vprašanje v nčmar pusti; njegov nasvet je obveljal.
Istra, „Triester Ztg." piše, da se v istranskem deželnem zboru pripravlja nasvet, naj bi se skrbelo, da bi se zopet istranski Kras obrastel. Tacega Krasa je do 100.000 orali, ktere se imajo razdeliti na 25 kosov. Dve tretjini stroškov bi zadevali državo, tretjina bi se pa razdelila tako, da bi četrtino plačala dežela, 3 četrtine pa srenje, čigar je Kras. Vsako leto bi se potrebovalo 200.000 gld.
Dunaj. Nj. veličanstvo je dovolilo, da bode leta 1865 na Dunaji velika razstava.
—	Od 20. dneva t. m. je prepovedano, orožje voziti na Rusko.
—	Začasni ces. namestnik na Češkem, baron Kellers-perg je zdaj zares izvoljen za namestnika. — Trst bi zopet utegnil dobiti vojnega poglavarja; pravijo da bode ta služba dana grofu St. Quentin-u.
—	Pri vredništvu dunajskega lista rKikeriki," kakor piše „Wanderer," bilo je 10. dan t. m. preiskovanje zarad sestavka,
ki bi imel bil na svitlo priti dan po tem. Sestavek so dobili v rokopisu, in ustavili so vse iztiske tega časopisovega števila.
Češka. Dr. Ivan Purkyne je od Nj. veličanstva dobil dovolitev, da sme nositi ruski red.
Trojedina kraljevina. „Pozor" pripoveduje, daje hrvaška dvorska pisalnica dala tiskarni zakon, pa še nekoliko druzih zakonov, ktere je naredil državni zbor, nekemu znanemu zagrebškemu pravoslovcu, da bi povedal svojo misel.
Galicija. Knez Leo Sapicha ima te dni priti iz Levova na Dunaj, kar ima politično važnost, kakor pišejo.
Poljska. „Politik" pravi, da Poljaki pod Langievičem niso toliko izgubili, in da soVengrov zopet osvojili. Pri Ven-grovu je bil hud boj, v kterem se je 200 mladih Poljakov radovoljno vrglo v smrt, samo da so bili oteti njih bratje, ki so se brez nevarnosti umeknili v Sokolov. Tudi pri Vonhocku se je bojevalo.
—	Rusi z ognjem in mečem mučijo male meščane, in kaže, da bi jih radi popolnoma zatrli, ker se tako trdno drže vpornikov. Tako pišejo, da je bil pri Siemiatvči v Litvi hud boj; Rusje da so izgubili samo nekaj ljudi, vporniki pa 1000, in potem da se je mesto požgalo. — Vporniki so zajeli več vladnih pisem, iz kterih se vidi jeza na Avstrijo, ktera bi se neki ne branila, vpornike podpirati, in da Pruska ponuja Rusom pomoč. Vporniški tabor v Ojcovu menda nima zadosti vsega, česar potrebuje; ljudje so začeli bolehati. Veliki tabor je vpornikom okoli Ruske Dombrave. „Lev. Gron." piše, da so vporniki v Sosnovicah vzeli 100.000 rubljev, 100 stotov smodnika in svinca, 80 pušek in sabelj. — Iz Pruske ne dade nobenemu Poljaku čez mejo na Rusko, celo učencem ne, ki so bili po učilnicah v Berlinu in Draždanih, da-si imajo dobre popotne liste, in da-si gredo brez orožja.
—	Pobegnilo je 8. dan t. m. 500 kozakov čez mejo na prusko zemljo.
—	„Nordd. Allg. Ztg." piše, da se v Poljskej godijo reči, ktere celo prusko vlado silijo premišljati, kaj ima storiti v le-tem nepokoji, ker Poljaci mislijo zopet oživiti nekdanje kraljestvo, in torej zgrabiti Prusko, ki ima tudi pod seboj pokrajine starega poljskega kraljestva.
—	„Kolokol" misli, da poljskega vpora se bodo veselili samo Nemci, a Slovanom da je to velika škoda. Pišejo, da je za diktatorja postavljen Mieroslavski, ki je poslal znanemu Bakuninu, kteri je pripravljen priti na Poljsko, tako-le pismo: „ali Poljska od leta 1772, ali pa vojna brez kraja in konca." Trdijo, da Visocki in Mieroslavski zložno delata.
—• Vporniki so neki zopet vzeli Vengrov. Časnik „J. de St. Petersbourg" piše, da je vzelo 2000 vpornikov Du-bienko na meji med Lublinom in Voljnijo.
Srbska. Eyub Pascha je izvoljen za poglavarja v Belem gradu.
—	„Narodne Novine" pišejo, da se je v Belem gradu slavil rojstveni dan turškega carja, kakor še nikoli. Uže ta večer poprej so grmeli topovi, in trdnjava je bila razsvetljena,
Črna gora. Knez Nikolaj jo brzojavno (telegrafično) oznanil dunajskej vladi in poslancem velicih držav, da misli zarad strelnic (blockhauser) v Carigrad poslati senatorja Ma-tanoviča in tajnika Vaclika.
—	„Wanderer" piše, da je ruska vojna ladija Ozlabija prinesla Črnogorcem cerkvenih zvonov, da iz njih izlijo topove, kterih je bilo do zdaj malo v deželi.
francozka. Pri knezu Metternicliu sta bila 11. dan t. m. cesar in cesarica na balu; pravijo, da to kaže, kako se froncozka politika zopet prijaznejše obrača k avstrijskej.
—	1500 dijakov je šlo mimo poslopja grofa Cartoriskega, kriče: živela Poljska! Mnogo so jih zaprli.
O z n a 11 i 1 o.
Po višem sklepu slavnega ravnateljstva prve ogerske občne zavarovalne družbe
v P e § t f9
KI Ima 6 5 milijonov gotovine,
ustanovilo se je 1. januarja t. ]. namestu dosedanjega glavnega opravništva za Štajersko in Kranjsko v Gradcu
p o g" I a v 11 n o ali gen e r a 1 n o o p r a v n i s i v o
za vso štajersko, kranjsko in koroško kronovino, zopet
p o <1 v o <1 s t v o ni podpisanih vclicih trgovcev.
Ta prenaredba se oznanja slavnemu občinstvu, in razglaša se, ila naša zavarovalnica po svojih glavnih okrajnih opravnikih, ki so po raznih krajih razpostavljeni, vselej in za odmerjeno malo plačilo jemlje v zavarovanje:
a)	fabrike, pohištva, poslopja vsake vrste, in tudi premakljivo blago vsake vrste zoper ogenj;
b)	zoper škodo, ktera bi se utegnila pripetiti blagu, ko se vozi po suhem ali po morji;
c)	človeško živenje, posmrtne odprave, ženitninske dote, letni dohodki in penzije.
V Gradcu 16. februarja 1863.
Poglavitna opravnika
M e s 1 e r in K o k s e r.
9]	#	#	1J
Poglavitno opravilistvo za kranjsko deželo
pri Gustavu Meimanu v Ljubljani c. k. priviligiianega društva: ,.Nuova Soeieta Commerciale di Assicurazioniu v Trstu
zavaruje:
poslopja in premekljivo blago vsake vrste zoper ogenj; človeško živenje v vseh navadnih primerljejih.
Pisalnica poglavitnega opravništva je pri čevljarskem mostu št. 23-t v I. nadstropji, na mostovžu. Kdor se hoče zavarovati, naj se »glasi pri opravnikih, postavljenih po množili okrajih fbecirkih); opravniki to oznanijo potem v Ljubljano poglavitnemu opravništvu.
Pooblaščenec c. k. priviligiranega društva »Nuova Soeieta Commerciale di Assicurazioni" v Trstu. Miti le r.
Popotni.
12.	februarja 1863: Gg. Thome in Die-fenbach iz Trsta; g. Stark iz Kolna; g. Schubert iz Celovca; g. Jelovsek iz Bistrice; g. Sommer iz V. Kaniže; g. Dolenec iz Ipave; g. Poznik iz Do-lenskega.
13.	febr.: G-. Raunicher iz Smartna; g. Albemberg iz Maribora; g. Vogl iz Stolnega belega grada; g. Oppenheim
z Dunaja; g. Rattek iz Metlike; g. Fiink iz Gradca; g. Miiller iz Rem-šeida; g. Homann iz Železnikov.
14. febr.: Knez Schonburg - Waldenburg iz Šneperka; g. Tauber z Dunaja; g. Verzenaši iz Reke; g. Maschta iz Brna; gg. Geofroy in Hartog iz Litiha; gg. Marceglia in Sbaschnig iz Trsta; gg. Aschman in Wagner iz Novega mesta; g. Padavic iz Cabra.
Umrli.
11.	febr. 1863: Ernestina Hubmaier, stara 5 tednov; Valentin Pire, star 54 let.
12.	febr.: Grofica Jožefa Engelshaus, stara 53 let.
13.	febr.: Andriene Stokar, stara 2 leti.
14.	febr.: Marija Juvan, stara 64 let; g. Janez Recher, star 46 let; Marija Roan, stara 65 let in Jože Dolenc, star 3 leta in 11 mesecev.
Dunajska borza
13. februarja 1§63.
Državni papir.
5% avst. vr.....
5% nacijonal . . . 5% črka B. . . . . 5% lombardo-benesk. . 5% beneško posojilo . 5°/0 metalike .... M. komske obresti . . Srečke leta 1839 . . „ 1854 . . * 1860 . . 100 gld. . . 5% posojila na davke
Obrtnijske akcije.
Kreditne akcije . . .
Denar Blago
69.25 81.80 96.00 103.50 91.50 75.80 10.75 154.50 92.75 92.50 94.40 95.40
223.10
69.40 81.90 98.00 104.50 92.00 75.90 17.00 155.00 93.00 92.60 94.50 95.50
223.20
Bankne „ ... Severne železnice . . Državne „ . . Južne železnice Pardub.-Kajhenb. Zapadne železnice . .
Dolžna pisma za odvezo zemljišč.
spodnj. avstr. . . . zgorn. „ . . .
češke......
moravske.....
štajerske.....
kranjske.....
ogerske.....
Denar 816.00
188.30 235.00 273.00 130.40 153.25
87.75 84.00 86.00 87.25 87.00 86.00 75.00
Blago 817.00 188.40 236.50 273.50 130.70 153.50
88.00 84.50 86.501 87.75 87.50| 80.50] 75.50
Tem. Slav. . . hrvaške . . . erdeljske . . .
galic.....
bukovinske . .
Srečke.
Kreditne . . . Parobrodne . . Tržaške . . . Kneza Esterhaza „ Salma . . „ Palffy-a . „ Clary-a . Grofa St. Genois-a Budimske . . .
Denar 74.00 74.50 72.25 73.75 72.25
136.70 99.75 122.00 95.00 37.25 39.00 36.00 36.75 35.00
Blago 74.50 75.00 72.75 74.00 72.75
136.85 100.00 122.50 96.00 37.75 ' ,39.50 36.50 37.00 35.50
Denar
Kneza Windišgr. . .	21.75
Grofa Waldstein-a . .	23.75
„ Keglevic'a . .	17.00
Gotov denar.
Krone......15.80
Novi zlati (cekini) . .	5.53%
Stari „..........5.53
Napoleondorji . . .	9.54
Suvrendorji ....	15.90
Ruski imperijali . . .	9.54
Pruski Friderikdorji .	9.70
Angl. sovren ....	11.65
Pruska kasna asignacija	1.71 '/,2
Srebro ............114.75
Covorft
iz 7. seje deželnega zbora kranjskega,
v kteri je bila pravda za to: ali naj se stenografični zapisi natiskojejo tudi v slovenskem jezika ali ne.
Po stenografičnem zapisu.
(Dalje.)
Prvosednik: ali še kdo želi besede?
Poslanec dekan Toman: Jaz prosim besede. (Dekan Toman nemški govori za izdajanje sleuografičnih zapisov v slovenskem jeziku tako:) To vprašanje se je razložilo od strani, ki se tiče pravice, in od mnogo drugih strani. Jaz bi le rad vprašal, kako je „in linea morali" s tiskanjem sejnih pogovorov v slovenskem jeziku ? Njih Veličanstvo je izreklo besedo ,,ravnopravnost"; ta beseda je šla po vseh okrajinah širocega cesarstva; vsak najmanjši kmet zdaj ve za to ; celo v visocem ministerstvu se je govorilo, da ima slovenščina tudi v pisalnicah dobiti svojo pravico. Mislil bi, da to skoraj vsak ve; samo to bi rad posebno povzdignil, ko pravim, da Njih Veličanstvo je izreklo besedo: „ravnopravnost."
To je cesarska beseda, sveta beseda, ktera je vsacemu Avstrijanu svela, ne le, da bi morala biti, ampak tudi je sveta. (Pravo, pravo, slava!) To je naprava Njih Veličanstva, in Nj. Veličanstvo ni izreklo prazne besede; ta beseda ima kaj v sebi (prav!), ima svoj pomen (prav, prav, slava! v sredini in med poslušavci) , torej jov morajo cesarski namestovavci tudi tako razumeti. Ce pa kranjski podložen ali kranjski državljan, ali kako bi ga imenoval, kmet ali poljedelec, vidi, da se prav nič ne zgodi, da bi se ta naj-viša naprava vpeljala v življenje, potem vidi, kako so mlačni cesarski namestovavci; mlačni so toraj v izpolnjevanji cesarske besede, in če kmet vidi, da so celo namestovavci, kteri so nalašč za to postavljeni, mlačni v izpolnjevanji najviših naredeb, kaj se bode učil od nas, če tukaj trdimo, da slovenski jezik nima tiste pravice, ktero ima na pr. nemški ? Res je izrečen princip, da ,,imamo pravico tukaj slovenski govoriti"; če pa tukaj vse največ le nemški opravljamo, če svojih besed ne damo na svitlo v slovenskem jeziku , potem smo mlačni v izpolnjevanji tistega principa, ki se tiče ravnopravnosti.
Kaj pomagajo besede ? Svet sodi nas po naših delih, ne po besedah (Prav! v sredini); skrbeti moramo torej, da se zares vpelje to, kar imamo pravico zahtevati (Prav! v sredini), in če bodemo tako zelo mlačni, potem poreče kmet: „lej-te si, tudi deželni zbor je mlačen v izpolnjevanji najviših sklepov!" in s tem ne bodemo dajali nikakoršnega dobrega izgleda. Če pri kmetu iščemo, da bi bil pošten in odkritosrčen, moramo tudi mi biti odkritosrčni, pošteni in hvaležni za ustavo, pa ne mlačni v izpolnjevanji visocih in najviših sklepov. Moramo, kakor sem djal, kmetom dajati dober izgled. — Če se vpirate slovenski prestavi, potem je po mojih mislih oskrunjen princip, zato sem pa to opomnil, to je, Slovenec ima sicer pravico govoriti, ali lehko ga je strani suniti, lehko se mu zapro vrata do očitnih sej. Prosim, moja gospoda! le pogledite visoke goste ali poslušavce! Koliko jih je s kmetov? (klicanje: res je, prav, prav! v sredini.) Ker narod ve, da ne ume jezika, v kterem se tu govori (klicanje: res je, prav!), zato ga ni semkaj.
Sebi in svojim prespoštovanim tovaršem nikakor ne očitam , da govorimo nemški, to je naša neukret-nost v slovenskem jeziku. Res, da sem jaz neukreten tudi v nemškem jeziku, pa to uže dosti ne de; ali menim, da govorim resnico. Mi torej tukaj nemški
opravljamo samo, rekel bi, zboga svoje neukretnosti. Ali pa ima to zmirom tako ostati? — Zakaj bi se ne vadila naša mladost, da bi v učilnicah zadobila urnost tudi v svojem maternem jeziku? (Prav, prav! v sredini.) Vprašal bi, zakaj prav samo slovenščino tako mlačno podučuje nekteri učitelj ? Vsak drug uk mu je važnejši od slovenščine; nekaj se prestavlja, pa je dobro.
Slovenski mladeneč se mora vaditi v mladosti, da bode znal svoj materni jezik urno in po slovnici govoriti, in potlej se bode mogel po nekoliko letih v maternem jeziku javno glasiti. Ne delam nasveta, pa vendar želim , da bi se po učilnicah slovenščina učila z večo gorečnostjo. Prosim, moja gospoda ! da me napek ne razumete; nikakor bi ne hotel, da bi se odstavila nemščina; dajem jej prvo pravico (dr. Toman: nikdar!), ali se ve, da le v enem pogledu, namreč kar se tiče njene izobraženosti. Nemški jezik je posebno izobražen, ali naš je, rekel bi, še le v raz-vitku. Kaj pa, da nemški jezik mora ostati v Avstrii, in rekel bi, vsak Avstrijan, bodi-si Slovenec, Kranjec, Lah, Madjar, ali kar koli hoče, vsak bi imel govoriti jezik svojega prevzvišenega vladarja. Nemški jezik je vez na vzgoraj, to je moja misel; toda če pravim, da se nemški jezik mora učiti tako, kakor do zdaj, pravim, da se mora prvo storiti, pa drugo ne opustiti. Če se ima toraj nemški jezik tako izobraževati, kakor do zdaj, potem se ima poleg njega tudi materni jezik tako izobraževati, da se bode vsaj še ktera stvar učila v slovenskem jeziku, da bi slovenski mladeneč mogel urno in prav po slovnici slovenski govoriti, kakor sem bil uže opomnil. Nekoliko sem se od-meknil od svoje stvari. — Da tukaj opravljamo v nemškem jeziku, to je le nastopek naše neukretnosti, in zato tudi kmetje prav za prav ne morejo priti k javnosti, k našim razgovorom. Saj ste rekli, da javnost je podlaga, na kterej se razvija državno ali ustavno življenje. Dasitudi nekteri Kranjci, to je, tisti, kteri znajo nemški, morejo semkaj priti, nasvetoval bi vendar, naj bode mogoče vsacemu kranjskemu kmetu, brati naše pogovore v svojem jeziku. Ne vprašam tako zelo, koliko jih bode bralo hitro-pisna poročila naših opravkov; tu gre posebno zato, da bode mogel vsak Slovenec, vsak Kranjec brati razgovore kranjskega deželnega zbora.
Še nekaj bi omenil, pa tega nečem soditi, temuč Vam ponižno izročam, da presodite. Ali ni res, da Njih Veličanstvo prevzvišeni cesar je izgovoril besedo „ravnopravnost"; zdaj vprašam, ali ne ravnamo zoper to vodilo, če hočemo svoj materni jezik odstraniti ? Jaz pravim, da. In kako se mora soditi vedenje tistega, ki druge podpihuje, da se ne bi izpolnila beseda Njih Veličanstva prevzvišenega cesarja? Prosim, da premislite, ali je cesarjev prijatelj ali ne? (oho! na levej in desnej; prav, prav! v sredini.) Prosim, gospoda moja! jaz mislim tako; pa nisem rekel, da sodim, jaz le pravim, da Vam to prepuščam, da sami blagovoljno presodite, (dr. Toman: resnica!) Kdor se za to poganja, da se ne izpelja in vresniči cesarjeva beseda, tisti gotovo, kakor jaz menim, ravna zoper spoštovanje, ktero smo dolžni Njih Veličanstvu. Ponavljam, da tega nisem tako izrekel, kakor da bi se ne dalo več izpodbiti; jaz le prosim, da to premi-

sli te. Kar se pa tiče stroškov, ni res, da bi ravnal deželni /bor, kar sklene, v zmislu našega ljudstva.
Če mi — jaz si upam reči — če mi sklenemo, da se hitropisna poročila naših opravkov nimajo na slovenski prestaviti in natisniti, bodemo sicer želeli nekaj prihraniti; ali vprašanje je, če smo ravnali našemu ljudstvu po volji ?
V enem oziru, pač.
Če povprašamo prostega kmeta, ki za parlamen-tarske reči celo nič ne ve: ,,kaj misliš, ali je treba, da se ta poročila v slovenskem jeziku natisnejo ?" In on me bode vprašal: „je li treba kaj plačati?'- Jaz mu odgovorim: „To se ume samo po sebi !" „In kdo bode plačeval?" „Dežela, toraj tudi kmet." „Če je tako, ni jih treba natisniti." To bode gotovo djal nekteri, ki ni izobražen — in sem ter tje se taki nahajajo. Če potem istega vprašam: „kaj misliš, ali bi se dala na svitlo nemška poročila ?" odgovoril mi bode: „ali jih dobim zastonj? kdo jih plača?" Rečem mu: ,,dežela"; na to mi odgovori: ,,še meuj!" (dobro! dobro! v sredini.) In če potem vprašamo tistega preprostega, ki ni omikan: ,,kaj pa misliš, ali je treba, da sedi in pretresa v deželnem zboru nad 30 poslancev?" On me bode vprašal: „ali sede zastonj?" „Ne, dežela jih plačuje; toraj tudi kmet." Na to mi odgovori: „Toliko jih je, to je preveč, to jih tudi 10 opravi; preveč jih sedi" — če za to gre, kako bi se kaj prihranilo. Jaz bi le rad, da se izpelje to, kar uže parlamentarnost sama po sebi hoče. Deželni zbor ne sme vegast biti, da bi na eni nogi šepal.
Gospoda moja! mi moramo tudi kmetu priliko dati, da se izobrazi. Če ne more kmet, ki le slovenski zna, poročil slovenski brati, ostane zmiroiu neveden. Če bode pa bral, in hotel slovnik brati, kakor je .poslanec dr. Bleiweis rekel, vabilo ga bode s časom, od dneva do dneva ga bode bolj mikalo, in on bode razumeval, kaj je parlamentarno, kaj ustavno življenje; on se zave in se izobrazi.
Če hočemo, da ljudstvo ne zaostane v izobraženosti , da se obuja veselje do izobraženosti, moramo storiti to, kar je nasvetoval čestiti gospod poslanec pl. Wurzbach. Jaz se tedaj ujemam z njegovim nasvetom. — Mnogo bi še sicer imel povedati, pa pri tem ostajam. (Smeh.)
Poslanec grof Anton Auersperg (govori v nemškem jeziku zoper prestavljanje stenografičnih zapisov tako:) Prosim besede. Stojimo tedaj v sredi tal, ktere utegnejo biti našej lepej Avstrii na preveliko rodovitnost, ki pa imajo za našo Avstrijo tudi velike nevarnosti v sebi. Stojimo v sredi vprašanja o jezikih, o narodnostih. S teoretičnimi stavki je malo pomagano v vprašanjih, ki se imajo djanski rešiti. Da se pa taka vprašanja djanski srečno rešijo, treba je vselej posebno okoliščino pred očmi imeti. Celo splošno bodemo gotovo najbolj prav ravnali, ako varujemo ter rabimo zdravo in umno načelo svobode, ki pripušča v narodnem življenji na svojih tleh kar največ mogočo svobodo, posebno tam, kjer gre za omiko in nrav, in kjer to gibanje ne preti kakemu višemu splošnemu dobičku. Rešila se bodo taka vprašanja srečno, ako se jim z dobro voljo, v smislu in duhu spravljivosti, mirno in pravično v oči pogleda.
Stojimo pri 15. opravilnega reda, pri takem posebnem primerljeji, v kterega sega ravno sproženo vprašanje o jeziku, namreč vprašanje o razglaševanji hitropisnih zapisnikov, kteremu se je pridružilo po tem drugo vprašanje, ki se tiče razglaševanja v slovenskem jeziku. Da na to vprašanje prav, nepristrano in praktično odgovorimo, imamo pred vsem preudariti namen in lastnijo hitropisnega razglasa.
Prvi namen hitropisnega razglasa je, deželnim poslancem biti pri njihovih delih vodilo, kazalo, ki
jim ima olajšati stik med prejšnimi in poznejimi deli. Tudi pa jim je, kakor se je popolnoma prav opomnilo, kontrola, v kterej bode vsaki imel vir svojega opra-vičenja marsikrat iskati in najti.
Nadalje so namenjeni hitropisni razglasi pristojnim gosposkam in napravam, kterira je mar stik med sklepi zborovimi in njih nagibi in vzroki pred očmi imeti.
Tretji namen hitropisnih zapisnikov je javnost nekako dopolnovati, ker javnost je v tej dvorani že po ozkem prostoru omejena, na kratko ie-to javnost dopolnovati za one, ki jih tukaj ni bilo pričujočih, ali za spomin onim, ki so pričujoči bili, pa jim je mar za to reč in bi pozneje radi opominjali se na to, kar so tukaj slišali.
V namenu hitropisnih zapisnikov, ki se oziraje pred vsem na delovanje poslancev, zapopadeno je tudi upravičenje njihove potrebnosti. Dežela bo rada plačala stroške za pripomočke, na kterih podlagi se imajo poslanci posvetovati službena priprava je, ki se jim da. Ako toraj vprašam, kakov ima v ta namen biti hitropisni zapisnik, ktera je njegova zahtevana lastnija, je odgovor na to celo preprost.
Glavna potrebna lastnost hitropisnih razglasov je, kar se da, popolna in nepopačena resnica, kakoršna je sama na sebi, in jez menim, v tem smislu je terjatvam odborov predlog pravičen. Omenilo se je že, da jezikove ravnopravnosti v tej dvorani nikdo ne izpodbija, tudi je popolnoma v djanji. Vsak govori' ravno v tem jeziku, v kterem govoriti hoče, in verno ogledalo v hitropisnem zapisniku podaja vsak govor v tem jeziku, v kterem se je govoril, nemški govor po nemški, slovenski po slovenski. Saj imajo le govorniki v oblasti, ako hočejo hitropisne razglase po večem delu slovenske narediti, to se pravi, ako se jim zdi to združljivo z njihovim poslanstvom, z nalogo, dela pospeševati in razumljivosti pot delati.
Ravnopravnost, menim jez, da je v stavnem oziru popolnoma dana. Ker pa v tej dvorani ni navada, če je kdo nemški govoril, ko j na to slovenski prevod podati in narobe, tako hitrupisnim razglasom tudi ne bode potreba ravno tega prevoda podajati. Hitropisni zapisnik ne prevaja ne nemških govorov v slovenski, ne slovenskih v nemški jezik. Tudi je ravnopravnost zavarovana, da se tudi v nikavnem oziru drži ravna in pravična mera.
Kar pa se tiče dopolnitve javnosti, vprašal bi rad, s ktero pravico se da tirjati, da se tistim, ki jih ni bilo v tej dvorani pričujočih, ali ki so bili in žele pozneje razglase brati, kaj druzega poda, mimo tega, kar so tukaj slišali ali bi bili slišati mogli. To bi celo na škodo bilo prvi pogodbi, namreč čisti pred-sebni resnici. Jez menim po tej svoji prepričanosti, da je po rečenem odborov nasvet gledal na načelo ravnopravnosti, javnosti in resničnosti, kakor gre, in da se nobenemu teh načel ne dela škoda. Ali nekteri niso zadovoljni z razglaševanjem, kakor ga odbor na-svetuje, hočejo korak naprej iti, ter svetujejo iz vzrokov, ki so gotovo vse časti in hvale vredni, da zbor na deželne stroške preskrbi prevod in razglaševanje hitropisnih zapisnikov v slovenskem jeziku. Jez, ko bi vedil, da naše ljudstvo želi teh hitropisnih razglasov, z veseljem bi se pridružil temu nasvetu, vkljub mnogim pomislikom, ki jih imam zoper to.
Ali naj mi bode dopuščeno najpred razodeti po-mislike , ki jih imam zoper to reč, na kolikor jih ni mnogočestiti gospod, ki je pred mano govoril, že tako dobro razložil, da bi komaj imel kaj dodati. Prevajati hitropisne razglase v slovenski jezik bi se prvič po moji misli ne reklo varovati, ampak v nekakem oziru celo ([motiti) žaliti ravnopravnost. Terja se, da se prevajajo govori jednega jezika v drug, namreč
iz nemškega na slovenski; ali ne tirja se nasproti prevod slovenskega govora v nemški jezik. Meni se zdi, da se to ne zlaga z načelom ravnopravnosti, ako se hoče za neko občinstvo zunaj te dvorane v dveh jezikih govoriti, ko se je v tej dvorani le v enem jeziku govorilo.
Drug pomislik pa mi je vprašanje: Ali bodo naše obravnave našemu ljudstvu po nasvetovanem slovenskem prevodu hitropisuiii razglasov res bolj razumljive ? Jez čestim trud tistih mož, ki si prizadevajo narodni govor pužlahniti, obogatiti ter na visokejo stopnjo povzdigniti; „Bog daj srečo!" kličem njihovemu prizadevanju; al tukaj seje treba postaviti na tla dogodeb ter vprašati, kako daleč ste že prišli v vaši veliki nalogi ? In ti možje bodo sami, ako hočejo pošteni biti, priznali, da jezik, kakor ga hočejo govorjenega imeti, in kakor ga pišejo, ni še prišel v življenje, v kri in mozeg narodu, da ta jezik še ni naroden, temuč da je le umeien, sestavljen jezik (Klici: Oho! oho! v središči in med poslušavci sikanje; klici: da! da! na desni}; zatorej gospoda! ne bi se meni nič čudno zdelo, ako bi se nasvelu g. poslanca dr. žl. Wurzbach-a, če bi se sprejel, pridal še le ta, da bi ae iz nemškega v noveji slovenski umetni jezik (živo sikanje v središči) prevojeni govori potem (sikanje se ponavlja; klici: k redu!), da bodo ljudstvu zares razumljivi, še drugič prevajali v kranjski narodni jezik. (Pohvala na desni, — dr. Toman: Sramota! — Kromer: k redu!J Gospoda! recimo odkritosrčno: izobraženim v tej deželi, in njim prištevam tudi može iz kmetov, ni nemški jezik nikakor tako tuj; tako jim je ročen in legak, da v tem jeziku tudi naše obravnave lahko razumejo. (V središči: Oho!) Možje pa, ki nimajo tolike izobraženosti, da bi obravnave v tem jeziku sleddi, ti jih tudi po prevodu ne bodo umeK. Zakaj težava razumljivosti ni v izrazu, ne v jezikovi besedi, temuč v tem, da mnogemu zapopadnosti in pomenov manjka, ker ne ve, kaj je prav za prav ta reč. (Prav!)
Kar se tiče stroškov, to menim, gospoda! da se je dovolj pretreslo. Tega ne bodem ponavljal, le opomniti moram, da je ravno to (ta trezni koristni pogled) odsek vodilo pri njegovem nasvetu; ponavljam pa, ako bi vkljub vsem pomislikom, ki sem jih izrekel, zares potreba, želja bila v narodu, ako bi ljudstvo v naših hitropisnih razglasih zares obrazilo, ustavno hrano dobivalo, ako bi bilo željo, hrepenenje po njih izreklo, in bi mi kdo to gotovo dokazal, z veseljem bi se pridružil, ter rekel: Dovolimo stroške, ker narod, ki je izrekel željo po prevodu, more in bode tudi pomočke k temu dovolil in dal. Ali sem ter tje sem praševal po svojih krogih, prašal sem tudi može iz ljudstva, ali do zdaj se nisem mogel prepričati, da bi ljudstvo tega želelo. (Smeh v središču.)
Narod hoče, da bi iz našega deželnega zbora prišle koristne, potrebne reči; da bi se mu povedalo v jezici, kterega ume, kaj in koliko se je storilo. Sto potov ima ljudstvo, ako se hoče preveriti, kako mislijo poslanci; torej mu ni treba hitropisnih poročil; in v resnici breme težkih davkov, ktere smo v državnem zboru na Dunaji bili prisiljeni naložiti vsem narodom avstrijskega cesarstva, ne bode poslajeno našim ljudem, če mu ga tudi prinesemo v slovenskem jeziku. Moja gospoda! res je, kar je bilo rečeno, da v tem deželnem zboru sede zakoniti narodovi na-mestovavci. Oni naj razsodijo to vprašanje. Če je njihova večina med ljudmi kaj druzega videla ali slišala, nego jaz; potem bi sa pač udal, da sem se premotil; ali imel bodem svest, da sem tudi v tem vprašanji skrbel, kolikor mi je mogoče, za narodovo korist, in posebno da sem po vesti branil in varoval narodovega imetka. Naj bode še tako malo stroškov; ali -treba je, da se hrani celo vinar, kteri bi se imel na-
ložiti narodu, če je govorjenje za take reči, ki se zde nepotrebne. Pri tem se je na glas zatrobilo v trombo ravnopravnosti; govorile so se doneče besede o narodovej svobodi, o narodovej pravici, o uljud-nosti, o nravih, besede, ki so od nekdaj odmevale v mojem srcu. Dirjalo se je na široko po polji jeziko-vega in narodnostnega vprašanja, kamor pa jaz ne morem, ker je toliko tacih meri, da jim ni videti konca ne kraja. Ali dovolite mi, da tudi od druge strani posvetim v 10 vprašanje, ali da vsaj nekoliko lučnih žarkov pustim va-nje, ker če se reči iz veče višine gledajo, to pollej pomaga, da se laže z vzroki podpirajo tudi v manjših spovzetih (konkretnih) primer-Jjejih. Uže popred vem, da pri nekterih ljudeh si ne pridobim prijateljev s tem, kar menim povedati; vendar Dodem govoril s pripračevanjem poštenega moža. mirno ali brez kacega strahu, in upam, da pojdem iz te dvorane v svesti, da sem tukaj izpolnil svojo dolžnost. V njegovem zrnu in bistvu popolnoma na-se jemljem princip narodne in jezikove ravnopravnosti, dasiiudi se ne da skrivati, kako je ta princip razgaljen marsikakej zlej rabi, marsikacemu nevarnemu razlaganju. Govori se: ta princip nam sam nič ne pomaga; res, moja gospoda! tudi jez hočem, da se ta princip v življenje vpelje. Ali marsikaj je treba da se pomisli pri tej stvari. Če se hoče izpeljati kaka pravica, treba dveh reči: 1. da se more po pravici ravnati, in da je sposobnost za to reč. Tu v nemar puščam to vprašauje, ker se je uže pretresalo, kar se tiče spovzetih zadev, ki so zdaj na vrsti, ker je brez koristi, ko bi razoemal srca, in ker bi to peljalo še dalje v stran od prave reči. Druga pogodba je, da se zares hočemo držati pravice, ktero imamo, in tu moram povedati, da časi bi se ne smelo držati hoteti le-te pravice. Ne more se dvomiti, da ima vsak pravico govoriti v tistem jezici, kteri mu gladko teče, ali tudi v kacem drugem, v kterem hoče, in sme zahtevati, da ga drugi razumejo; vendar oziraje se na društvo, v kterem živi, posamezni človek časi dragovoljno v nemar pusti le-to pravico. Postavimo na pr. veliko družbo raznih mož, ki ne govore enega jezika; tem se bode zdelo, da hoče navada in lepa sega, ktera se ne sme oskruniti, da se pogovarjajo v tistem jezici, kteri je znan večini te družbe. Drug primerljej: če koga kaj vprašamo, gotovo ga v tistem jezici, v kterem lehko odgovori. To se godi posebno tedaj, kadar popolnoma znamo tisti jezik, v kterem uui more odgovarjati, in ne bodemo iskali v druzem jeziku praviti svojih misli, ker to bi ne vodilo do namena, kterega imamo, da namreč nas bi drugi razumeli. Menim, kakor mora večni nravni zakon (postava) v domačem in javnem življenji veljati, tako je tudi treba braniti v domačem in privatnem življenji naredeb, ki se tičejo dostojnosti in lepih navad, in ta hranitev je gotovo vsem na korist in blagost. Enako se tudi godi v omikanej državi, v kterej biva mnogo narodov raznih jezikov; tukaj se večkrat primeri posameznemu narodu, da v nemar pusti pravico, ktero gotovo ima, ker se mora ozirati na celoto.
Mi živimo pod občno streho velike in lepe Avstrije, razcepljeni v razne rodove. Vsak le-teh rodov ima gotovo pravico, da se njegove narodne reči ne ustavljajo, ampak branijo in varujejo; ali tudi celota ima do posameznih enoliko, če ne veče pravice, da posameznik nič ne počne, kar bi celoto škodljivo zaviralo. Ta dežela, da-si je slovanska, vendar se v vseh koristih svojega življenja v dušnej in materijalnej zadevi ne obrača v Zagreb, ne v Beligrad ali v Ce-tinje, ampak na Dunaj. (Prav! prav! Dekan Toman: v Avstrijo in na Dunaj pravim tudi jaz! Dr. Toman: pa ne v Frankfurt!), in sveta dolžnost mora biti nam vsem, da skrbno varujemo, hranimo in gojimo vse niti in
vezi, ki nas tje vodijo; ali prenapeto narodno prizadevanje te niti trga in stresa; bati se je celo, da bi jih popolnoma ne razdela, ker ne goji vezilne stvari, ampak nasprotnosti, razločke in razdvojilnost, in tako morda brez vednosti, pripravlja, da bi v daljnjej prihodnosti počila vez, ki vse zdržuje; da bi razpalo truplo krasne države. (Prav! prav!) Marsikteri tako dela, pa sam ne ve za to, ker morda ima dobro in pošteno voljo; ali bolj bi mu pridovalo, ko bi o pravem času premislil besedo plemenitega Slovana, Poljaka Lubomirskega, ki je rekel v prvem gališkem deželnem zboru lepo besedo: ,,eno je, kar čislam še bolj od svobode, da se namreč svoboda modro in zmerno rabi." Na teh tleh, na tleh, do kterih je sicer dana pravica, premeni se nektero samo na sebi opravičeno prizadevanje v nevarne zmote, ker mu niso znane meje, kterih seje treba držati, meje, ki so potrebne, naravne in skoraj tudi previdno postavljene med posameznimi narodi, državami in omikanimi društvi; ker dobro ne ve za te meje, ker jih nalašč blodi in premenjava, ker meša politične, narodopisne in izobraževanjske reči. Ni rod in koleno podlaga državnih ustanovitev, ampak ta podlaga je plemenitejša , in njene dolžnosti so više občne koristi, velike dolžnosti, ki človeštvo gibljejo, velike nravne in izobraževanjske dolžnosti.
Prazna reč so v djanskem življenji državne in deželne ustanovitve oprte na narodopisno podlago, na rodove in kolena; to bi peljalo posebno v državi, ka-koršna je Avstrija, do novega preseljevanja raznih narodov in do novega barbarstva. (Prav ! prav!) Kranjska ima svoje starodavno, trdno, nepremekljivo državopravno mesto v Avstrii, čigar sreče se drži uže stoletja. Kranjska pa leži z veličini delom Avstrije, posebno s vso narodopisno vejo Slovencev na prostoru nemške izobraženosti. (Prav na desnej; v sredini klicanje: oho!)
Da bi me kdo napek ne razumel, pristavljam: na prostoru nemške izobraženosti; njena omika namreč živi in napreduje samo pod močjo nemškega duha, nemške izobraženosti. (Na desnej pohvala; v sredini: oho!) Tako je bilo in je, in ako Bog hoče, tako mora tudi ostati. Kar ima Kranjska blagostanja, duhovnega imetka, pravoslovnih naredeb in druge prednosti, po kterej se loči tako lepo in sebi na korist od druzih slovanskih rodov, za vse to se ima zahvaliti moči nemškega duha, kterega mu je prinesla Avstrija. To naš kmet ve prav dobro čislati. (Prav! prav! na desnej in levej.) Ve, da se ima zahvalili prav le-tej izobraženosti, ker se tako lepo odlikuje od vseh slovanskih rodov, da se more z vsacim meriti. (Prav! na desnej, in klicanje: da!) Nemški jezik je v tej deželi pridarek vsacega izobraženega človeka; postal je občno blago, in živi v krepkem življenji poleg domačega jezika; on podaje našemu ljudstvu ključe do bogastva znanstev, ključe do trgovine in obrtnosti vsega sveta. Vprašajte naših zdravnikov, tehnikov, obrtnikov in kupcev, kaj bi bili, da niso zajemali iz studencev nemške izobraženosti; kaj bi bili, ko bi se
Jim zaprli ti studenci. Zdrava narodova pamet ne črti, ;akor bi nas radi preverili nekteri, nemščine, ki jo govori naš ustavni cesar, na čigar besede se je po pravici opiralo; toda imenovane besede so bile govorjene v nemškem jezici, in kazale so, da je srce avstrijske države nemško. (Prav! prav! na desnej.)
Ko bi se ta dežela morala držati samo domačega kranjskega jezika, bila bi postavljena v najvažnejših zadevah na ločilni stolček (isolirschammel); njenim prebivavcem bi se zaprl široki svet, in to vendar ni dobiček , kterega bi mu radi naklonili. Naj se lepi, blagoglasni domači jezik mika, razvija, bogati, izobražuje; naj se mu brani pravica v učilnici, cerkvi
in pisalnici; naj se mu tudi podade perutnice, da se više povzdigne v idealni svet; ali poleg njega naj se tudi v tej deželi pusti veljava nemškemu, ker ima velike namene in naloge.
Po tacem potu, moja gospoda! po tacem prav narodnem potu hode so delali možje, ki so še zdaj nepozabljeni na Kranjskem, in sicer imena, kakor na priliko: Vodnik in Kopitar, Cojz, moj nepozabljeni učitelj Preširen, Vega itd. Ne vem, kaj bi ti možje rekli, ko bi videli, da v svojej gorečnosti predaleč gremo, da se zapiramo v svojem prizadevanji; ampak to pa vem, da smemo in moremo hoditi za njimi.
Moji gospodje! to se ne pravi nemčiti; to se ne pravi centralizirati, ampak narodu braniti in varovati drazega blaga, ktero uže ima. V slovenskem jeziku nam je zadonela beseda: dajte narodu, kar je narodovega. No tedaj! Saj to mu tudi hočemo dati, namreč nemško izobraženost in nemško omiko. (Smeh v sredini, prav! na desnej.) Narodu na korist in bla-gost, v narodovem imenu tega prostora nemške omike ne smemo popustiti; moramo se ga trdno držati.
Moja gospoda! V velicih vprašanjih smo bili zložni; soglasno smo sklenili, da se veliki zemljaki ne ločijo iz srenje; bodimo enako zložni v tem, da ne ločimo velicega posestva nemške omike iz duhovnega življenja našega naroda. (Pohvala na desnej in med poslnšavci.)
Moja gospoda! jezik je le pripomoček, le orodje; pa nikdar ne mo.-e biti sam sebi v namen postavljen. Ce pa tudi nečete pritegniti, da ima nemščina visi pomen, kterega jej dajem jaz, vendar morate pritrditi, da se brez nje nikakor ne moremo razumeti, da ona je plemenitejša „Iingua franca." Raznolični narodje se v izhodnjih deželah v tem jezici razumevajo, ker so ž njim vsi dovoljni, pa zato vendar še ne jenja braniti svoje narodnosti ne Lah, ne Nemec, ne Francoz, ne Auglež, ne Turek.
Naše ustavno življenje je ustavna celota; deželni zbori so deli in stebri naše ustave. Tudi v našem deželnem zboru se mora glasiti ustavni duh, kteri se glasi v celoti, v sredini, to je, v državnem zboru. Nič se ne sme početi, kar bi mu zaprlo zdrave žile, krvne žile; in taka zdrava žila tega življenja je nemški jezik. Torej sem preverjen, da zarad svobode in zvestobe do avstrijskega cesarstva moramo varovati nematva poleg slovenstva. Prepričan sem, da v tej dvorani sede zgolj Avstrijanje, ki bodo radi pomagali pri tem delu, in kdor bi v tej dvorani ne bil dober Avstrijan, v resnici, (emu bi morala tla goreti pod nogama! Modro je naredil zakon (postava), da ni v ustavnih pismih nikjer postavljena in po zakonu odločena nemščina za državni jezik. Zakonodaj se je zanašal, da to same store okolnosti in tudi notranja svoboda , da potreba postavi nemščino za splošno veljaven in navaden državen jezik, kar se je tudi uže zgodilo. Mi Avstrijanje se ne držimo besed, ktere se v usta po-kladajo Mefistu francozkih politikov: „da jezik je dan človeku zato, da bi skrival svoje misli in menitve"; držati se hočemo raji druzih besed, ki svojemu začetniku, naj bode ta začetnik uže kdor koli hoče, služijo na čast, ker imajo v sebi zrno globoke modrosti; dvojno pomenljivo pa je vendar to, da se te besede prilastu-jejo Slovanu, Cehu Purkinji; take-le so: ,,mogoč je samo en vseslovanski jezik, in to je nemščina."
Ko sem se toliko odmeknil od svoje prave reči, kar je pa razgovor in prepir naredil, vračam se lehko zopet k pravej spovzetej reči, ki je zdaj pred nami, in kar se mene tiče, jaz sem popolnoma prepričan, da se lehko pridružim [odborovemu nasvetu. (Pohvala1 na desnej.)	(Dalje prih.)