L 1 1 IVT TT. ™ ^Tj^^b^Ei^^^B^:H h A latm * m ^i P : ■ft «H Slavnostna akademija Občinska priznanja in nagrade so predali v prave roke ■ Trdoživi japonski dresni Kako je potekala akcija odstranjevanja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst - ' - ■• - irznhest eme je bilo naklonjeno dogodkom na prostem Napovednik Mednarodni folklorni festival in kresna noč »Človek je zdrav, kolikor se zdravega počuti - ob strani mu stoji dober lekarnar.« Tina Kladnik, mag. farm., Lekarna Mengeš 1 t / MEST EKARNE zau/imi/mi Dežurni lekarni Lekarna Kamnik Lekarna Domžale od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2017: sob, ned in prazniki: 17.00 - 20.00 ned in prazniki: 9.00 - 12.00 4 Obiščite nas tudi na www.mestnelekarne.si Ponedeljek - petek: 7:00 - 20:00 Sobota: 7:00 - 19:00 Nedelja in prazniki: 8:00 - 17:00 . . 2oUt modre novice KDO BO OBRAZ Z NASLOVNICE? Nagradna igra bo potekala na: Kamfestu, Čarobnem dnevu v Arboretumu, Dnevih narodnih noš in oblačilne dediščine ter 5. dobrodelnem pohodu Modrih novic na Sv. Primož. ^ PALMA kkslmtMuil spcSkerjanec TERME . SNOVIK KAMNIK TIBU ^^ Mladinska knjiga K _L 041 927 640 IMAMO TUDI SADJE IN ZELENJAVO SLOVENSKEGA POREKLA Kolofon Uvodnik Odsev, glasilo občine Trzin Na naslovnici Trzinski pogled na prestolnico Fotografija: Miha Pavšek Glavna in odgovorna urednica: Metka Pravst, metka.pravst@gmail.com 040 250 832 Uredništvo: Ana Pirc, Dunja Špendal, Majda Šilar, Miha Pavšek, Nataša Pavšek, Tanja Jankovič Redni avtorji prispevkov: Alenka Marjetič Žnider, Andrej Grum, Boštjan Guček, Brigita Ložar, Dušan Kosirnik, Fanči Perdih, Janez Gregorič, Katja Rebolj, Marko Kajfež, Matjaž Erčulj, Nejc Florjane, Zoran Rink in drugi Fotografi: Miha Pavšek, Tanja Jankovič, Zinka Kosmač Lektoriranje: Marija Lukan Tehnično urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: IR IMAGE, d. o. o. Oglasno trženje: IR IMAGE, komunikacijska agencija, d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik Telefon: 01/ 83 96 400, Faks: 01/ 83 96 411 E-mail: info@ir-image.si Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 Gradivo za septembrsko številko oddajte najkasneje do 5. septembra 2017. Prispevke v elektronski obliki pošljite na trzin.odsev@gmail.com V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja nenaročenih prispevkov. Prišel je čas slovesa V tem mesecu smo poleg Slavnostne akademije (na straneh 4 in 5) v ospredje postavili akcijo odstranjevanja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst (na straneh 6 in 7). Poleg vsakoletnega pestrega dogajanja na Trznfestu (strani 12 in 13) so dogajanje v tem mesecu obogatile tudi številne druge prireditve. S pesmijo ste se lahko 'podali' od Drave do Save (stran 10), na literarnem večeru pa prisluhnili uglednim gostom iz Turčije, Finske in Slovaške (stran 11). Če se niste pridružili pohodu po mejah naše občine (stran 15), ste morda obiskali razstave v Centru Ivana Hribarja (strani 24 in 25) ali v gradu Jable delavnice rokodelskih sekcij, ki delujejo v okviru Turističnega društva Kanja Trzin (stran 14). Pestro je bilo tudi dogajanje v šoli in vrtcu (strani 16 in 17) in na skupno-stnih vrtovih (stran 18), kjer so ob obisku kmetijske svetovalke iz Maribora na svoj račun prišli ljubitelji vrtnarjenja. Tisti, ki prisegate na domače nasvete Fanči Perdih, pa le pokukajte na stran 19, in ne pozabite še na Mihovo vremensko napoved na strani 29. Upam, da bo vreme naklonjeno novi prireditvi Kresna noč v najlepših melodijah, ki se nam obeta 21. junija, prav tako pa naj ne bo dežja 28. junija, ko ste lepo vabljeni na proslavo ob dnevu državnosti, ki ji bo sledil še mednarodni folklorni festival (stran 30). Po teh poznih junijskih dogodkih se bo dogajanje v našem kraju začasno umirilo, saj prihajajo počitnice, ki si jih bo privoščilo tudi glasilo Odsev. Septembra ga boste lahko ponovno brali - le pod novim uredniškim vodstvom, ki mu želim čim več dobrih zgodb. Vsem vam pa lepo poletje! Glavna in odgovorna urednica Metka Pravst Občina Trzin Spletna stran: www.trzin.si E-mail: info@trzin.si Telefonske številke: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 Uradne ure: Ponedeljek: 8.00 - 14.00 Sreda: 8.00 - 13.00 in 14.00 - 18.00 Petek: 8.00 - 13.00 Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. Skupna občinska uprava občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Vodice »Medobčinski inšpektorat in redarstvo« Mengeška cesta 9, 1236 Trzin E-mail: inspektorat@trzin.si Telefonska številka: 01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 Uradne ure: Ponedeljek: 9.00 - 11.00 Sreda: 9.00 - 11.00 Junij 2017 I 3 Občinske novice Slavnostna akademija in županov letni povzetek V ponedeljek, 15. maja, je na dan občinskega praznika potekala Slavnostna akademija, ki je obeležila praznovanje 19. obletnice samostojne občine, in kot je že v navadi, je ob tej priložnosti potekala tudi podelitev občinskih priznanj in nagrad, od župana pa smo izvedeli, kaj je bilo v preteklem letu narejenega in kakšni so načrti za prihodnost. S himno je vrhunska pevka Alenka Gotar spravila na noge občinstvo in s svojim izjemnim glasom napovedala začetek pripravljenega kulturnega programa Slavnostne akademije. Za tehnične težave v kulturnem domu se je s humorjem opravičeval voditelj prireditve, češ da dvorana trzinskega kulturnega doma ni primerna za izjemen vokal vrhunske pevke, in da bo morda pod vodstvom župana kmalu kaj drugače. S tem humornim vložkom je tudi povezal nadaljevanje in na oder povabil gostitelja večera, župana Občine Trzin Petra Ložarja. „Slavnostna akademija občinskega sveta ob prazniku Občine Trzin je priložnost, da se nagradi in pohvali delo posameznikov in skupin, ki so najbolj zaslužni za to, da se imamo občani v Trzinu lepo, da imamo pester kulturni in športnorekreacijski program, in da se v Trzinu počutimo varni. Torej ljudi, ki nesebično žrtvujejo svoj prosti čas. Prvi pogoj je seveda, da tudi sami uživajo v svojem delu in med nas delijo svoj zanos in nesebičen trud," je povedal župan v uvodu in izkoristil pozornost občinstva za letni pregled projektov, ki so se odvili pod njegovim vodstvom, nato pa napovedal še predstavitev načrtov za prihodnost. Kaj je bilo narejenega „Po dolgih letih in neštetih pogajanjih smo končno prišli do modernih izvozov v obrtno-in-dustrijski coni in Mlakah. Zagotovo je zdaj promet veliko bolj tekoč, kar se ne pozna samo pri potovalnem času nas, občanov, ampak je še bolj pomembno z ekološkega stališča - pretočnost zmanjšuje izpušne pline in promet se hitreje umakne iz urbanega okolja. Seveda se še naprej trudimo okoli trzinske obvoznice, ki je s svojim dolgoletnim repom že prava jara kača, vendar država ne najde posluha za težave Trzina in posledično tudi širšega severnega ob-ljubljanskega zaledja. Če se na tem področju ne bo v doglednem času kaj premaknilo, bo treba iti - kot sosednje občine - protestno na cesto. Upam, da boste takrat s svojo prisotnostjo vsi občani podprli legitimne zahteve Trzina, in da se bodo odgovorni na državni ravni lotili rešitve tega res perečega problema. Kar pa se tiče področij, kjer lokalna skupnost še lahko sama odloča in ureja zadeve, bi omenil naslednje projekte. Kot že nekaj let doslej, zamenjujemo vodovodne in kanalizacijske povezave na vsaj treh ulicah v našem kraju. Lansko leto so bile to Zupanova, del notra- nje Jemčeve in del Mengeške okoli osnovne šole, tu je posledično z novim krožiščem prometna ureditev okoli šole bistveno boljša in predvsem bolj varna. Pri komunali bi omenil še centralno čistilno napravo in zadrževalnik fekalnih voda pri Plinarni. Za prvi projekt smo pridobili od Evropskih kohezijskih skladov sredstva v višini 380 tisoč evrov, centralna čistilna naprava uspešno deluje že dobrega pol leta. Drugi projekt je povezan s prvim in bo poskrbel za še boljše varovanje naše narave pri uspešnem čiščenju kanalizacijskih voda," je spregovoril župan o uspešno izvedenih preteklih projektih. Kaj se bo še urejalo „Če se ozremo naprej, bi opozoril na celovito obnovo treh ulic - Cankarjeve, Zupančičeve in zadnjega dela notranje Jemčeve ceste. Nadalje se pripravlja projekt celovite obnove in ureditve šolskega igrišča s prep-lastitvijo obstoječih nogometnih in tekaških površin ter nadgradnjo košarkaškega in novega odbojkarskega igrišča. Kot eden večjih projektov po zaključeni nadgradnji Centralne čistilne naprave se pripravlja novi dom zaščite in reševanja. Ime je malce zavajajoče, kajti poleg gasilskega društva in opreme za varnost in reševanje in civilne zaščite bo v tem objektu več kot polovica prostorov namenjenih društveni dejavnosti -tu bi izpostavil društvo upokojencev in center aktivnosti, ki se veš čas spopadata s pomanjkanjem prostora, stalne prostore pa bi dobilo tudi planinsko društvo. Po javni razgrnitvi smo upoštevali pripombe in že prip -ravljamo gradbeno dokumentacijo," je povedal župan in podal še načrte za ureditev mokrišč. „Eden večjih projektov, ki bo tudi, kot kaže, sofinanciran s strani evropskih skladov, je ureditev naših mokrišč med Mlakami in obrtno-industrijsko cono. Večkrat sem že omenil, da je z ohranitvijo teh mokrišč zelo povezana tudi protipoplavna zaščita tako Mlak kot obr-tno-industrijske cone, z morebitno izsušitvijo teh področij bi se bistveno povečala nevarnost, ki jo povzročajo stoletne vode z našega hriba Onger," je bil konkreten. Manjši projekti, a tudi pomembni „Kot že vsa leta doslej, se na občinski upravi trudimo, da bi zagotovili lepše okolje in visoko kakovost bivanja v naši občini, pa naj bo to z manjšimi projekti, kot je ureditev pasjega parka za Centrom Ivana Hribarja, prenova mostičkov v športnorekreacijskem parku, protipoplavno vzdrževanje strug in obvodnikov, urejanje gozdnih poti, nove zasaditve rož, grmovnic in drevja ter na splošno urejanje našega kraja," je še povedal župan v svojem govoru, in za konec vsem občanom čestital ob prazniku, vsem prejemnikom priznanj in nagrad pa je zaželel, da bi bili še naprej s svojim zgledom svetla točka in vzor vsem nam. Mladi športni nagrajenci Kulturni večer se je nadaljeval z nastopom gostov, in sicer Društva domžalskih rogistov, nato je sledil prvi del podelitev nagrad in bronastih priznanj. Zaradi odsotnosti občinskega svetnika Edwarda Justina Jeraka jih je podeljeval kar župan Peter Ložar. Občinstvo je od voditelja programa izvedelo, da je letos na razpis prispelo mnogo raznovrstnih predlogov, zato naloga komisije ni bila lahka, in odločili so se podeliti kar tri nagrade. Nagrado Občine Trzin za izjemne športne dosežke je prejela košarkari-ca Anamarija Prezelj, nagrado pa je prevzela njena mama in zbranim povedala, da ji nagrada domačega kraja veliko pomeni. Tudi drugi nagrajen -ci so bili športniki - ekipa pionirjev Strelskega društva Trzin v sestavi Luka Lukič, Domen Zupan Mušič in Jan Emberšič, nagrado pa so prejeli za izjemne rezultate na strelskih tekmovanjih. Tretjo nagrado so prav tako prejeli športniki - planinska skupina Obriti orli za aktivno udejstvovanje v Planinskem društvu Onger Trzin in za dosežke na tekmovanjih s področja planinstva. Na oder so po nagrado prišli Brin Tomc, Maksi Pavšek, Tim Jovan in Nejc Gerkšič pod mentorstvom Jake Peternela. Bron, srebro in zlato Bronaste plakete so letos prejeli trije kandidati - Miha Pavšek za aktivno delo v planinskem društvu, občinskem štabu civilne zaščite in za prispevek k razvoju občine Trzin ter Andreja Kosirnik in Tanja Kajfež, obe za aktivno delovanje v Prostovoljnem gasilskem društvu Trzin. Po nastopu 4 | Odsev — Glasilo občine Trzin učencev Glasbene šole Lartko je sledila še podelitev srebrnega priznanja Andreju Nemcu za dolgoletno aktivno delovanje v Prostovoljnem gasilskem društvu Trzin. Pred podelitvijo zlatega priznanja je za dvig dramatičnosti poskrbel nastop pomembne gostje, na oder je namreč prišla glasbena gostja Alenka Gotar v čudoviti večerni obleki in občinstvo omrežila s stasom, nato pa še z glasom, saj je zapela skladbo 'In sleep he sang to me' (V spanju mi je zapel, op. a.) iz opere Fantom iz opere. Po njenem nastopu je župan še zadnjič stopil na oder in izročil zlato plaketo, ki je bila letos podeljena Dunji Špendal za dolgoletno aktivno delovanje na različnih področjih v Občini Trzin. Na Dunjo smo ponosni Preden so občinstvu razkrili ime nagrajenke, so slišali obrazložitev predlagateljev - Jožice Trstenjak in skupine Naše vezi Trzin. „Gospa je mnogo let dejavna in prisotna na veliko področjih, ki bogatijo in lepšajo trzinski vsakdan. Skoraj je ni prireditve ali dogodka, kjer ne sodeluje, veliko pa objavlja v občinskem glasilu Odsev. Posebno je aktivna v Turističnem društvu Trzin in Društvu upokojencev Žerjavčki. S svojo pozitivno energijo in zagnanostjo je zgled mladim in starejšim. Vsako delo opravi najbolje in z veseljem. Nalezemo se njene energije, ki nam jo v tretjem življenjskem obdobju včasih zmanjka. Gospe se zahvaljujemo za predanost pri njenem udejstvovanju in ji želimo veliko uspehov še naprej." Po prebrani obrazložitvi je občinstvo z bučnim ploskanjem na oder pospremilo Dunjo Špendal. „To ni prav lahko," je skromno začela, in po pozdravu iskreno dejala: „Vesela sem podeljenega priznanja, ki ga sprejemam z vso odgovornostjo in velikim spoštovanjem." Zahvalila se je svoji družini za razumevanje, saj je zaradi številnih dogodkov in obveznosti, povezanih z njimi, pogosto zdoma. V nadaljevanju pa je na nek način z besedami tudi pojasnila, zakaj se tako zavzeto trudi bogatiti vsakdan v Trzinu. „V dolgih letih delovanja smo Trzinci med seboj sklenili prenekatero neprecenljivo prijateljsko vez, kar je za obogatitev kakovosti življenja zelo pomembno. Torej izkoristimo vse dane priložnosti, ki so nam v Trzinu na razpolago, da si polepšamo dneve. Na žalost pa življenje ni vedno okrašeno s pentljo, takrat si poiščemo prijatelje. Ne zapi-rajmo se med štiri stene, ne poveličujmo žalosti, ne pestujmo bolečine in ne objokujmo pokojnih, družimo se, pomagajmo si in bodimo veseli, da živimo na tem prelepem delčku naše domovine - tukaj v Trzinu," je nagovorila zbrane soobčane z življenjskimi spoznanji. Marsikdo se je ob njenih besedah lahko zamislil med nastopom učencev Glasbene šole Lartko, ki so zaigrali pesem Erica Claptona 'Wonderful tonight', temu pa je sledil še nastop Mešanega pevskega zbora Žerjavčki. Slavnostna akademija se je uradno zaključila z zahvalo vsem nastopajočim, nato pa še neuradno s čestitkami in z druženjem ob pogostitvi. Ob tej priložnosti vsem nagrajencem in dobitnikom priznanj iskreno čestitamo tudi na uredništvu Odseva, prav ponosni smo, da sta kar dva občinska nagrajenca tudi člana našega uredništva. • Metka Pravst Občinske novice 20. redna seja občinskega sveta Občinski svetniki so na redni seji, 14. junija, obravnavali številne teme, in sicer najprej predlog cene za socialnovarstveno storitev 'ugotavljanje upravičenosti do občinske socialne pomoči za leto 2017', seznanili so se s Poslovnim poročilom Centra za socialno delo Domžale za leto 2016 in z letnim poročilom o izvajanju obvezne gospodarske javne službe čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za leto 2016, ki ga izvaja Javno podjetje Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik, d. o. o. V prvi obravnavi je bil tudi predlog Odloka o zavarovanju naravnih vrednot lokalnega pomena v občini Trzin - mo-krišč, naravnih rezervatov. Občinski svetniki so se seznanili tudi z oceno izvajanja Občinskega programa varnosti za leto 2016 in s poročilom o izvedeni čistilni akciji 'Očistimo Trzin 2017'. Sledila so vprašanja in pobude občinskih svetnikov. Alenka Marjetič Žnider je opozorila na prometno nevarnost na Cesti za hribom, zanimalo jo je, kako bo občina ukrepala. Marjeta Zupan je pripomnila, da je hitrostna ovira pri cerkvi moteča zaradi pretirane višine. Dunjo Špendal je zanimalo, kdaj bo trzinska ambulanta dobila zdravnika. Župan je odgo -voril, da je bil pravkar izveden že četrti razpis. Klavdija Tretjak je zastavila vprašanje glede sanacije kanalizacije na Kidričevi ulici, kot pobudo pa je navedla umestitev BMX proge v športni park. Nuša Repše je podala pobudo za namestitev ogledala pri izvozu s parkirišča ob vila blokih za zavijanje v levo proti Ljubljanski cesti, zanimalo pa jo je tudi, kdaj bodo pokosili travo v OIC. Petra Kralja so ponovno zanimale dejavnosti glede načrtovanja mengeške obvoznice. Župan je pojasnil, da vztrajajo z zahtevami po sestankih in pošiljajo dopise na ministrstva, dodal je, da izrazitega vodje za protest ni, kljub temu se bodo aktivnosti nadaljevale. Rado Gladek je podal pobudo, da bi v domu starejših občanov zagotovili več senčnih mest za uživanje na prostem, glede trzinske ambulante pa je predlagal štipendiranje ali dodelitev kadrovskega stanovanja v Trzinu za zdravnika. Edward Justin Jerak je svetnike spomnil, da naj s svojimi predlogi sodelujejo pri oblikovanju novega lokalnega razvojnega programa. Podlogar se je navezal na nesrečo v Kemisu, zanimalo ga je, ali bo Občina preverila varnost delovanja podjetja v OIC, ki se ukvarja z zbiranjem odpadnega materiala. Imel pa je še dve pobudi za svetovalni referendum, preko katerega bi od občanov izvedeli, ali se strinjajo z izbrano natečajno rešitvijo za dom zaščite in reševanja in ali se strinjajo s predlogom, da bi občinski svet okrnili na devet svetnikov. Naslednja je bila na vrsti obravnava strategije za mlade v Občini Trzin od leta 2017 do 2022. Točka o Rebalansu Proračuna Občine Trzin za leto 2017 - skrajšani postopek - je bila na začetku seje odstranjena iz dnevnega reda, zato se je seja nadaljevala s seznanitvijo občinskega sveta s konsolidirano bilanco stanja Občine Trzin za leto 2016, sledili pa sta še točki o spremembah in dopolnitvi Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Trzin za leto 2016 in 2017 ter predlog Sklepa o odvzemu statusa javnega dobra v lasti Občine Trzin. Kot zadnja je bila na dnevnem redu točka o imenovanju odgovornega urednika občinskega glasila Odsev. Svetniki so po burni razpravi izglasovali predlagano Vesno Sivec Poljanšek iz Domžal z 8 glasovi za, 4 proti in enim vzdržanim. Kot predstavnika OT v Svet Knjižnice Domžale so potrdili Natašo Pavšek ter soglasno potrdili še Sklep o soglasju k imenovanju Andreja Brojana iz Občine Mengeš za skupnega predstavnika v Svet GŠ Domžale. Seja je bila po dveh urah zaključena. • Metka Pravst Junij 2017 I 5 Občinske novice Odstranjevali so trdoživo vsiljivko -japonski dresnik Višja svetovalka za Zaščito in reševanje Občine Trzin Vika Kreča je v sodelovanju z Občinskim štabom civilne zaščite, Turističnim društvom Kanja, Planinskim društvom Onger Društvom Florijan 12. maja organizirala novo akcijo odstranjevanja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst, ki jih v našem kraju pod vodstvom naravovarstvenice Maje Brozovič načrtno odstranjujejo že šest let. Naslednja akcija bo v petek, 7. julija, ob 17. uri pri odcepu za Kmetičevo ulico. V primeru slabega vremena akcija odpade. Letos so se usmerili na čiščenje dveh lokacij in dveh invazivk. Manjša skupina osveščenih občanov, v kateri so bili Maja Brozovič, lastnik bajerja Karol Steiner in Pina Izda, je v okolici Frnihtovega bajerja odstranjevala zlato rozgo, njeno razraščanje so z dosedanjimi akcijami v veliki meri že uspeli omejiti. Večja skupina Trzincev pa je ob progi pri odcepu za Kmetičevo ulico na nasipu in njegovi okolici odstranjevala trdoživi japonski dresnik, ki je uvrščen med 100 najbolj invazivnih rastlin sveta. Župan Peter Ložar se ga je lotil kar z motorno kosilnico, nekateri so ga izkopavali s krampom, drugi pa so ga sekali, pulili in lomili. Delo ni bilo lahko, saj ima na prvi pogled krhka rastlina gosto prepletene in dolge korenine. Poleg župana, Vike Kreča in Matjaža Erčulja iz Občine, pripadnikov civilne zaščite Mihe Pavška, Frenka Korošca, Petra Pavliča in Aleša Rinka smo dresnik odstranjevali še Jože Kosmač, nekaj časa tudi Katja Rebolj s hčerkama in jaz. Ostanke japonskega dresnika so skrbno nalagali na zaščitno folijo in po zaključku akcije je neprehodno dresnikovo goščavje ob nasipu izginilo ter pristalo na velikih kupih, na katerih so se odstranjene rastline nekaj časa sušile. Za njihov varni požig bodo kasneje poskrbeli trzinski gasilci. Del nasipa proti železniški progi so udeleženci akcije tudi pokrili z debelo zaščitno folijo, ki so jo obtežili. Vika Kreča, ki je na naši občini zadolžena za okoljevarstvene projekte, pojasnjuje, zakaj: »Ocenjujemo, da je prekrivanje dresnika s kamionskimi ponjavami dokaj učinkovita metoda, saj ko smo odkrili ponjavo, smo ugotovili, da so rastline pod njo oslabele, mladih poganjkov pa je bilo bistveno manj kot na predelu, kjer smo teren prekrili s PVC folijo ali kjer ga sploh nismo. Japonski dresnik po prekritju ostaja v latentni dobi pet do šest let, tako da bodo tiste tri ponjave, ki so nam jih brezplačno in za dober namen odstopili pri podjetju Klemen transport v Mengšu, na parceli kar ostale. Poskušali bomo dobiti še nekaj dodatnih, saj zemljišče meri skoraj 500 m2. Pomembno pri vsem tem pa je, da nad dresnikom ne obupamo in z akcijami nadaljujemo, da kombiniramo različne postopke odstranjevanja in poskrbimo, da se bodo izpuljene rastline posušile in požgale. V hišni kompostnik namreč ne sodijo! Pohvaliti velja odzivnost predstavnikov Slovenskih železnic, ki so praktično takoj odreagirali na naš dopis, in po ogledu na terenu z ekipo približno desetih delavcev izvedli puljenje dresnika na svojem delu parcel. Na Direkciji RS za infrastrukturo, ki upravlja s preostalim delom tega zemljišča, so nekoliko bolj počasni. Svojemu vzdrževalcu so sicer naročili, da se tega loti, a ga še do danes ni bilo blizu. Se pa pojavlja še kar nekaj lokacij in novih invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst (npr. žlezava nedotika), ki bi se jih bilo potrebno lotiti. Bistveno je, da ne obupamo in da k akcijam pritegnemo še koga. Vsak par rok se namreč pozna, delo pa tudi ni fizično naporno. Vmes še kakšno rečemo, rešimo kak trzinski problem, in na koncu je prav prijeten občutek, ko smo zadovoljni z opravljenim delom. Zahvala gre tudi gospe Jožici Valenčak, ki nas je prišla prijazno pozdravit.« Japonski dresnik v Sloveniji slabo poznamo, zato vam ga v nadaljevanju podrobneje predstavljamo. Je grmičasta trajnica z velikimi jajčasto trikotnimi listi, ki zraste do dva metra visoko. Steblo je votlo, kolenčasto členjeno in podobno bambusovim. Konec julija na grmu zacvetijo drobni beli cvetovi, ki so združeni v latasta socvetja in obdajajo trikotni orešček, ki je v času zrelosti črno obarvan. Pozimi nadzemni deli rastline odmrejo, spomladi pa iz gosto prepletenih korenik, ki segajo več metrov v globino in širino, ponovno odženejo rdečkasta stebelca. Rastlina raste na vseh vrstah zemlje. Največkrat se razraste na opuščenih gradbiščih, zapuščenih odlagališčih, parkiriščih, ob železniških progah in vseh degradiranih zemljiščih. Razrašča se tudi ob rekah in potokih in se nekontrolirano širi vzdolž vodnega toka. Kljub temu k širjenju tega vsiljivca največ prispevamo ljudje. Na nova območja se namreč prenaša predvsem z nasutjem zemlje, v kateri je rasel, s kolesi in gosenicami gradbene mehanizacije ali z nepravilnim odlaganjem odstranjenih delov. Domovina japonskega dresnika je JV Azija, od koder ga je leta 1823 kot okrasno rastlino za vrtove in parke v Evropo prinesel nizozemski kirurg Philipp von Siebold. Kasneje so ga sadili za utrjevanje brežin ali ga uporabljali kot krmno in medonosno rastlino. Sredi 19. stoletja je dresnik pobegnil v naravo, kjer je začel izpodrivati avtohtono rastje. V Sloveniji so ga prvič opazili leta 1908 ob Savinji, skoraj 30 let kasneje pa še v Ljubljani in ob Bohinjskem jezeru. Danes se pojavlja povsod po Sloveniji razen na mediteranskem področju. Manj ga je tudi v alpskem svetu. Zaradi izredne trdoživosti in invazivnosti je uvrščen med 100 najbolj invazivnih rastlin sveta. 6 | Odsev — Glasilo občine Trzin Občinske novice Nekaj podatkov, ki pričajo o izredni trdoživosti in agresivnem razrastu japonskega dresnika: • korenike so pogosto dolge šest metrov, v eni sezoni zrastejo v vodoravno smer tudi za en meter, • v zemlji lahko mirujejo do 20 let in nato znova poženejo, • nova rastlina zraste že iz enega centimetra dolgega koščka korenike, lista ali stebla, ker se razmnožuje vegetativno, ne s semeni (so sterilna), • na dan zraste do 15 centimetrov, • prebije ali krivi do pet centimetrov debelo asfaltno prevleko ali beton, zato ima lahko negativen vpliv na razne podzemne napeljave, stavbe in druge objekte, kot so ceste, nasipi, jezovi ... • če ga želimo odstraniti z zemljo, jo je treba odkopati kar sedem metrov globoko, • zemljo, v kateri je rasel japonski dresnik, je na odlagališču treba prekriti z vsaj pet metrov debelo plastjo nasutja. Rast japonskega dresnika je izredno gosta in bujna, poleg tega oddaja posebno kemijsko snov, ki zavira rast prvotnih rastlin, zato na njegovem rastišču ne raste nobeno domorodno rastlinje. S tem se zmanjša tudi število rastlinojedih žuželk, manj je žab, plazilcev, ptic in sesalcev. Tako v bližini njegovega rastišča močno upade raznovrstnost avtohtonega živega sveta (biotska pestrost) in posledično se spreminja tudi videz naravne krajine. Zato je treba japonski dresnik vztrajno zatirati ali vsaj omejevati njegovo razraščanje. Odstranjevanje je težaven in dolgotrajen proces, zlasti zaradi njegove sposobnosti vegetativnega razmnoževanja. Pri manjših populacijah rastlin je uspešno že mehansko odstranjevanje, s katerim je treba začeti na začetku maja in na vsake 2-3 tedne vztrajati več let, da se korenine izčrpajo. Ko se ostanki odstranjenih rastlin posušijo in postanejo rjave barve, nevarnosti za razmnoževanje ni več. Suhe ostanke lahko tudi kontrolirano požgemo. Pri večjih razrastih je veliko bolj uspešno jesensko kemično zatiranje s pomočjo herbicidov, ki jih nanašamo neposredno na stebla, a le-ta negativno vplivajo na okolje. Strokovnjaki ocenjujejo, da je najuspešnejša kombinacija mehanskega odstranjevanja in uporaba herbicida. Ne glede na način je pri odstranjevanju vseh tujerodnih invazivnih rastlin ključnega pomena redno večletno odstranjevanje poganjkov in ustrezno uničenje vseh odstranjenih delov rastlin. Razraščanje japonskega dresnika povzroča številne negativne posledice, saj z gostimi sestoji in svojo prevlado znižuje biotsko raznovrstnost v naravi, uničuje infrastrukturo in povzroča gospodarsko škodo. Ima pa ta azijski vsiljivec tudi nekaj dobrih lastnosti. V njegovi domovini ga uporabljajo v zdravilne namene. Dresnikova korenika vsebuje namreč antioksidant resveratrol, ki naj bi imel številne pozitivne učinke na naše telo: ščitil naj bi celice in zaviral njihovo staranje, pomagal pri preprečevanju srčno-žilnih boleznih, sladkorne bolezni, vnetij, pri pospeševanju presnove, višanju dobrega holesterola in celo pri nekaterih rakavih obolenjih (vir: Lekarne Maribor, dr. Aleš Mlinarič, mag. farm.). Ta antioksidant najpogosteje najdemo v grozdju, rdečem vinu, temni čokoladi in rdečem jagodičevju; glavni vir prehranskih dopolnil pa je ravno japonski dresnik. Poleg tega so mladi dresnikovi poganjki (do višine 20 cm) užitni. Okus imajo po rabarbari in jih nekateri uporabljajo v omletah, napitkih in podobno. Odrasla rastlina ni užitna, ker je zelo vlaknata in vsebuje veliko oksalne oziroma ščavne kisline, ta pa v večjih količinah škoduje človeškemu organizmu. Zadnja leta odkrivajo še več potencialov japonskega dresnika, kot so: uporaba za oblačila, izolacijo in celo pri gradnji. Ker je vir celuloze, bi ga lahko uporabljali tudi pri izdelavi papirja in drugih na celulozi osnovanih materialih. S tem so se odprle številne možnosti uporabe in hkrati način omejevanja razširjanja tega vsiljivega gosta iz Azije. Več o invazivnih tujerodnih vrstah na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor: http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/ narava/invazivne_tujerodne_vrste_rastlin_in_zivali/ • Tanja Jankovič Če se boste odstranjevanja japonskega dresnika lotili sami, morate upoštevati nekaj pravil: • Odstranjenih stebel in korenin nikar ne odlagajte v kompostnike, med ostale odpadke ali v in ob potoke in reke, saj ga boste s tem le raznesli na druga rastišča. Najbolje jih je posušiti in zažgati. • Mladih poganjkov ne odstranjujte s kosilnico, saj lahko odrezana stebelca, ki se hitro zakoreninijo, nehote raztrosite daleč naokrog. • V bližini voda in v času cvetenja ne uporabljajte herbicida. • Izkopane zemlje ne odvažajte na druga območja. Odstranite čim več korenin in zemljo vrnite na isto mesto. Izobraževanja v okviru Meseca znanja V JP Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik so v okviru Meseca znanja uspešno zaključili izobraževanje, ki se ga že tradicionalno udeležujejo upravljavci, operaterji, tehnologi in vodje večjih čistilnih naprav v Sloveniji pa tudi projektanti in predstavniki podjetij ter državnih institucij. Kot pobudniki in organizatorji tovrstnih strokovnih srečanj želijo v CČN Domžale-Kamnik tako v slovenskem prostoru po -večati učinkovitost ravnanja z odpadno vodo, zato so tudi letos poskrbeli za predstavitev novih tehnologij, aktualnih dosežkov, praktičnih rešitev in dobrih praks v procesih čiščenja odpadnih voda, ki jih je dva torka zapored - 16. in 23. maja - z velikim zanimanjem spremljalo kar 130 udeležencev. • JP CČN Domžale-Kamnik Junij 2017 I 7 Občinske novice Občina Trzin živi tudi s pomočjo nevladnih organizacij Stičišče NVO osrednje Slovenije - Consulta.si - je z županom Občine Trzin opravilo intervju na temo sodelovanja občine z nevladnimi organizacijami. Kako vidite delovanje nevladnih organizacij v svoji občini? Ste zadovoljni z njihovim prispevkom pri zadovoljevanju lokalnih potreb? Občina Trzin je ena najmanjših občin v Sloveniji, vendar imajo v njej nevladne organizacije posebno mesto. Za nas so zelo pomembne tako z vidika organizacije, sodelovanja in vključevanja v številne dogodke in dejavnosti kot tudi z vidika vključevanja v pripravo pravilnikov. Aktivno sodelujočih kulturnih, turističnih, športnih, humanitarnih in invalidskih nevladnih organizacij je okrog 30. Nekatere so zaradi svoje specifike delovanja vključene bolj, druge manj ali le na drugačen način. Vsekakor lahko rečemo, da je v Občini Trzin sodelovanje z nevladnimi organizacijami zelo uspešno. Ali je za občino pomembno, da v procese odločanja vključuje tudi nevladne organizacije? Kako jih vključuje, ste zadovoljni z njihovim odzivom? Vključevanje nevladnih organizacij v procese odločanja je v Občini Trzin zelo pomembno. V ta namen vsako leto pred sprejemanjem predpisov skličemo sestanek, na katerega so povabljene vse nevladne organizacije, ki delujejo na območju občine. Odziv je dober, saj imajo možnost sodelovati pri oblikovanju in podajanju pobud za spremembe. Vedno jim je na voljo tudi referent, ki poskrbi, da so njihove pobude ovrednotene in vključene v spremembe pravilnikov za razdeljevanje sredstev. Kakšne so možnosti povezovanja nevladnih organizacij in občine v okviru partnerstev pri različnih projektih (npr. projekti LAS ...)? Vidite kakšne ovire pri sodelovanju z nevladnimi organizacijami? Vsekakor podpiramo povezovanje in sodelovanje z nevladnimi organizacijami. Smo pa zaradi svoje majhnosti v nekoliko težjem položaju, saj projekti, kot so LAS in podobni, zahtevajo veliko časa in denarja. Slednjega je vedno premalo. Na Občini menimo, da se je treba vključevati v projekte, ki zajemajo širši spekter in so v svojem bistvu namenjeni nevladnim organizacijam. Skupaj z vsemi šestimi občinami, vključenimi v LAS za mesto in vas, se jim s projekti trudimo približati, še posebej bolj nedohranjenim. Prav zaradi tega je vseh pet projektov prilagojenih nevladnim organizacijam, kjer so nekje vključeni kot partnerji ali kot operativni partnerji v izvedbi projekta. Kakšni so prihodnji izzivi lokalne skupnosti na področju sociale, kulture, športa ...? Ali jih boste lahko reševali skupaj z nevladnimi organizacijami? Med pomembnimi prihodnjimi izzivi za nevladne organizacije je vsekakor ponovna oživitev delovanja mladine. Mladina je dolgo delovala dobro, zdaj pa mladinski klub ponuja prostore, ki jih je možno funkcionalno izkoristiti za različne športne, izobraževalne in druge dejavnosti. Na tem področju si na Občini želimo narediti korak naprej in ponovno vključevati mladino v različne dejavnosti. Zaznavamo tudi rahlo pomanjkanje prostorov, čeprav jih je glede na število prebivalcev v Občini Trzin zelo veliko. Za zagotovitev potrebnih prostorov se letos pripravlja nov dom zaščite in reševanja, ki bo v polovici namenjen civilni zaščiti in gasilski službi, druga polovica bo konkretno namenjena nevladnim organizacijam. V okviru doma zaščite in reševanja bosta delovala tudi Društvo upokojencev Žerjavčki Trzin in Center aktivnosti Trzin (CAT), ki vsakodnevno nudi več kot 15 različnih aktivnosti. • Stičišče NVO osrednje Slovenije Upešno izveden 5. humanitarni tek 'Tečem, da pomagam' V sobota, 3 junija 2017, je bil v Arboretumu uspešno izveden že 5. tek, ki ga organizirata Lions Klub Domžale in Lions Klub Kamnik. Že pred 10. uro so se zbirali udeleženci teka, ki so na prireditvenem prostoru spremljali nastope Godbe iz Domžal, Folklore iz Komende in mažoretke iz Kamnika. Na startu ob Kamniški Bistrici se je zbralo 160 registriranih tekačev, ki so tekli na 5 in 10 km v smeri od Arboretuma do Domžal in po drugi strani nazaj. Tek je bil humanitaren, saj smo zbrana sredstva namenili dvema družinama v občini Mengeš in Komenda. Po zaključenem teku, so se župani petih občin: Domžale, Kamnik, Trzin, Mengeš, Komenda pomerili v hoji z zavezanimi očmi na dolžini 95,6 m. Tako so se za trenutek preselili v svet slepih in slabovidnih. Sledila je podelitev zahval in medalj nastopajočim, ki so bile razdeljene med moške in ženske po kategorijah (dolžina teka in starostne skupine) najpočasnejša tekača in najstarejšega tekača. Druženje je bilo prijetno in uspešno tudi za tiste, ki so bili samo simpati-zerji teka in spremljevalci tekačev. Vsem je Arboretum s prostim vstopom omogočil, da so se sprehodili po parku, ki je ponujal prijetno zavetje pred vročim soncem. Organizacijsko je bil 5. tek zahteven projekt, saj smo prvič pripravili tek na čas. Povezali smo pet občin - pet županov - gradili mostove zaupanja in s tem utrdili sodelovanje vseh, ki verjamejo v poslanstvo lionsov in 8 | Odsev — Glasilo občine Trzin našega slogana 'WE SERVE - POMAGAMO'. Ob praznovanju 100 let lio-nizma v svetu smo z izvedenim dogodkom tudi Lionsi Domžal in Kamnika prispevali svoj delež. Želimo si, da bi nova trasa postala prepoznavna med tekači, obiskovalci in navijači in da bi privabila obiskovalce tudi naslednje leto. Zahvaljujemo se donatorjem in sponzorjem: občinam Domžale, Kamnik, Komenda, Mengeš in Trzin; Porsche-Škoda SPC Škerjanec, Domžale; Radiu HIT, Domžale; Arboretumu Volčji Potok; ELES, d. o. o., in Kulturnemu društvu Godba Domžale, Društvu kamniških mažoretk Veronika, Folklorni skupini DU Komenda, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Homec. Hvala tudi vsem, ki ste s svojo pomočjo in prisotnostjo pripomogli, da je projekt uspel. • Lions klub Domžale, Lions klub Kamnik, Leo klub Kamnik Občinske novice Na podlagi 57. člena Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1, 8/10 - ZSKZ-B in 46/14), Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 -ZUUJFO) ter 9. in 10. člena Statuta Občine Trzin (Uradni vestnik OT, št. 2/06 - uradno prečiščeno besedilo in 8/06) Občina Trzin objavlja Javno naznanilo o javni razgrnitvi osnutka Odloka o zavarovanju naravnih vrednot lokalnega pomena v Občini Trzin 1. Javno se razgrne osnutek Odloka o zavarovanju naravnih vrednot lokalnega pomena v Občini Trzin 2. Območja varovanj: a) zavarovanje ožjega območja naravnih vrednot: Mlake - jelševje in prehodno barje (id. št. 5491): parc. št. 1370-del, 1371-del, 1375-del, 1384-del, 1385-del, 1386-del, 1387-del, 1388-del, 1389-del, 1390-del, 1391-del, 1392-del, 1393, 1394-del, 1395-del, 1396-del, 1397, 1398, 1399, 1121, 1127, 1128, 1133, 1134, 1138-del, 1139-del, 1144-del, 1145-del, 1150-del, 1151-del, 1153-del, 1160-del, 1161-del,1162-del, 1261/26, 1262/4, 1265/11, 1265/12-del, 1265/13, 1266/13-del, 1266/15, 1269/5-del, 1269/2-del, 1270-del, 1273-del, 1272/2-del, 1275-del, 1401-del, 1567/1-del, vse k. o. Trzin. Mlake - bajer (id. št. 5344): parc. št. 1141, 1142/1, 1147-del, 1146-del, 1143-del, 1140/2-del, 1140/3-del, 1136-del, 1135-del, 1131, 1130, 1132/1, 1132/2-del, 1129-del, 1125-del, 1124, 813/3-del, 851/8-del, 1123, 1122/1 -del, 1120/1-del, 1119, 1118, 1117-del, 1114, 1115-del, 1113, 1112-del, 1111/1 -del, 1110, 1109, 1108-del, 1104, 1105-del, 1103-del, 1098-del, 1099-del, 1100-del, 859, 858-del, 860-del, 861/1 -del, vse k. o. Trzin b) začasno zavarovanje ožjega območja Blatnic: parc. št. 594/1, 594/2, 593-del, 592-del, 591, 590-del, 588/1-del, 587-del, 605, 606/1, 606/2, 606/3, 607/2-del, 604/1-del, 595/1, 595/2, 596, 604/2-del, 603, 597, 598, 600, 602, 660-del, 601/1-del, 601/2, 599, 728/15, 728/14, 728/13, 728/12, 728/11, 728/10, 729, 730-del, 731-del, 732/2-del, 732/1-del, 728/9-del, 728/6-del, 728/8, 728/7-del, 728/4-del, 728/3-del, 727, 726, 723, 722, 721, 720, 719-del, 718-del, 717-del, 716-del, 175-del, 714-del, 173-del, 172-del, 171-del, 170-del, 724/1-del, 724/2-del, 724/3-del, 724/4-del, 725/2-del, 725/1-del, 1600/1-del. 3. Osnutek odloka bo javno razgrnjen 33 dni, in sicer od vključno 3. julija 2017 do vključno 4. avgusta 2017: - v prostorih Občine Trzin, Mengeška 22, 1236 Trzin, in sicer vsak uradni dan v času uradnih ur Občine Trzin in - v prostorih Centra Ivana Hribarja (CIH), Ljubljanska 12f, 1236 Trzin, in sicer vsak dan znotraj delovnih ur informatork pri informacijskem pultu. Na tej lokaciji ni na razpolago uradnih delavcev Občine Trzin za tolmačenje razgrnjenega gradiva. 4. Gradivo pod točko št. 1. bo v času javne razgrnitve dostopno tudi na spletnem naslovu http://www.trzin.si/. 5. V času javne razgrnitve lahko na razgrnjeno gradivo podajo pripombe in predloge vsi zainteresirani. Pripombe in predlogi se lahko do konca javne razgrnitve podajo kot zapis v knjigi pripomb in predlogov na obeh mestih javne razgrnitve ali pošljejo na naslov Občine Trzin, Mengeška 22, 1236 Trzin. Rok za oddajo mnenj in predlogov poteče zadnji dan javne razgrnitve, to je 4. avgusta 2017. Občina Trzin bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletni strani Občine Trzin http://www.trzin. si/ in na oglasni deski na sedežu Občine Trzin. 6. To naznanilo se objavi na spletni strani Občine Trzin in na krajevno običajen način (oglasne deske v Občini Trzin in v glasilu Odsev). Številka: 356-0001/2008 Datum: 14. 6. 2017 Župan OBČINE TRZIN Peter Ložar, l.r. Pismo bralca Sanacija Cankarjeve ulice Govorilo se je, da bo prišla na vrsto tudi rekonstrukcija Cankarjeve ulice. In glej, dobimo obvestilo, da se dela začnejo 8. maja 2017 ob 7. uri zjutraj. Obvestilo je bilo namenjeno vsem stanovalcem Cankarjeve ulice, da lahko zjutraj pred sedmo uro umaknemo avtomobile, saj bodo sledile občasne zapore ulice od 7. do 17. ure, in to približno dva meseca. Takrat se mi je zdelo to malce dolgo, zdaj pa vidim, koliko dela je treba vložiti v sanacijo ter kako kavbojsko je bila cesta pred leti zgrajena. Naj povem, da so pred štiridesetimi leti, ko so to cesto gradili, robnike vgradili kar v ilovico, električni kabel za javno razsvetljavo prav tako, brez kakršne koli zaščite. Nasutje gramoza pod asfaltom je bilo minimalno, tako je cesto vsako zimo mraz dvigoval in valovil ter pokal tanko asfaltno prevleko. Jaške za meteorne vode so postavili, kamor se je komu zljubilo, vodovod ni bil napeljan po nekem sistemu, niti ni bilo zabeleženo kako, enako je bilo z električnim kablom. Skratka, vse je bilo narejeno po socialistični metodi, pomembno je, da je narejeno, kako, pa ni pomembno. Potrebno je bilo zelo previdno kopanje, saj nekateri lastniki tudi niso vedeli, kje sploh kaj poteka pri njihovi hiši. Edino z napeljavo plina, za katero je bilo poskrbljeno pred dobrimi desetimi leti, se je vedelo, kje poteka, saj so bila dela zabeležena in strokovno narejena. Do zdaj je bilo narejeno: • posnetje celotnega asfalta (dva delovna dneva); • izkop, postavitev glavne vodovodne cevi in preizkus (pet delovnih dni); • odstranitev robnikov na obeh straneh (trije delovni dnevi); • izkop in priključek do hiš, postavitev zunanjega vodomera, trinajst priključkov (devet delovnih dni). Naj povem, da izvajalec delo strokovno in vestno opravlja. Vmes bodo prenovili tudi nekaj delov dvorišč, ker so nameščeni vodomeri - dodatno delo in material bomo lastniki parcel plačali sami. Podjetju Lavacco in drugim izvajalcem želim še naprej uspešno delo do zaključka vseh sanacijskih del na Cankarjevi ulici in tudi drugje v Trzinu. • Jože Erčulj Junij 2017 I 9 V našem kraju S pesmijo ze trinajstic od Drave do Save Le kaj so si tisto soboto, 13. maja, mislili Trzinci, ko so ves popoldan srečevali skupine ljudi z nasmehi na obrazih in s pesmijo na ustih? Pelo se je povsod: med bloki, ob poti na Onger, pod hribom, pri obeh tukajšnjih trgovinah ... Predvsem pa je pesem za skoraj tri ure do zadnjega kotička napolnila Dvorano Marjance Ručigaj v CIH-u. Revijo pevskih zborov »Od Drave do Save - od Save do Drave«, ki že trinajsto leto poteka vsako leto v drugem kraju, so tokrat gostili člani Mešanega pevskega zbora Žerjavčki Trzin. S koncertom so obeležili tudi mednarodni teden ljubiteljske kulture in tako poskrbeli za pevski popoldan, kakršnega v Trzinu še ni bilo. Revija se je začela z nastopom gostiteljev, to je z Mešanim pevskim zborom Žerjavčki Trzin, za njimi pa se je na trzinskem odru z zanimivimi repertoarji zvrstilo še sedem zborov, dve vokalni skupini, kvartet in za piko na i še ljudske pevke Pušeljc, ki so s svojo šegavostjo navdušile trzinsko občinstvo. Tudi trije trzinski veterani so s skečem Med sosedama pošteno nasmejali občinstvo in popestrili pevske nastope, umetniška vodja zbora Olga Kuzmich pa je poslušalcem pobožala dušo z ukrajinsko ljubezensko pesmijo. V rednem programu smo tako slišali 25 pesmi, za zaključek tudi skupno himno, s katero si vsakič obljubijo, da se naslednje leto znova srečajo. Tokrat je donela iz 160 grl. Pesem je zadonela po Trzinu Prav vsi pevski nastopi so poskrbeli za to, da so poslušalci lahko uživali v ubranem petju, vendar pa pevskega doživetja niso pričarali le obiskovalcem dvorane v Centru Ivana Hribarja. Tokratni dogodek je bil namreč poseben zato, ker so se pevci po končanem dvoranskem nastopu podali po trzinskih ulicah in cestah ter zapeli kar med hišami in bloki. Tako so po zaslugi prizadevnih organizatorjev približali ljubiteljsko kulturo tudi tistim, ki sicer poredko zaidejo v kulturne dvorane. To pa je tudi eden glavnih namenov tedna ljubiteljske kulture: prek kulturnega dogajanja povezati vse prebivalce Slovenije in opozoriti na brezmejno energijo in čas, ki ga številni ljubiteljski ustvarjalci namenjajo za kulturo brez plačila. se dobivajo vsako leto v drugem kraju in priredijo koncert, na katerem se predstavijo zbori iz širše pokrajine med Savo in Dravo. Obisk ministra za kulturo Koncert je obiskal tudi minister za kulturo in nekdanji trzinski župan Tone Peršak, ki je tokrat med svojimi sokrajani prvič nastopil v novi vlogi. Z zbranimi je delil ugotovitev, kako pomembna je ljubiteljska kultura. »Današnja prireditev je le kamenček v mozaiku neverjetnega števila več kot tisoč prireditev, ki ob tednu ljubiteljske kulture potekajo po vsej Sloveniji,« je povedal Peršak in poudaril, da je Slovenija poleg Finske v samem evropskem vrhu po razširjenosti ljubiteljske kulture. »Kako pomembna je ljubiteljska kultura, govori tudi trzinski primer. Trzinci se v preteklosti zaradi naraščajočega priseljevanja nismo dobro poznali, pojavljale so se napetosti, in ravno društva, zlasti kulturna, so nas čvrsto povezala. Danes v pevskem zboru, folklorni skupini, kulturnem društvu ... nastopajo tako ljudje iz novega kot iz starega dela Trzina in obrtne cone. Skozi te dejavnosti se Trzin krepi in postaja celota. Prav povezovanje je ena ključnih vlog ljubiteljske kulture. Ljudje se prek kulture spoznajo in se trudijo za skupni cilj, ki jih poveže,« je izpostavil Peršak in poudaril tudi kakovost tovrstnih prireditev. Mešani pevski zbor Žerjavčki in minister za kulturo Tone Peršak Župan Peter Ložar pa je povedal, da je za vsak tovrsten projekt, kot je bila revija Od Drave do Save, potreben nekdo, ki je glavni motor. »Pohvaliti želim Mešani pevski zbor Žarjavčki z umetniško vodjo Olgo Kuzmič, predvsem pa Štefko Prelc, ki je imela pogum, da se je lotila takega projekta,« je dejal Ložar. Da je Štefka res oseba, ki vedno »prime bika za roge«, smo lahko obiskovalci koncerta videli tudi ob koncu, ko je nagovorila občinstvo in se zahvalila svoji 13-članski ekipi. In kot je rekel v najavi enega od zborov »veseljaški« povezovalec programa Franci Peternel: »Pravijo, da je pesem mati vseh ljudi. Vsaka pesem išče svojega človeka.« Včasih za tolažbo, včasih za veselje, vedno pa z namenom, da je življenje lepše. Tudi zato naj ne mine dan brez pesmi - pa kakršna koli že je! Naslednje leto se bodo pevci srečali v Celju. • Tanja Bricelj Mešani pevski zbor Ostijarej je zapel kar med trzinskimi bloki. Ko so pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti pred trinajstimi leti priredili izobraževanje za vodje pevskih zborov, si najbrž nihče ni predstavljal, da bomo v rezultatih tistega šolanja lahko še leta dolgo uživali v mnogih krajih od Drave do Save. Zasluga za to gre zagnani Štajerki, pevovodji Radojki Kragel, ki je z idejo o letnem srečanju pevskih zborov navdušila še svoje kolege, udeležence prej omenjenega izobraževanja. Vse odtlej Nekaj vtisov gostujočih pevcev » Bilo je čudovito, res ste se potrudili z organizacijo, skratka, vse je 'štimalo'. Uživale smo tako v dvorani kot na izletu po Trzinu.« -Damijana Arlati, Ženski pevski zbor Bistrčanke iz Bistrice ob Dravi » Sprejem v Trzinu je bil prijateljski in čudovit. Z veseljem smo bili pri vas, upam, da bomo še kdaj skupaj.« - Matjaž Železnik, Mešani pevski zbor Don Bosco iz Celja » Same besede so tako in tako premalo, lepi spomini pa nam bodo ostali. Res vrhunska organizacija, prisrčen sprejem z veliko pozitivne energije, kar vsekakor pripomore k sproščenosti tega srečanja.« - Radojka Kragel, Mešani pevski zbor Ostijarej iz Štor 10 | Odsev — Glasilo občine Trzin V našem kraju Literarni večer z uglednimi gosti Po daljšem času smo imeli ponovno priložnost, da smo se lahko udeležili literarnega večera, ki ga je vodil minister za kulturo Tone Peršak, naš nekdanji župan. Prav v tem času je na Bledu potekal mednarodni PEN, in tako je gostitelj pripeljal ugledne goste - predstavnici iz Turčije in Finske in predstavnika iz Slovaške. In še kratka predstavitev mednarodnega PEN, kot je zapisal Nobelov nagrajenec in nekdanji predsednik: »V času razdorov med državami je Mednarodni PEN ena redkih ustanov, ki svoj most ohranja nenehno odprt.« PEN s svojimi 145-imi središči po 104-ih državah na svetu prepoznava in zagovarja dejstvo, da je književnost bistvena za razumevanje in sodelovanje z drugimi svetovi. Če namreč nisi sposoben slišati glasu neke druge kulture, kako jo lahko razumeš? Torej so mini Organizacija združenih narodov brez denarja in orožja. In letos so se posvetili pokrajinam kaosa, miru, proti sovražnemu govoru in varovanju človekovih pravic. Z okroglo mizo se je začelo 49. mednarodno srečanje pisateljev na Bledu. Glavne teme so posvečene pokrajinam kaosa, kajti po somraku ideologij se je zahodna civilizacija znašla brez trdnih orientacijskih točk, poleg teorije kaosa pa se je pojavilo tudi občutje kaosa. Poleg tega so se posvetili tudi letošnji obletnici Tolstojevega dela Vojna in mir. Na tem srečanju so se spraševali, kaj lahko pisatelj naredi za mir. »V pisatelju samem se prepletata vojna in mir - napetosti, padci, hrepenenja pa tudi stiske,« je povedal Kovač. Z naslednjo temo so se spraševali, ali je sovražni govor vojna napoved. Spregovorili so o razliki med sovražnim govorom in svobodo govora ter sprejeli tudi resolucijo o sovražnem govoru. V organizaciji Slovenskega centra Pen so udeleženke ugotavljale, da se poleg rasne in narodne raznolikosti upošteva tudi spol. Ugotavljajo, da je bila vsaka ženska v življenju, ne glede na to, od kod prihaja, žrtev grdih besed ali zmerljivk. Z zadnjo temo je odbor na Bledu izdelal tudi deklaracijo za odpravo smrtne kazni. Prva se je predstavila C^iler ilhan, svobodna pisateljica iz Turčije, ki je povedala, da se je nekdaj kot ženska v domovini počutila varna in svobodna, zdaj pa nič več, država postaja manj demokratična, avtoritetama in konzervativna. Pisateljica je leta 1993 prejela prestižno nagrado za mlade »Yajar Nabi« in 2011 nagrado Evropske unije za književnost za zbirko kratkih zgodb. Osrednji motiv zbirke v petih delih, ki jo nekateri kritiki dojemajo tudi kot svojevrstno zgrajen roman, je pregnanstvo - z doma, iz domovine, družbe, telesa ali celo duše. Avtorica je navdih zanjo dobila ob prebiranju časopisnih novic, ki jih običajno le na hitro preletimo, sama pa se je začela poglabljati v grozodejstva, ki se dogajajo povsod in vsak dan, pri čemer so jo najbolj zanimali občutki tako žrtev kot storilcev in posledični razpad jaza. Iz tega raziskovanja so nastale zgodbe, samogovori resničnih ali izmišljenih junakov, ki bralca popeljejo v mučno stvarnost umorov iz časti, ameriške okupacije Iraka, družinskega nasilja, samomorov žensk ali uporabe živali za laboratorijske poskuse in v vojaške namene. Kolaž različno dolgih pripovedi omogoča globoke uvide v človeško izkušnjo, trpljenje ljudi in živali ter mnoge odprte rane v sodobni družbi. Kot druga ugledna gostja se je predstavila Veera Tyhtila, finska dra-matičarka in scenografka, ki je znana po tem, da se loteva osebnih in družbenih tem z namenom, da bi spodbudila občinstvo k razmišljanju. Novih tem se loteva tudi zato, da bi jih sama raziskala. Na podlagi znanega in možnega se skuša izogniti posploševanju in predsodkom. V zadnji, najnovejši raziskavi pa raziskuje ekonomsko teorijo, navidezno racionalnost človeka. Kot primer nam je prebrala in dala v razmislek, kako ljudje ne izbiramo pametno, ampak smo zoprno človeški, ko izbiramo možnosti. Ekonomisti pa morajo predvideti človeško obnašanje, zato je človek trd oreh za ekonomiste. Zgodba je naslednja: Predpostavljajmo, da ima Petteri deset evrov, lahko kupi dvojno pivo ali zavitek kondomov. Kondomi bi bili boljša izbira na racionalnost, a brez piva bi ne bil tako sproščen, da bi lahko prišlo do rabe kondomov. Zato se Petteri odloči za dvojno pivo, si najde žensko, spi z njo, čez devet mesecev pa je njegov kupček dobrin precej drugačen. In kot zadnji se je predstavil Eric Ondrejička, slovaški pesnik, plodovit pisec poezije in proze. In za pokušino njegova pesem: Občutek in beseda Občutek in beseda vzajemno se tvorita, kot tvorijo reke soteske in korita. Zajemno vesta, kar pravkar čutita, tako kot sporočila v eni coni živita. Vzajemno se razlagata, tiho kot obraz iščeta razlog za pravi življenja izraz. Vzajemno se rišeta v zvokih kot v ustnicah, ki iščejo v praznoti kot v črnih luknjicah. V neskončnost krogov ravno tako veliki, da nobeden ne bil bi v ponavljajoči obliki. Preživeli smo prelep, kulturno obarvan večer. i Dunja Špendal Junij 2017 I 11 V našem kraju TrznFest: Festival uspel odlično Festival je res prehitro minil. Bilo je kratko, vendar zelo sladko. Letos je bilo odlično vreme, vsi dogodki so bili na prostem, razen predstave in potopisnega predavanja, ki sta se odvila v Kulturnem domu Trzin. Petek, 19. maj Vse skupaj se je začelo na topel petkov večer z nastopom reparjev Boby & Krech, eden izmed nastopajočih je domačin. Nato je sledil koncert skupine Karsmreklasmrekla, hišnim bendom KUD-a Franca Kotarja Trzin. Imeli so odličen repertoar, ki je resnično poživil in dvignil občinstvo na noge. Odigrali so večne pesmi Nancy Sinatra, The Be-atlesov, Nine Simone, Queenov in še bi lahko naštevala. Ob nastopu glavne pevke Mariši Jagodič pa se je obiskovalcem ježila koža. Ne samo zaradi neverjetnega glasu, temveč tudi zaradi njene navzočnosti, nastopa ter odnosa do odra in občinstva. Večer je minil kot bi trenil, a s tako glasbo bi lahko trajal tudi do jutra. Sobota, 20. maj Festival se je nadaljeval naslednji dan, v soboto, z nastopom plesalcev iz line dance skupine Colorado. To je 'kavbojski ples v vrstah', ki vedno bolj navdušuje stare in mlade po vsej Sloveniji. Plesnemu nastopu je sledil koncert skupine Prismojeni profesorji bluesa, ki je privabil veliko množico ljudi, ki so se povsem predali glasbenim ritmom. Med koncertom je bila tudi izbrana mis TrznFesta, že tretje leto zapored. Kar nekaj sodelujočih se je na odru odločalo med top petimi. Sodelovalo je občinstvo z bučnim ploskanjem in žvižgi. Najbolj burno ploskanje je požela Mirjam Špan iz Mengša, zmagovalka mis TrznFesta 2017. Lanskoletna mis ji je predala lento, krono in nagrado. Pestremu večeru seveda ni manjkalo hrane in pijače, čevapčiči so bili odlični. poru. Izoblikuje si svojstven čut za pravičnost, ki po potrebi opravičuje sredstva in življenjski slogan »Mene ne bo noben jebal«, s katerim se prebija čez vse (ne)mogoče avanture. Bil je dobrodošel večer smeha, saj smo v eni osebi videli in spoznali minimalno deset popolnoma različnih likov. Občinstvo je bilo navdušeno, dvorana pa nabito polna. Torek, 23. maj Naslednji dogodek je bilo potopisno predavanje, kjer smo poslušali dogodivščine Mirana Tepeša z njegovega jadranja okoli sveta proti vzhodu med leti 2010 in 2012. Ekipo je pot prvo leto vodila iz Sredozemlja skozi Sueški prekop v Indijski ocean in mimo jugovzhodne Azije v Pacifik. Naslednje leto so se podali med številne tropske otoke Me-lanezije, Mikronezije, Polinezije ter prijadrali do Južne Amerike. Nato so tretjič odjadrali s Pacifika okoli Južne Amerike v Atlantik in se vrnili domov. Valove so preživljali na dvanajstmetrski Skokici, prav tako pa so se ustavljali tudi na otokih in celinah. Zanimiv potopis, polna dvorana. Sobota, 27. maj Po zadnjem dogodku se je dogajanje malenkost umirilo pred zaključno in udarno soboto, na kateri dobesedno ni manjkalo ničesar. Stadion so zavzeli stojničarji z zanimivo ponudbo, od puzlov do hrane in piva, predstavili so se namreč mali pivovarji: Mammut, Tektonik in Maister. Deležni smo bili božanske turške kave in posebnih, noro Nedelja, 21. maj V večernih urah smo si lahko ogledali gledališko predstavo, in sicer monokomedijo Zapornik št. 3.2.3. z Domnom Valičem. Spremljali smo zgodbo o Alojziju Šušteršiču, ki ga naključne nesrečne okoliščine življenjsko zaznamujejo, od njegovega rojstva do preživljanja časa v za- 12 | Odsev — Glasilo občine Trzin dobrih palačink Mljask. Bilo je idealno popoldne za otroke, ki so lahko spoznali gasilski avto od strehe do koles, preizkusili pa so lahko tudi mini Planico, ki jih je popolnoma navdušila. Najmlajšim je bila namenjena otroška predstava Kapitan Glista in enonogi Jack, ki je vsebovala ogenj, ognjemet, žongliranje, in je močno pritegnila mlado občinstvo. Sledilo je tekmovanje za otroke Trzinski talent, kjer so nastopajoči pokazali svojo nadarjenost. Drugi obiskovalci so lahko tekmovali v že tradicionalni Ledeni dirki in osvojili lepe nagrade. V večernih urah smo se nasmejali zgodbam stand-up komika Pižame. Za zaključek je sledil še koncert zdaj že dobro znane skupine Koala Voice. Štiričlanska ekipa nas je zabavala z mešanico rocka, popa, disca in punka. Festival je bil odličen, vedno preseneča, na njem se za vsakogar kaj najde, če nič drugega, zagotovo družba in hrana. Vse, ki ste zamudili dogajanje, naj spomnim, da je TrznFest vsako leto v drugi polovici maja. Vsakič znova se vrača še bolj bogat in drzen. Se vidimo v 2018! • Ana Pirc Dan ljubezni uglasil Slovenijo: Trzin, kdaj prišel bo zate spet ta dan? Himna ljubezni je v torek, 23. maja, že petič odmevala po Slove -niji. V več kot 50 krajih je ponarodela pesem skupine Pepel in kri združila blizu 5000 udeležencev. Prepevali so jo tudi zunaj naših meja, na Poljskem, Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji. V Trzinu je ducat trzinskih pevcev in ljubiteljev petja od drugje, ki sicer prepevajo v Dvorani Marjance Ručigaj vsakih štirinajst dni, pritegnilo resda nekaj več poslušalcev kot lani, ni pa jim uspelo razvneti njihovih grl. Pa bi jim kakšno več še kako prav prišlo, da bi po venčku zimzelenih pesmi (Poletna noč, Ne čakaj na maj, Bele ladje, Čez Šuštarski most, Mala terasa, Zemlja pleše, Med iskrenimi ljudmi) vztrajali kaj dlje v večer. Namen dneva ljubezni je, da bi se vsi za hip ustavili in se posvetili ljubezni (če ne drugi, vsaj tisti do glasbe) oziroma vzeli dan za tisto, kar smo skrili na srčno stran. Ljudje se ne znamo več pogovarjati, se slišati, zato so organizatorji sprožili pobudo, da se povežemo prek glasbe. Ker je pesem Dan ljubezni sporočilno zelo močna, bi veljalo razmisliti, da bi se v prepevanju naslednje leto povezale različne generacije v Trzinu, da bi skupaj s tistimi, ki jih imamo radi, zapeli na ves glas in vnesli malo več zanosa v sicer lepo zamišljen dogodek. Da bi tudi mi Sloveniji in svetu sporočili, naj bo vsak dan DAN LJUBEZNI! Naj bo torej nova priložnost za druženje v ljubezni do glasbe, prijateljstva in ljubezni kar tako ob letu osorej. In naj bodo vsi dnevi do tedaj ... »ljubezni spev, šepet, sij čustev, žar strasti ...« • Nataša Pavšek Knjižnica Domžale: Zaključek bralnega projekta V Knjižnici Domžale smo v torek, 16. maja 2017, s slavnostno prireditvijo zaključili deveto sezono bralnega projekta za odrasle »Okusimo besedo«. Projekt je namenjen spodbujanju in uveljavljanju branja. Z izborom li -terature želimo poudariti aktivnejši pristop k iskanju in branju kakovostnih vsebin. Letos je sodelovalo 150 bralcev, 106 jih je bralno značko zaključilo. Največ bralcev, 32, je letos zaključilo bralno značko v Knjižnici Mengeš, v Domžalah 29, Trzinu 21, Moravčah 12 in Šentvidu 12. S seznama knjig so bile največkrat brane: Mož z imenom Ove Frede -ricka Backmana, Prisluhni srcu Jana-Phillipa Sendkerja, Popolna akustika Darie Bignardi, V imenu otroka lana McEwana, Tiha hiša Orhana Pamuka, Tam me boš našel Evalda Flisarja, Ki jo je megla prinesla Ferija Lainščka, Gospa Judit Ivana Cankarja, Česar ne moreš povedati frizerki Agate Tomažič. S seznama strokovnih del so bile najbolj brane: Sto obrazov notranje moči Alenke Rebula, Minljivost Atula Gawanda in Šolski infarkt Jesperja Juula. Med eseji so bili najbolj brani: Otoki svetlobe Mance Košir, Velika iluzija Tonya Judta in Žensko srce Suzanne Steinbaum. Veliko je bila brana poezija, največ: Toneta Pavčka Domu in rodu, Vinka Moderndorferja Kot belo, kot ljubezen, Janeza Menarta Zadnja pomlad in Luka Hrovata Trki. Prireditev ob zaključku bralnega projekta je ob podelitvi priznanj in knjižnih nagrad popestrila vsestranska Junij 2017 I 13 umetnica Klarisa Jovanovič z interpretacijo uglasbene poezije slovenskih pesnikov in ljudskih pesmi ob kitarski spremljavi Luke Ropreta. Knjižne nagrade so prispevale naslednje založbe: Mladinska knjiga, Učila, Beletrina, Zala, Primus, Družina, Forma7, Mohorjeva družba in DZS. Dragi ljubitelji knjig in branja, še enkrat hvala za sodelovanje, hvala za vaše utrinke, misli, napisane ob prebranih knjigah, in vabljeni k sodelovanju tudi v prihodnje. »Naj vam bo izkušnja branja, izkušnja estetike, lepote dodatni požirek vode.« • Slava Sabol Čuk, Knjižnica Domžale V našem kraju Jabelske delavnice Turistično društvo Kanja Trzin je v nedeljo, 4. junija, v gradu Ja-ble priredilo delavnice rokodelskih sekcij, ki delujejo v okviru društva. Letošnjih delavnic so se udeležili rezbarji in ljubiteljski slikarji. V grajskem arkadnem dvorišču so se razporedili rezbarji, ki so bili pod vodstvom mentorja Marjana Vodnika letos najštevilnejši. Slikarji smo postavili slikarska stojala na severni strani arkad, nekateri so si našli prostor v vrtnem paviljonu, drugi pa na travniku ob gozdu. Grajska okolica in lepo sončno vreme je bilo skoraj idealno za ustvarjanje, malo previsoka opoldanska vročina pa nas je priganjala, da smo malo hitreje vihteli čopiče, ker se je barva prehitro sušila. Za letošnjo temo slikanja sem izbrala krajino, kar pa ni bilo obvezno. Tudi rezbarji so pridno ustvarjali in njihovo tolčenje dlet je odmevalo po akustičnem dvorišču. Mogočna odprta grajska vrata in plakat sta privabila marsikaterega pohodnika, ki se je napotil proti Dobenu ali se je vračal z njega. Zaustavili so se pri rezbarjih, si ogledovali razstavljene kipe, spraševali o lesu, koliko časa porabijo za izdelavo določenih kipov in kolikšna je cena. Tudi slikarji smo bili deležni pozornosti s strani obiskovalcev, ki so se ustavili ob razstavljenih slikah. Bolj izpostavljeni so bili slikarji, ki so slikali v paviljonu in na travniku ob gozdu. Vsi mimoidoči so se zvedavo ozirali v razstavljena platna in spraševali avtorje o slikah. Letošnja udeležba slikarjev je bila malo manjša, saj je lepo vreme marsikaterega prepričalo za krajši dopust, in tudi slikarskih kolonij je največ v tem času. Delavnice so se udeležili ljubiteljski slikarji, ki obiskujejo likovna društva v Mengšu, Radomljah, Domžalah, Ljubljani, Centru aktivnosti v Trzinu in tudi taki, ki samostojno likovno ustvarjajo. Poleg Neže iz Radomelj, ki smo jo kot slikarko spoznali že lansko leto, je bila letošnja najmlajša udeleženka delavnice dve in polletna Tinkara Ložar, ki je z navdušenjem in vztrajnostjo pri ustvarjanju slike dokazala, da je prava slikarka. Z okusnim kosilom in odličnim domačim kruhom iz krušne peči se je ponovno izkazala Gostilna Narobe. Naš član, ljubiteljski slikar Tomo Homan, nas je razvajal z odličnim sirom, rezbarka Slavka z ocvrtimi miškami, Joži pa s kavico in sadjevcem. Člani Turističnega društva smo se vsak po svojih močeh trudili, da so bili naši gostje tudi letos zadovoljni. • Majda Šilar Nejčeve »Moje pesmi, moje sanje« ponovno navdušujejo Naš gledališki ustvarjalec in prevajalec Nejc Lisjak, ki smo ga v Odsevu že predstavljali, se je letos z veseljem odzval vabilu Nejca Avblja in prevzel režijo muzikala »Moje pesmi, moje sanje«, ki ga je na radomeljski oder postavil že novembra 2015. Tokrat smo ob zvokih simfoničnega orkestra pod taktirko Simona Dvoršaka priljubljeni zgodbi muzikala lahko prisluhnili 26. in 27. maja v polni dvo -rani Hale Tivoli, kjer so navdušili občinstvo osrednje Slovenije, in 16. in 17. junija v mariborski Dvorani Tabor. Ustvarjalci nas bodo na krilih glasbe v predvojno dogajanje v Avstriji popeljali še 23. junija v Dvorani Podmežakla na Jesenicah in 1. septembra v Avditoriju Portorož. Nejc, ki se je štajerski prestolnici v petek predstavil še v vlogi Maxa Detweilerja in v soboto kot admiral von Schreiber, nam je zaupal, kaj mu je predstavljalo največji izziv pri režiji te nove, profesionalne izved -be: »Največji izziv mi je zagotovo predstavljala razsežnost produkcije, saj pred tem še nikoli nisem sodeloval s toliko ljudmi. Zaradi velikosti odra in oddaljenosti občinstva sem moral biti nenehno pozoren na velikost kretenj igralcev, da jih bo vsak izmed gledalcev dodobra opazil. Poleg tega sem imel nekakšno strahospoštovanje pred izkušenimi profesionalci, saj sam to nisem. A strah me je minil že na prvih vajah, ko so me sprejeli kot sebi enakega. Na koncu se je proces dela izkazal za enega najbolj prijetnih,« in dodaja, da je počaščen, ker je imel priložnost ustvarjati s toliko talentiranimi ljudmi. Naj naštejem nekaj znanih imen, ki nastopajo v muzikalu: v vlogo Marie se je dobro vživela pevka in učiteljica petja Eva Černe, njen stotnik je znani napovedovalec Boštjan Romih, operna pevka Irena Yebuah Tiran je izjemna v vlogi matere prednice, mala Gretl pa je Nejčeva sestrica Eva. Več na spletni strani: http://mojepesmimojesanje.si/. Nejcu njegova umetniška žilica ne daje miru, saj s svojo ekipo že pripravlja ponovitve muzikala Annie, na odre pa bo kmalu začel postavljati tudi muzikal Pepelka • Tanja Jankovič 14 | Odsev — Glasilo občine Trzin V našem kraju Pohod po meji Občine Trzin 3. junija 2017 smo se podali že na 19. tradicionalni pohod po mejah naše občine. Organizacijo pohoda sta si letos razdelila Turistično dru -štvo Kanja Trzin in Društvo upokojencev Žerjavčki Trzin. Na startu pri Osnovni šoli Trzin, ob 8:30 zjutraj, se nas je letos zbralo enajst. Pot nas je vodila mimo naše farne cerkve do konca ulice Za hribom, kjer smo čez ozko brv prečili Pšato. Mimo Jefačnikove domačije smo šli ravno v času, ko je tam telovadila skupina Šole zdravja. V križišču za Jable in Loko pri Mengšu smo zavili proti Mengeški cesti, ki smo jo prečkali zato, da smo prišli na Mengeško polje. Vsako leto se vprašamo, le zakaj čez Mengeško cesto na tem mestu ni nobenega prehoda za pešce. Po kolovozu smo nato prišli do kužnega znamenja ter prečkali glavno cesto Trzin-Domžale. Pot smo nadaljevali skozi Depalo vas do posestva Agroemone. Od tu pa spet po kolovozih čez njive in travnike vse do meje trzinske občine z ljubljansko občino. Pri semaforju na Dobravi blizu trzinske industrijske cone smo jo mahnili v hrib in v gozd, ki se razprostira nad industrijsko cono. Tu smo našli letošnje prve borovnice in na drevesih prva obledela znamenja naših 'skirc', ki naj bi bile naš kažipot. Pri spominskem obeležju Cenetu Štu-parju sredi gozda smo naredili krajši postanek. Kljub majhnosti naše občine pa njena meja tudi zaradi pripeke močnega spomladanskega sonca hitro postane kar preveč vijugasta in vzpenjajoča. V pogovorih pri hoji smo obujali spomine na že večkrat odpadle podplate pohodnih čevljev, pa na recitacije pri spomeniku, na tiste, ki letos na pohod niso prišli, spraševali smo se tudi, zakaj se mladi ne odločajo za pohod po mejah občine. Od spomenika naprej se pot vije po gozdni cesti navzdol in se spušča vse do kamnoloma, kjer se še enkrat povzpne in se potem do gradu Jable prav lepo spušča. Po prehojenih 18 kilometrih smo pohod zaključili ob 12. uri pri Narobetu. Pohodniki se že veselimo 20. tradicionalnega pohoda v letu 2018 in vas že zdaj vabimo nanj - zabeležite si, to je vselej 1. sobota v juniju. • Milica Erčulj Tradicionalno srečanje borcev Kulturni dom v Trzinu je v soboto, 13. maja, ob 10. uri gostil borce za vrednote NOB in občane Trzina na XIX. srečanju v počastitev občinskega praznika, 15. maja. V dvorani kulturnega doma so se zbrali predsedniki Zveze borcev za vrednote NOB iz Domžal, Mengša, Lukovice, Moravč, Kamnika, Komende, Zgornjega Tuhinja, Motnika-Špitaliča, Vodic in Črnuč ter predstavniki krajevnih organizacij ZB NOB in praporščaki. Srečanja so se udeležili tudi veterani vojne za osamosvojitev in policijskega združenja SEVER, častniki OZSČ Domžale ter številni občani Trzina. Srečanje je vodil voditelj vseh dosedanjih srečanj Boris Kopitar, ki se je poleg svojih hudomušnih vložkov izkazal tudi kot dober pevec. Prisotne je najprej pozdravil predsednik borcev za vrednote NOB Trzin Jože Kosmač in povedal, da srečanja potekajo že od nastanka samostojne občine, v samostojni Sloveniji od leta 1999. Vsakoletna srečanja obeležujejo minule dogodke iz naše zgodovine, ki sovpadajo z datumom občinskega praznika in spominjajo na dan ustanovitve OF, na konec druge svetovne vojne in osvoboditev Ljubljane. Predsednik Kosmač je nadaljeval, da se Zveza združenj borcev za vrednote NOB zaveda, da so današnji časi drugačni od vojnih in povojnih let. Poudaril je pomen trajnih vrednot, ki so življenjsko pomembne tako za sedanjost kot prihodnost: mir, svoboda, človeško dostojanstvo, po- gum, ponos, pravičnost, zvestoba domovini, njeni kulturi in jeziku, tovarišem, in skrb za vse, ki so v stiski. Na teh vrednotah je Slovenija že nekajkrat v zgodovini obstala, četudi je bilo še tako hudo in nevarno. Zato si moramo prizadevati, da te vrednote sprejmejo za svoje tudi novi rodovi. Vsem žrtvam tega časa naše zgodovine gre tudi spomin na tradicionalnih srečanjih in v spomin in opomin mlajšim rodovom. Župan trzinske občine Peter Ložar je pozdravil vse navzoče in jim zaželel dobrodošlico na XIX. srečanju. Omenil je obletnico osvoboditve Evrope in tudi Slovenije izpod nacistične in fašistične strahovlade in koliko milijonov žrtev je zahtevala druga svetovna vojna. Povedal je, da je ta vojna brez milosti udarila po civilnem prebivalstvu in da to ni bila samo vojna vojske proti vojski, ampak nepopravljiv zločin nad civilnim prebivalstvom. Osvobodilna fronta in partizansko gibanje je bilo legitimen izraz domoljubnega upora proti okupatorju in ga je tudi porazilo, zato ima velik pomen za našo narodno svobodo. Nadaljeval je, da spomin na NOV počasi bledi, da pa mora ostati v naši zavesti kot velika zmaga slovenskega naroda. Naštel je padle trzinske borce, po katerih so poimenovane ulice in kulturne ustanove, in izpostavil spominsko sobo v Jefačnikovi domačiji, kjer se ohranja spomin na padle. Poudaril je, da moramo spomin na dogodke obeh osamosvojitvenih vojn obnavljati in predajati naslednjim generacijam, in si prizadevati za mir, strpnost in upoštevanje soljudi. Za popestritev programa so sodelovali veterani Godbe Mengeš, Mešani pevski zbor društva upokojencev Žerjavčki Trzin, recitatorki OŠ Trzin in najmlajši med nastopajočimi - harmonikar Blaž Klopčič, učenec Glasbene šole Lartko Trzin. Ni nas presenetil samo z odličnim igranjem na harmoniko, ampak tudi z odgovorom voditelju Kopitarju, ki ga je vprašal, ali bo on drugi Lojze Slak. Z vso samozavestno odločnostjo je odgovoril, da bo boljši, in vsa dvorana ga je nagradila z bučnim ploskanjem. Na koncu se je predsednik Jože Kosmač zahvalil vsem gostom, županu Petru Ložarju, podžupanu Radu Gladku, vsem nastopajočim, voditelju Kopitarju in vsem ostalim, ki so poskrbeli, da je srečanje uspelo. Vse prisotne je povabil za zakusko; prijateljsko druženje je povezalo prisotne in nastopajoče. • Majda Šilar I 15 V našem kraju Podaljšanjada z Bojanom Tokicem Vsako leto proti koncu šolskega leta učitelji OPB za učence v podaljšanem bivanju organizirajo športno obarvano prireditev pod imenom Podaljšanjada. To je pravzaprav olimpijada v podaljšanem bivanju, ki je razdeljena na dva dela. V prvem delu učenci spoznajo enega od slovenskih olimpijcev in njegov šport, drugi del pa je namenjen športnim igram. Letos se je vabilu učiteljev OPB odzval namiznoteniški igralec Slovenije Bojan Tokič, ki se je udeležil že treh olimpijskih iger. 7. junija je v jedilnici šole učencem in učiteljem predstavil namizni tenis in odgovarjal na njihova vprašanja, skupaj pa so si ogledali še posnetek ene od njegovih tekem. Znani športnik se je otrokom pridružil tudi na šolskem igrišču, kjer je prerezal slavnostni trak in s tem odprl letošnjo olimpijado, kjer so se šolarji podaljšanega bivanja zabavali pri izvajanju različnih športnih nalog, nekateri so dobili tudi športnikov avtogram. Za uspešno opravljene športne izzive so si vsi prislužili medaljo Podaljšanjada 2017, ki so jo doma zagotovo ponosno pokazali svojim staršem. • Tanja Jankovič Šolsko atletsko tekmovanje 13 učencev in 13 učenk druge in tretje triade je 29. maja na stadionu v Mekinjah pri Kamniku tekmovalo na področnem atletskem tekmovanju osnovnih šol. Najmlajša udeleženka tekmovanja je bila Maru-ška Vuk, ki je v svoji disciplini tek na 60 metrov z lahkoto premagala eno in dve leti mlajše tekmice in svoji zbirki dodala novo medaljo, zlato. Sicer so se naši atleti in atletinje s področnega tekmovanja vrnili s šestimi medaljami. Med njimi so se na državno prvenstvo, ki je bilo 7. junija v Žalcu, uvrstile Nika Levičnik, Tina Razpotnik, Maksi Pavšek in Katja Roš. Nika je pri skoku v daljino osvojila bronasto medaljo, pri skoku v višino pa si je Tina priskočila deveto mesto. V štafeti 4 x 100 metrov sta se jima pridružili še Maksi in Katja; med 18 šolami so si naša dekleta pritekla 7. mesto. • Tanja Jankovič Teden vseživljenjskega učenja OŠ Trzin se je letos pridružila festivalsko zasnovanemu projektu »Teden vseživljenjskega učenja« (TVU), ki ga vodi Andragoški center Slovenije (ACS) v sodelovanju s številnimi prireditelji po Sloveniji. Prireditve v sklopu TVU, ki odražajo pomen in pojavne oblike vseživljenjskega učenja, so se odvijale med 12. in 21. majem, razširjene dejavnosti pa so trajale vse do konca junija. Na spletnih straneh ACS so med drugim zapisali: »Teden vseživljenjskega učenja je najvidnejša promocijska kampanja na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. Z njim opozarjamo na vseprisotnost pa tudi pomembnost učenja v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik v svojem življenju prevzema. Vsi, ki smo se vključili v projekt, prispevamo k udejanjanju slogana 'Slovenija, učeča se dežela'.« Koordina-torka projekta na šoli je bila učiteljica prve triade Ana Lončar Burjek. Za uvod v teden vseživljenjskega učenja je učiteljica Slavka Kozel učencem razredne stopnje pripravila dan atletskih dejavnosti. 12. maja so svoje športne spretnosti na šolskem igrišču preizkušali učenci četrtih in petih razredov, štiri dni kasneje pa še drugo in tretješolci. Pomerili so se pri skoku v daljino, teku na 60 metrov ter metu vorteksa; učenci nižjih razredov pa so z žogo podirali stožce. V okviru projekta so se učenci nižje stopnje z učiteljicami pogovarjali o odnosih med različnimi generacijami, temu pa so sledile številne dejavnosti, ki so na različne načine ponazarjale pomen vseživljenjskega učenja. Varovanci Ane Lončar Burjek, učenci 3.b razreda, so za prvošolce pripravili dramatizacijo ruske glasbene pravljice 'Grad, gradič', za predstavo, v kateri nastopajo živali, so doma s pomočjo staršev naredili živalske kostume in predstavo popestrili s spremljavo na malih ritmičnih instrumentih. Obiskali so tudi starostnike Doma počitka Mengeš, enota Trzin in jim popestrili dan. Ribice iz 1.a so preko pravljice 'Kralj, ki ni maral starih ljudi' spoznavali, kako pomembno je sožitje med mladimi in starimi. Pravljica jim je bila tako všeč, da so jo dramatizirali in predstavili svojim vrstnikom iz 3.b. Sicer so prvošolčki v razredu gostili tudi svoje naslednike, s katerimi so ob spoznavanju razre- dnega dela ustvarjalno preživeli nekaj šolskih ur. Dejavnostim ob tednu vseživljenjskega učenja so se priključili tudi otroci iz skupine Sovice, ki so pod vodstvom vzgojiteljice Romane Uršič pridno vadili priredbo pravljice Janeza Bitenca Zlati kamenčki in jo v tednu vseživljenjskega učenja večkrat odigrali šolskim gledalcem. Junija so učenci francoščine pod mentorstvom Dragice Marinko predstavili svoje znanje na Francoskem večeru, do zaključka šolskega leta pa v okviru projekta načrtujejo še izdajo šolskega časopisa pod mentorstvom Irene Capuder. • Tanja Jankovič 16 | Odsev — Glasilo občine Trzin V našem kraju Najboljši učenci Župan Peter Ložar je 12. junija v Dvorani Marjance Ručigaj sprejel in obdaroval najboljše učence OŠ Trzin, GŠ Lartko in GŠ Domžale. Grini podelil nagrade najboljšim v ločevanju odpadkov V Javnem komunalnem podjetju Prodnik smo tudi letos za najmlajše učence pripravili ozaveščevalno akcijo, ki na prijeten in zabaven način otroke popelje v svet ekologije, ločevanja odpadkov, varovanja vodnih virov in narave. V okviru akcije je maskota Grini, prijazni vesoljček, obiskala osnovnošolce od 1. do 3. razreda na območju občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče, to je skupaj 15 šol in več kot 2.200 učencev. Tudi tokrat je bila ozaveščevalna akcija zasnovana na Grinijevem spletnem mestu www.grini.si, na katerem je na razumljiv način zapisano vse o ločevanju odpadkov, pitnih vodnih virih in odvajanju odpadne vode. V okviru ozaveščevalne akcije so otroci odigrali poučno spletno igrico o ločevanju odpadkov in tako sodelovali v nagradni igri. Na lestvico se je vpisalo več kot 650 rezultatov, Grini pa je nagrade, priročne anorake, podelil najboljšemu v vsakem razredu. Razdelil je več kot 70 anorakov in tako nagradil najuspešnejše učence. Uspešno so sodelovali tudi učenci OŠ Trzin. Prav posebno nagrado pa je prejela šola, v kateri so bili najuspešnejši učenci, to je Osnovna šola Jurija Vege, Podružnična šola Vrhpolje. Grini se je odločil, da bo šolo in učence, ki se bodo v nagradni igri najbolj potrudili in skupaj pokazali največ znanja, prikazal na smetarskem kamionu in tako poskrbel, da bo njihov uspeh viden daleč naokoli. Otroci so naša prihodnost, zato ... Vsem nagrajencem čestitamo, vsem sodelujočim učencem, učiteljicam in učiteljem se zahvaljujemo za sodelovanje. Grini je ponovno ugotovil, da so otroci že pravi mojstri ločevanja odpadkov in da jim je mar za njihovo okolje. Zato se že praska po svoji veliki zeleni glavi in razmišlja, kaj bo zanje pripravil prihodnje leto... • Javno komunalno podjetje Prodnik Razstava otroških umetnin Na sončen torek, 6. junija, so otroci iz trzinskega vrtca enot Žabica in Palčica pod vodstvom prizadevnih vzgojiteljic na ploščadi pred Centrom Ivana Hribarja ob zaključku šolskega leta s svojimi nastopi obeležili odprtje razstave z naslovom 'Mali umetniki', v kulturnem programu pa so sodelovale tudi trzinske mažoretke in plesalci, ki so med letom obiskovali plesne vaje pod vodstvom Plesne šole Miki. Odprtja razstave umetnin, ki so jih do 16. junija razstavili v avli CIH, se je zaradi dopoldanske ure udeležilo zelo malo staršev, je pa s svojo prisotnostjo otroke počastil župan Občine Trzin Peter Ložar, ki je povedal, da so takšni nastopi otrok eden lepših trenutkov njegove službe. Povedal je, da so se nastopajoči otroci zelo izkazali, pohvalil je tudi njihove vzgojiteljice ter mažoretke in plesalce. Vsem skupaj je zaželel lepe počitnice. • Metka Pravst Vrtnarjenje vrtičkarjev enote Palčica Na šolskem vrtu smo bili tudi letos dejavni otroci Vrtca Trzin. Z dejavnimi člani Društva Florijan so lahko učenci in otroci poleg sajenja ustvarjali na delavnicah. Začeli smo s tržnico semen in sadik. Hkrati je nastal skalnjak. V dveh dopoldanskih srečanjih smo okušali in razmišljali o najboljšem okusu petih vrst jagod; jagode smo tudi posadili. Otroci vrtca in učenci devetih razredov so izdelovali hotele za žuželke. Otroci so po na naravi radovedna bitja, zato jih narava privlači sama po sebi. Vrt jih privlači, saj je tam zelo vznemirljivo. Dogodivščine kar čakajo nanje. • Tina Mauhar Junij 2017 I 17 V našem kraju Miša Pušenjak na skupnostnih vrtovih Društvo Florijan je 26. maja na skupnostnih vrtovih Trzina dve uri in pol gostilo znano strokovnjakinjo za zelenjadarstvo in okrasne rastline Mišo Pušenjak. Sproščenega druženja, ki so ga s pomočjo učenca OŠ Trzin Leona Ulčakarja neposredno prenašali preko Facebook strani društva, se je udeležilo nekaj članov društva ter veliko ljubiteljskih vrtičkarjev iz Trzina in okolice. Zgovorna Štajerka je neskončen vir vrtnarskih nasvetov, zato so ji zastavljali raznovrstna vprašanja in pozorno prisluhnili njenim odgovorom. Med drugim je govorila o gojenju paradižnika, domačih pripravkih za krepitev rastlin, setvenem koledarju ... Ob poslušanju nasvetov kmetijske svetovalke iz Maribora so se obiskovalci lahko posladkali s sladkimi jagodami ali okusnim pecivom, ki so ga spekle članice Društva Florijan. • Tanja Jankovi č Obisk jagodnega nasada v Obrijah pri Ljubljani Zadnjo sončno soboto v maju je trzinsko Društvo Florijan organiziralo obisk jagodnega nasada v Obrijah pri Ljubljani. Iztok in Katja iz podjetja Aspega sta članom društva poznana že po predavanjih o beluših (špargljih) in česnu; z njuno pridelavo se namreč podjetje tudi ukvarja. Za pridelavo jagod vrhunec sezone predstavlja prav maj, tako da smo pred začetkom predavanja lahko poskusili in primerjali okoli deset različnih sort žlahtnih svežih jagod iz nasada. Če je v Franciji daleč najbolj popularna sorta Gariguette, se je ob zbiranju mnenj hitro pokazalo, da so našim brbončicam bolj všečne sorte Dream, Deluxe, Charlotte in Darselect, otroškim obiskovalcem pa gozdne jagode sorte Fontaine in bele jagode sorte Snow white. Po degustaciji so otroci odšli v nasad nabirat jagode, mi pa smo na predavanju lahko izvedeli, da so sorte žlahtnih jagod rezultat številnih križanj in se med seboj razlikujejo po morfoloških in tehnoloških lastnostih. Delimo jih na enkrat in večkrat rodne, izbor jagod je pester, z ustreznim kombiniranjem sort se pridelava jagod prilagodi željam in potrebam kupcev. Jagode se v nasadih običajno sadijo poleti, in sicer tako imenovane hlajene - frigo sadike, ki se izkopljejo pozimi in na hladnem shranjujejo do saditve. Katja nam je demonstrirala pravilen način saditve s sadilnim klinom, sadikam pred sajenjem nekoliko prikrajšamo korenine. Poleti posajenim jagodam odstranjujemo cvetove in živice, ki se pojavijo, da se jagode dobro ukoreninijo in razvijejo cvetne nastavke za prihodnjo pomlad. V nasadu rastejo jagode na grebenih, prekritih s folijo, v medvrstnem prostoru pa je položen t. i. agrotekstil. Tako je v nasadu manj težav s polži in plodovi jagod ostanejo čisti tudi v deževnem vremenu. Na vrtovih v ta namen lahko uporabimo tudi slamo, od koder izvira angleško ime sadeža (straw-slama). V intenzivnih nasadih je življenjska doba eno do dve leti, vrtičkarjem se priporoča, da se nasad osveži najkasneje po treh letih, upoštevati je treba tudi kolobarjenje. Če živic sadik, ki začnejo poganjati kmalu spomladi, ne nameravamo izkoristiti za razmnoževanje, jih je treba odstranjevati, da gre energija sadike v večji pridelek. Ker imata Iztok in Katja poleg jagod še nasad različnih sort česna, smo lahko v praksi preverili znanje, ki smo ga usvojili lansko jesen na predavanju o predelavi česna. Lahko smo primerjali velikost trenutnega pridelka štirih različnih sort, posajenih na isti dan lanskega novembra, kako na kakovost pridelka vpliva različen razmik med rastlinami in debelina strokov, izbranih za saditev. Na koncu smo nakupili še jagode sort, ki so nam bile najbolj všeč za kuhanje marmelade in sladkanje doma. • Barbara Ahčin TRZIN JE ZAZAREL V POLETNEM CVETJU l / , 1 v- - . - • _ * ' ** - V t .» j 1 Pomladansko bogastvo barv je za nami in sedaj smo zasadili vrtove s hitro rastočimi enoletnimi rožami, dodali vzpenjavke ter posodovke, zasadili korita na oknih in balkonih tako, da mesec rožnik opravičuje svoje ime, ko se narava odene in zažari v pisanih barvah. f*» * * Komisija za urejenost našega Trzina vljudno vabi lastnike, sosede, obiskovalce in sprehajalce, da nas na to opozorijo in povabijo na ogled in fotografiranje. Svoj predlog oddajte osebno v Centru Ivana Hribarja, Ljubljanska cesta 12F, ^ ^j^Trzin. ali po telefonun^t. ^ Dunja Špendal * 18 | Odsev — Glasilo občine Trzin V našem kraju Nasveti za vrtičkarje Na začetku junija je zemeljski izdih najmočnejši, nato se začne umirjati, saj se od Janezovega naprej s krajšanjem dne začne tudi zemeljski vdih. Pri obratu pride najprej do faze mirovanja, ki traja približno en mesec, nato se zemeljski vdih zopet začne stopnjevati od šibkega do zelo močnega v pozni jeseni. V času mirovanja se v tleh vsi kemični procesi ustavijo - 'mikroorganizmi imajo poletne počitnice'. Dejavnosti v tleh se bodo začele odvijati šele v drugi polovici julija. V tem času je pomembno, da imamo tla pokrita z zastirko ali z rastlinami, ki senčijo tla, saj se v nasprotnem primeru tla zelo segrejejo in čezmerno izgubljajo vlago, kar je neugodno tako za rastline kot za mikroorganizme v tleh. Junija so gredice polno zasajene. Pobiramo že pridelke glavnatih solat ter prve kapusnice, ki smo jih posadili marca. Na izpraznjene gredice sejemo raznovrsten radič in endivije ali pa sadimo poletne solate. V senco graha lahko posejemo korenček in rdečo peso za jesen in zimo. Prihaja do preobrata in stopnjevati se bo začel zemeljski vdih, zato bodo korenovke lepše in intenzivneje delale. Setev korenovk prinese zelo dobre jesenske pridelke, koreni ostajajo mehki in sočni tudi v skladišču, saj so nabiti s snovmi in energijami. Še je čas za setev prezimne-ga pora, ki ga bomo avgusta posadili na gredice, kjer zdaj raste zgodnji krompir. S setvijo kolerabe počakamo do srede julija, črno redkev in repo pa sejemo v prvem tednu avgusta. Konec junija in v juliju lahko zopet sejemo cvetačo in brokoli za jesensko pridelavo, do konca julija pa je še čas za setev kapusnic s kratko vegetacijo, to je približno 60 do 75 dni (zgodnje belo in rdeče zelje in glavnati zgodnji ohrovt, kolerabice, listni ohrovt). Te rastline bomo sadili na gredice konec avgusta, pridelek pa pobirali konec oktobra in v novembru. Junija je zadnji čas za sajenje sadik kapusnic z dolgo vegetacijo (90 in več dni - od sadike do pridelka) - to so pozno belo in rdeče zelje, prezimni glavnati ohrovt, brstični ohrovt ter gigantske kolerabice. Konec junija lahko začnemo sejati sladki komarček za jesensko-zimsko pridelavo. Komarček kali 2-3 tedne, zato priporočam, da semenu dodamo nekaj semen solate berivke, ki bo hitro vzklila ter ščitila kaleče rastline. Tako ne bomo imeli veliko opravka s pleveli, tudi sonce ne bo 'zapeklo' kalečih rastlin. Preprosta obdelava je možna, če sejemo v vrstice! Od plodovk lahko sejemo še grah in fižol za stročje, vse ostale manjkajoče plodovke nadomestimo s sadikami, sicer bo za pridelek prepozno. Vzdrževanje posevkov 21. junija se Sonce premakne izpred zemeljskega ozvezdja Bika pred svetlobno ozvezdje Dvojčkov. Okopavanje, ki je v času, ko je sonce potovalo pred Bikom, pomenilo blago gnojenje, zdaj nima smisla, saj se procesi v tleh umirjajo. Na sušnih legah in plitvih peščenih tleh priporočam zastiranje med rastlinami. Za zastirko lahko uporabljamo različne naravne materiale. V primeru, da uporabljamo pokošeno travo ali plevele, moramo poskrbeti, da rastline še niso v polnem cvetenju, sicer bomo z zastirko prenesli na gredice tudi semena plevelov. Rastline za zastirko se morajo posušiti, nato jih naložimo okrog rastlin v debelini 5-10 cm. V tem primeru nam pleveli ne bodo prerasli zastirk. Za zastirko lahko naberemo tudi rastline v naravi (gabez, kopriva), ki poleg senčenja tal ob razpadanju skozi poletje dajejo rastlinam kakovosten humus. Tako zastirko v jesenskem času zadelamo v zemljo, saj lahko deževnikom predstavlja kakovostno organsko snov za prehrano. Če posegamo po zastirkah iz ovčje volne, jih položimo na tla že ob sajenju. Takšna zas-tirka navadno ne razpade v enem letu, jo pa lahko zadelamo v zemljo. Folije iz umetnih materialov moramo konec sezone oziroma v jesenskem času, ko je veliko vlage, odstraniti. Nega rastlin za dvig odpornosti Poleg kakovostnih sadik in okopavanja je pomembno, da skrbimo za dobro zdravje rastlin - jih posadimo na primerno razdaljo in omogočimo dovolj velik življenjski prostor. Poskrbeti moramo, da so rastline preskrbljene s hranili in vodo. Za prvo smo poskrbeli z založnim gnojenjem jeseni ter dognojevanjem v pomladno-poletnem času. Dogno-jujemo lahko tako s tekočimi gnojili, kot so gnojevka, pripravljena iz namočenih rastlin, ali pa s kakšnim pripravkom za dognojevanje, ki ga kupimo in zmešamo v vodo (priporočam Bioguano ali pa pripravek iz alg, ki je listno gnojilo in hkrati tudi zaščita proti boleznim, saj vsebuje veliko kalcija). Dognojujemo, ko je dovolj vlage v tleh, da lahko rastline to gnojilo prebavijo. Gnojevko iz rastlin lahko pripravimo sami Vzamemo vedro vode, dodamo 1/3 kopriv in 2/3 gabeza, pest rmano-vih cvetov in pest kamiličnih cvetov. Če so tla kisla ali če je senčna lega, kjer se pojavlja mah, dodamo gnojevki še pest regratovih cvetov. Gabez in kopriva morata biti sveža, ostala zelišča so lahko tudi suha, saj jih do -dajamo za uravnavanje procesov v času gnitja. Tako naša gnojevka ne bo preveč smrdela. Posodo pokrijemo in vsebino vsak dan pomešamo. Po nekaj tednih bodo rastline pregnile. Takrat tekočino odlijemo, goščo pa stresemo na kompost. Za dognojevanje z zalivanjem okrog rastlin redčimo gnojevko 1:15 (to lahko naredimo največ trikrat letno). Lahko pa pripravimo listno gnojilo, in sicer v 10 litrov vode damo 2 dcl gnojevke. Gnojevko shranjujemo v plastenkah. Ima neomejen rok trajanja, le zmrzniti ne sme. Gnojevko lahko uporabljamo, ko so tla dovolj vlažna. V sušnih obdobjih pa za stimulacijo rasti in boljšo odpornost škropimo s čaji. S čaji ne dodajamo hranil, temveč samo zdravilne učinkovine, ki stimulirajo rastlino, da si sama poišče potrebne snovi v tleh. Za rast listov in pretok snovi po rastlini uporabljamo koprivni čaj. Koprive za sušenje nabiramo v drugi polovici junija, in sicer cel nadzemni del rastline. Rastline naj bodo v fazi tik pred cvetenjem. Za en liter čaja potrebujemo 20 cm dolg poganjek. Rastlino razrežemo in v vodi prevremo. Pustimo, da prevretek stoji 15 minut, da se izlužijo učinkovine, nato ga razredčimo z 10 litri vode. Tak pripravek škropimo po rastlinah, lahko pa s tem čajem rastline preprosto zalijemo z zalivalko. Za dvig odpornosti in preventivo proti boleznim skuhamo v enem litru vode kamilični čaj iz 10 cvetov kamilice, v drugem loncu pa v 1 litru vode rmanov čaj iz 5 socvetij rmana. Oba čaja pustimo 15 minut stati, nato vzamemo 10 litrov vode, dodamo prvi in drugi čaj, premešamo in poškropimo enako kot s koprivnim čajem. V primeru uporabe vseh treh čajev vzamemo 10 litrov vode ter dodamo vse tri čaje. Veliko uspeha pri obdelavi vrtov in vrtičkov. • Fanči Perdih, dipl. ing. agr. yovöE Avto Lovše Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Volkswagen. Jarška cesta 11, 1230 Domžale, (01) 777-77-77 Junij 2017 I 19 V našem kraju Društvo Trzin je naš dom na izletu v Posočju: Obisk največje ribogojnice in valilnice na Slovenskem I ibiška družina Tolmin je največja ribiška družina L v Sloveniji in ima zelo pomembno vlogo pri ohranjanju soške postrvi in biotske pestrosti v Soči in njenih pritokih, saj se soška postrv v naravnih pogojih težko razmnožuje (zaradi kislega dežja, naravnih plenilcev ...). Ribiči omenjene ribiške družine poskrbijo za zarod soške in ostalih vrst postrvi ter lipana v svoji valilnici in potem oplojene ikre in tudi večje ribe vnašajo v Sočo in potoke in s tem poskrbijo za ohranitev rib v naravnem okolju, obenem pa lepota pokrajine in bogate jate rib v Soči in pritokih privabljajo tudi ribiče s celega sveta. In le-ti - tuji ribiči - pravijo, da je naša Soča ena najlepših rek na svetu. Predsednik društva Trzin je naš dom, Valentin Kolenc, je zaprisežen ribič in član tolminske ribiške družine. Ker lepote Soče ter pomembno in zanimivo delo ribiške družine dobro pozna, je organiziral izlet v Posočje, kjer smo obiskali tolminsko valilnico in novo ribogojnico, ki je največja in najmodernejša v Sloveniji. Tako smo člani društva Trzin je naš dom povabili prijatelje in sosede na izlet in se v zgodnjem sobotnem majskem jutru odpeljali proti Posočju. Po ogledu valilnice in ribogojnice smo si ogledali kostnico italijanskih vojakov iz prve svetovne vojne v Kobaridu. Po okusnem kosilu v vasi Žaga, pred Bovcem, smo se prepustili lepotam slapa Boka in reke Soče. Opazovali smo raftarje, ki so se v vetrovnem in na žalost tudi deževnem dnevu neustrašno spuščali po soških brzicah. Zadnja postaja našega popotovanja je bil obisk utrdbe Bovške Kluže. Zgodovinsko zaznamovani prostor ob sotočju Koritnice in Šumnika je bil strateško šibka točka v obrambi pred osvajalci. Zato so na tem mestu leta 1882 Avstrijci zgradili utrdbo Bovške Kluže (Strassensper-re Flitscher Klause), ki bi osvajalcem močno otežila napredovanje. Poleg nje so v linijo do Trbiža zgradili še pet utrdb, ki naj bi preprečevale osvajalcem nemoten pohod v Avstro-Ogrsko. Utrdba Kluže je bila v uporabi od leta 1882 do 1918 in je dobro služila svojemu namenu -preprečevati sovražniku nemoten prehod. Danes je utrdba zelo lepo ohranjen in urejen spomenik, v katerem si lahko obiskovalci ogledajo veliko dobro ohranjenih predmetov iz časa delovanja utrdbe. Člani zgodovinskega društva Bovec pa obiskovalcem odigrajo zanimivo krajšo predstavo iz življenja vojakov iz tistega časa v trdnjavi. Po ogledu trdnjave in okoliških naravnih lepot smo se odpravili čez prelaz Predel in mimo Trbiža proti domu. • Barbara Sršen Zahvala Šestega aprila 2017 nas je zapustil naš dragi Edvard Završnik iz Trzina. Od njega smo se poslovili na pokopališču v Mengšu. Ob boleči izgubi se želimo iskreno zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala gospe Vidi Perne, predsednici Društva invalidov Domžale, in gospodu Jožetu Kosmaču, predsedniku Združenja borcev za vrednote NOB Trzin, za poslovilne besede. Hvala gospodu župniku Boštjanu Gučku za opravljen poslovilni obred. Hvala vsem, ki se ga boste radi spominjali. • Žalujoči vsi njegovi Izlet žerjavčkov v Prekmurje Za nami je že drugi spomladanski izlet, ki je potekal v krasnem sončnem vremenu. Pot nas je iz Trzina vodila do prvega četrtkovega cilja, do Motela Čarda v Nemčavcih. Tu so nas pričakali in pogostili s prekmurskimi dobrotami in aperitivom. Po prijetnem sprejemu se nam je na potepanju po delu Prekmurja pridružil njihov simpatični vodič in nas popeljal do Beltincev v baročni dvorec, ki ga obdaja čudovit baročno zasnovan park z domačimi vrstami drevja in tujimi eksoti. Sprehodili smo se skozi drevored in prišli do neobaročne cerkve sv. Ladislava z grobnico rodbine Zichy. Sledili so Ižakovci s plavajočim mlinom, ogled filma o bujraših (to so domačini, ki so ob reki iz vej in kamenja delali protipoplavne nasipe), za piko na i pa še z brodom na drugi breg Mure. Pot nas je peljala v Bogojino na ogled Plečnikove bele golobice -cerkve Gospodovega vnebohoda, ki se smatra za Plečnikovo najboljše delo. V Dobrovniku smo obiskali še tropski vrt z različnim tropskim rastlinjem, po katerem nas je prijazna vodička popeljala in razložila, od kod so rastline in ali so užitne ali strupene. Možnost smo imeli izbirati in kupiti prelepe orhideje, sadike katerih uvažajo iz Nizozemske in jih dve leti vzgajajo za cvetenje in prodajo. Po ogledu štirih čudovitih de-stinaciji, ob dobrih predstavitvah vseh in vsekakor ob izredno prijetni in usklajeni družbi naših članov smo se vrnili v Nemčavce na odlično prekmursko kosilo. Vsi zadovoljni in polni lepih vtisov smo se odpeljali v naš Trzin. • Zdenka Verč Bolečina se da skriti pa tudi solze ni težko zatajiti, le ljube skrbne mame nihče nam ne more več vrniti. Zahvala Svojo življenjsko pot je v 88. letu starosti sklenila naša draga žena, mami, babica, prababica in tašča Marija Cerar iz Trzina, Mengeška cesta 30. Od nje smo se poslovili 26. maja 2017 na pokopališču v Mengšu. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in maše. Posebna zahvala osebju zdravstvenega doma in patronažni službi Domžale. Zahvaljujemo se župniku Boštjanu Gučku za sočutno opravljen obred, kvartetu Krt in trobentaču. Zahvala tudi gasilcem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. • Vsi njeni 20 | Odsev — Glasilo občine Trzin V našem kraju Praznovali smo 30 let programa Skupine starih ljudi za samopomoč Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije je pripravila slavnostno akademijo ob praznovanju 30 let programa Skupine starih ljudi za samopomoč. Odličen program. Júnior Carmina Slovenica nas je razvajal z glasbeno plesnim projektom Škatlica z gumbi, dr. Sanela Banovič, strastna mlada zdravnica, je govorila o tem, kako dober odnos do sebe in drugih vpliva na naše življenje. Delila je objeme. Vokalna skupina Sonus je naša ušesa razvajal z ubrano vokalno glasbo, Ema Brelih je recitirala pesmi Andreja Rozmana Roze, ki so kot nalašč napisane za naše skupine, osnovna dejavnost je pogovor. Zadnja kitica iz pesmi 'Nekaj ti moram povedati' pravi: Pogovarjanje je bližina in toplina, s pogovarjanjem smo družina in skupina. S pogovarjanjem se človek s človekom prepleta, s pogovarjanjem smo mreža tudi zunaj medomrežja. Pika na i pa je bila prisotnost predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, ki je bil tudi častni pokrovitelj. Iz Društva Jesenski cvet se je slavnosti udeležilo 75 voditeljev in članov skupin. Popoldan smo izkoristili za obisk Žičke kartuzije. Njene mogočne ruševine me vedno navdajo z občudovanjem. • Jožica Trstenjak, skupina Naše vezi Trzin Piknik Žerjavčkov Društvo upokojencev Žerjavčki je pripravilo za svoje člane piknik v prekrasni, s soncem obsijani Dolgi dolini. Vremenska napoved je bila že na začetku tedna zelo ugodna, in verjetno je to botrovalo tudi številni udeležbi - preko 60 članov. Marljive ekipe za pripravo dogodka: kuharja Srečko in Franc, priprava v kuhinji in postrežba - Majda, Marija, Alenka in Marjeta, srečelov - Cvetka, Olga in Marinka so bile tako dobro uigrane, da je vse teklo brezhibno 'kot namazana švicarska ura'. Poskrbljeno je bilo tudi za veselje in razvedrilo, vreme samo pa je bilo tako lepo, da se nikomur ni mudilo iz prelepega okolja v senci dreves. Dobitki, ki so jih darovali podjetniki, nekatera trgovska podjetja in posamezniki, so bili dokaj bogati; darovalcem se prav lepo zahvaljujemo. Srečke so kmalu pošle in dobitki so bili tudi predmet pogovora, medsebojnih menjav in šaljivih pripomb. Res je bilo preko celega dneva veliko pozitivne energije, smeha in dobre volje. Petje je bilo dokaj ubrano, pesem se je razlegala dolgo v večer. Ko je sonce zahajalo, so se najvztrajnejši preselili izpod dreves pred kočo, kjer je bilo še prijetno toplo, in tam nadaljevali veselo druženje. Veliko jih je bilo, ki so na glas hvalili celotno ekipo, ki se je resnično potrudila, da je bil dan na pikniku lep za vse udeležence. • Zoran Rink V Trzinu so tudi starejši Pomlad je krasen letni čas. Vsako leto se je veselimo in občudujemo prebujajočo se naravo. Vsi jo občudujemo - otroci, mlajši, malo manj mladi in tudi starejši. Morda jo ti še najbolj težko čakajo, saj jim prinese več svetlobe, ki jim polepša njihove včasih otožne dneve. Članice Župnijskega Karitasa Trzin smo se teh starejših in bolnih, tako kot vsako leto, spomnile in jih s skromnim darilom za velikonočne praznike obiskale na njihovih domovih in v domovih za starejše - v Mengšu in Trzinu. Obiskov so bili vsi veseli, a v pogovorih smo čutile, da je v njih kar precej grenkobe, saj nemoč in osamljenost uničujeta dušo in telo. Poslušale smo jih in skušale poiskati v njih tudi kakšen vesel spomin. Na največji krščanski praznik veliko noč je bila v domu v Trzinu tudi slovesna maša, ki je vsem prisotnim z lepimi mislimi župnika in znanimi pesmimi utrnila lepe spomine na preteklost in polepšala sedanjost. Po maši smo se zadržali v prijetnem druženju, ob pirhih in pomarančah je minil lep dan za vse prisotne - oskrbovance in vse nas, ki smo srečanje pripravile. Maše za oskrbovance doma so vsak prvi četrtek v mesecu, vendar je maša v cerkvi vseeno nekaj drugega. Zato vsako leto pripravimo za njih posebno mašo v cerkvi in poskrbimo, da se je lahko udeleži čim več tistih, ki sami ne morejo do cerkve. Vabilu se je odzvalo - tudi zaradi lepega vremena - več kot 20 starejših. Nekatere so pripeljali sorodniki, nekatere pa članice Karitasa in njihovi pomočniki. Med mašo je večina prejela tudi bolniško maziljenje, ki je zakrament tolažbe in upanja. Domači pevski Junij 2017 zbor je prepeval stare cerkvene pesmi, ki jih večina starejših pozna, in so jih v mislih popeljale mnogo let nazaj. Spomnili pa smo se tudi vseh tistih, ki niso mogli priti, in vseh pokojnih sokrajanov. Po maši smo se vsi starejši in spremljevalci zbrali v župnišču na kavici in prigrizku, zraven pa obujali spomine na leta, ki vse prehitro minevajo. Potrdila se je misel, da je vsaka težava lažja že, če jo lahko nekomu zaupaš, in tudi izveš, da enake tegobe obremenjujejo tudi druge. Skupaj smo zapeli slovenske narodne pesmi, župnik se je vsem zahvalil za pogum, da so prišli, in za vse, kar so dobrega storili v svojem življenju. Klepet je bil živahen, spomini so segali daleč; čas je kar prehitro tekel. Ob slovesu je z obrazov sijalo zadovoljstvo, obljubili smo si, da tudi prihodnje leto ponovimo tako pomladno srečanje. • Anica Batis za Župnijski Karitas Trzin V našem kraju Uspešen nastop Anžeta Kosmača V soboto, 3. junija 2017, je Težkoatletski klub Domžale priredil 17. mednarodno tekmovanje v olimpijskem dviganju uteži. Gre za ekipni turnir, kjer ima vsaka ekipa tri tekmovalce, njihovi posamični rezultati pa se nato preračunajo glede na tako imenovani sinclair koeficient. Koeficient je podobno merilo kot atletske tablice in služi temu, da se lahko vrednotijo rezultati tekmovalcev v različnih kategorijah po teži. Težkoatletski klub Domžale je nastopal z dvema ekipama, ki pa nista bili kos zmagovalcem. Klub Herkules iz Bača je prepričljivo osvojil turnir. Drugo mesto je zasedla prva ekipa domačega kluba (v postavi: Jernej Orešek 110 kg+130 kg, Valentin Orešek 97 kg+120 kg in Anže Kosmač 110 kg+135 kg), tretji so bili tekmovalci in tekmovalka druge ekipe Domžal (Jošt Janša, Jaka Žagar in Petra Pa- vlič) četrti Spartak iz Subotice in peti Radnički iz Sombora. Najboljši posameznik turnirja je bil Stevan Vladisavljev, član Herkules Bač (61 kg lastne teže), ki je v potegu zmogel 102 kg in v sunku 135 kg. Med posameznicami pa je bila najboljša Petra Pavlič (poteg - 60 kg, sunek - 85 kg). Anže je po tekmovanju povedal, da ga zdaj čakajo priprave, saj v poletnem času ni tekmovanj. Nekaj oddiha na morju si sicer bo privoščil, vendar pa bo poletje tudi zaradi napornih treningov zanj še bolj vroče kot sicer. . T. O. Maruška zopet na vrhu Maruška Vuk je na tretji tekmi državnega prvenstva, ki je bila 6. maja v Radovljici, zopet dokazala, da je najboljša atletinja v svoji starostni kategoriji. Na Prvenstvu Slovenije v posamičnem in ekipnem mnogoboju za pionirke in pionirje U12 se je na atletskem stadionu pomerila z 82 mladimi atletinjami v četve-roboju disciplin: tek na 60 metrov, skok v daljino, met vortexa in tek na 300 metrov. Tudi na prostem je bila, podobno kot pred tremi meseci v dvorani, najhitrejša že v prvi disciplini, to je teku na 60 metrov, kjer je s časom 8,93 sekunde za tri stotinke pretekla drugouvrščeno atletinjo. Pri drugi disciplini, metu vorteksa, ni bila tako uspešna, zalučala ga je 29,79 metra in zasedla deveto mesto. Znova je blestela v skoku v daljino, kjer si je kljub močnemu nasprotnemu vetru 2,3 m/sekundo s 4,41 metra dolgim skokom priskočila nov osebni rekord in se zavihtela na vrh. Izkazala pa se je tudi v zadnji disciplini dneva, to je teku na 300 metrov, in si s časom 48,92 pritekla tretje mesto. Za vse štiri discipline skupaj je zbrala 2127 točk, kar jo je poneslo na najvišjo stopničko. Maruška se je poleg naslova državna prvakinja v mnogoboju na prostem veselila tudi svojega prvega klubskega rekorda, s katerim je izboljšala sedem let star rekord Atletskega kluba Domžale. Da je letos v izjemni formi, je Maruška dokazala tudi 4. junija na Mednarodnem atletskem mitingu v Radovljici, kjer se je veselila dveh zmag. Na najvišjo stopničko se je povzpela pri skoku v daljino, najhitrejša pa je bila tudi v teku na 60 metrov, kjer je s časom 8,75 sekunde za pičlo stotinko izboljšala 11 let star rekord Atletskega kluba Domžale. • Tanja Jankovič Praznik občine in šaha V času praznika Občine Trzin šahisti vsako leto počastimo ta dogodek z organizacijo turnirja v pospešenem šahu, in tako je bilo tudi tokrat. V prostorih domače osnovne šole, ki nam je znova prijazno ponudila streho nad glavo, smo se v nedeljo, 14. maja, zbrali ljubitelji črno belih polj iz bližnjih in daljnih slovenskih krajev. Ob enajstih članih domačega kluba se je prijavilo še 27 gostov. S kakovostjo udeležencev smo bili tokrat zelo zadovoljni, saj smo na listi gostili kar dva FIDE mojstra, dva mojstra in osem mojstrskih kandidatov. Začetno potezo je nekaj po pol deseti uri povlekel trzinski župan Peter Ložar, in potem so na devetnajstih šahovnicah hkrati figure začele svoj ples. Tiktakanje šahovskih ur, ki so igralcem odmerjale po 15 minut za partijo, in to vseh devet kol, se je za nekaj trenutkov ustavilo le v času kosila. Takrat je na sceno stopil Robert iz gostinstva Zlata kuhna in nam postregel z velikimi zrezki, krompirjevo solato in sladico. Zadovoljni in siti po slastnem obroku smo morali nato znova sesti za šahovnice; preostala štiri kola so trajala do treh popoldne. Takrat smo radovedni pričakali razglasitev končnih rezultatov. Prva tri mesta so osvojili šahisti, ki so se ponašali z visokim ELO ra-tingom, in sicer: 1. Piotr Timagin (Rusija) 7,5 tč. (rating 2285) 2. Jože Skok (ŠD Domžale) 6,5 tč. (rating 2016) 3. Zdravko Vošpernik (ŠD dr. Milan Vidmar Ljubljana) 6,5 tč. (rating 2225) Poglejmo še preostale nagrade, ki so si jih priigrali: • za najboljšega domačina Gregor Banfi (ŠK Trzin) • za najboljšo šahistko Pavla Košir (ŠD Domžale) 22 | Odsev — Glasilo občine Trzin • za najboljšega z ratingom do 1800 Dušan Borštnar (brez kluba) • za najboljšega z ratingom do 1600 Enver Berisha (brez kluba) • za najboljšega osnovnošolca Val Kmetič (ŠS ŠD Loka pri Mengšu) Ne bi bilo prav, če ne bi ob koncu nekaj besed namenil še sodniku Andreju Kmetiču, ki nam že vrsto let pomaga pri izpeljavi turnirja, saj suvereno in brezhibno nadzira potek iger ter spoštovanje šahovskih pravil. Seveda pa moram v imenu kluba izraziti zahvalo tudi našim pokroviteljem. Tokrat so nas poleg Občine Trzin finančno podprli še TELEKOM Slovenija, d. d., BUSCOTRADE, d. o. o., Trzin in s Haribo bomboni podjetje NOVATEKS1, d. o. o., Ljubljana. Opravili smo torej letošnjo prvo nalogo, ki nam je kot organizatorjem tokrat znova uspela. Še dobra dva meseca, ki bosta zaradi počitnic marsikomu kaj hitro minila, in pripraviti se bomo morali na nov dogodek. V drugi polovici avgusta (točneje 20. avgusta ob 9. uri - predlagam, da si natančnejše pogoje razpisa ogledate nekaj dni pred dogodkom na spletnem portalu Šahovske zveze Slovenije) nas namreč čaka tradicionalni šahovski turnir pod šotorom na dvorišču Mengeške 9 v Trzinu. Vabljeni! • Andrej Grum V našem kraju Karin in Žan Podboršek na Evropskem prvenstvu SKIEF Oi dlična mlada karateista Žan in Karin Podboršek iz Trzina sta I bila del delegacije Shotokan karate-do international zveze Slovenije, ki je odpotovala na 14. Evropsko prvenstvo Shotokan Karate-do Internacional Evropske zveze (SKIEF). Prvenstvo, na kate- rem je sodelovalo 24 držav Evrope, je potekalo med 19. in 21. majem v češkem Hradec Kralove. Devetošolka Karin, ki trenira pri domžalskem Karate društvu Atom, je že prvi dan prvenstva tekmovala v dveh disciplinah: kate in borbe. V katah se je med 36 kadetinjami U16 z dvema zmagama najprej uvrstila v finale, med osem najboljših. Tam je predstavila kato ENPI in njen nastop jo je popeljal na tretje mesto. V borbah pa jo je premagala večja in hitrejša nasprotnica. V nedeljo je tekmovala še v ekipni kati, kjer je s sotekmovalkama zasedla četrto mesto. Uspešen je bil tudi njen brat Žan (dijak tretjega letnika), ki je branil naslov evropskega mladinskega prvaka kumite absolutno. Osvojil ga je maja 2014 v nemškem Dresdnu. Drugi dan prvenstva je tekmoval v disciplini kumite (proste borbe) in kate. Pri kumite je začel odlično, dobra miselna zbranost, izkušnje ter izpopolnjena tehnika so ga vodile do samega finala. V taktično naporni finalni borbi pa je sodniška napaka spremenila potek borbe. Žanu ni uspelo izenačiti rezultata, zato je osvojil drugo mesto, kar je še vedno izreden dosežek. V katah ga je iz nadaljnjega tekmovanja izločil kasnejši zmagovalec. • Tanja Jankovič Nike Brajkovič Mihelič uspešno zaključila sezono 4. junija se je za številne igralce badmintona zaključila dolga sezona. Za našo devetošolko Nike Brajkovič Mihelič, ki trenira badminton že od drugega razreda osnovne šole, je bila nadvse uspešna, saj je na samem zaključku nabrala lepo število odličij. Z bogato bero je začela že na državnem prvenstvu od 11 do 15 let, ki ga je 7. maja organiziral Badminton klub Bit, pri katerem Nike letos trenira. V svoji kategoriji do 15 let je najprej v mešanih parih po težkih dvobojih s soigralcem Janom Babnikom osvojila naslov državnih prvakov. V nadaljevanju je v hudi konkurenci ugnala vse nasprotnice in se veselila svojega prvega naslova državna prvakinja med posameznicami. Moči pa ji je zmanjkalo v igri ženskih dvojic, kjer je kljub temu s soigralko Anjo Jordan osvojila bronasto medaljo. Na zadnjem državnem prvenstvu do 13 in do 17 let, ki ga je 3. junija na Dolgem mostu organiziral Badminton klub Ljubljana, je v kategoriji do 17 let s Petro Polanc osvojila naslov državni prvakinji v ženskih dvojicah. Med posameznicami je premoč priznala le sotekmovalki v dvojicah in se povzpela na drugo stopničko, v mešani parih pa je z Blažem Smrkoljem osvojila tretje mesto. S tem rezultatom je uspešna petnajstletna športnica postala tudi članica kadetske in mladinske državne reprezentance. • Tanja Jankovič Orliči iz SSK Mengeš že razprli krila Kdor je mislil, da mladi smučarski skakalci iz SSK Mengeš ne bodo ponovili izjemno uspešne sezone 2015/16, se je močno uštel. V minuli zimi so namreč varovanci glavnega trenerja Aleša Selaka ter njegovih pomočnikov Luke Brnota in Davorja Maučeca še stopnjevali svoje dosežke ter znova kraljevali na skakalnicah po vsej Sloveniji. Potem ko so od januarja do marca pridno zbirali točke, kolajne in pokale na tekmah, so se 26. maja na povabilo Smučarske zveze Slovenije odpeljali še po končne nagrade v Velenje. V skupnih seštevkih slovenskega pokala so se z zlatimi lovorikami najbolj izkazali Taj Ekart (med dečki, starimi do 13 let), Nik Bergant Smerajc (do 10 let) ter Živa Andrič in Alen Pestotnik, ki sta bila najboljša v konkurenci cicibank in cicibanov (do 9 let). Med najboljšo trojico sta se prebila tudi drugouvrščena Benjamin Bedrač (do 11 let) in Tit Voranc Božič (do 10 let). Mladi orliči iz SSK Mengeš so se drug za drugim na zmagovalni oder vzpenjali tudi za dosežene uspehe v regijskem (gorenjskem) pokalu Cockte. Ob Taju Ekartu (do 13 let), Živi Andrič (do 9 let) in Alenu Pestotni-ku (do 9 let) se je v tej konkurenci na vrh zavihtel tudi Benjamin Bedrač (do 11 let), med dečki, starimi do 10 let, pa si je Timo Šimnovec prislužil srebrno kolajno. Kot da bi jim priznanja še dodatno razprla krila, so se Selakovi varovanci že dan zatem odlično odrezali na uvodnem tekmovanju (olimpijske) sezone 2017/18 - na pokalu občine Zagorje v Kisovcu. Na tamkajšnjih skakalnicah so namreč zmage slavili Taj Ekart (do 14 let), Nik Bergant Smerajc (do 11 let) in Živa Andrič (do 11 let), na drugem mestu je pristal Junij 2017 Jaka Perne (do 9 let), tretji mesti pa sta osvojila Benjamin Bedrač (do 12 let) in Alen Pestotnik (do 10 let). Slovesne razglasitve najboljših so se udeležili tudi četrtouvrščeni Živa Andrič (do 13 let), Igor Teodor Herbstritt (do 13 let), Anja Kukar (do 11 let) in Alen Pestotnik (do 11 let), petouvršče-na David Maleš (do 13 let) in Timo Šimnovec (do 11 let) in šestouvrščeni David Vrhovnik (do 10 let). Za konec je treba še omeniti, da je posebno priznanje prejel tudi član mengeškega kluba Mitja Letnar, ki so mu za dolgoletno delo na Smučarski zvezi Sloveniji pristojni na prireditvi v Velenju izročili najvišje priznanje naše krovne organizacije - bloškega smučarja. Iskrene čestitke! • Miha Šimnovec Trzinci - naš ponos Razstava Emila Milana Kuferšina V sredo, 10. maja, ob 19. uri je Turistično društvo Kanja v avli Centra Ivana Hribarja odprlo razstavo Ustvarjanje v prostem času. Avtor razstave je naš krajan Emil Milan Kuferšin, vsestranski amaterski ustvarjalec, ki je prvič razstavil celotni opus svojega pros-točasnega ustvarjanja. Na ogled je postavil izbor svojih rezbarskih del, prozna in pesniška dela in prvič tudi likovna dela. Na odprtju razstave so se poleg njegove družine in sorodnikov zbrali številni prijatelji in drugi krajani. V imenu Turističnega društva Kanja Trzin je navzoče pozdravila Joži Valenčak in na kratko predstavila avtorja razstave. Milana Kuferšina, rojenega Trzinca, smo v našem kraju bolje spoznali, ko se je vključil v društveno dejavnost naše občine. Njegov nemirni in ustvarjalni duh sta našla prostor v Društvu upokojencev Žer-javčki Trzin, kjer je sodeloval kot pevec v mešanem pevskem društvu Žerjavčki in kot recitator v recitatorski skupini. Pod pokroviteljstvom društva upokojencev je leta 2005 izšel prvi zbornik literarnih del članov društva, med katerimi so tudi Milanova prozna dela s fotografijami rezbarskih kipov. V Turistično društvo Kanja se je Milan včlanil na samem začetku. Pridružil se je rezbarjem in v tem svojem konjičku pustil nešteto ur klesanja v les. Motive za rezbarjenje jemlje od vsepovsod. Bližnji grad Jable je neusahljiv vir različnih motivov, privlačijo ga ure, vinska trta in motivi, vzeti iz vsakdanjega življenja. S svojimi rezbarskimi deli je sodeloval na predstavitvah Trzina po vsej Sloveniji in na štirih samostojnih razstavah. Njegova kipa krasita prostora na Občini in v Osnovni šoli Trzin. Leta 2008 je sodeloval pri brošuri Pogovor z lesom, ki jo je izdalo Turistično društvo Kanja. Milan je med dvajsetimi rezbarji, ki so pridobili kvalifikacijo NPK (Nacionalna poklicna kvalifikacija) rezbar/ rezbarka. Največja Milanova strast sta proza in poezija. Poleg sodelovanja v Zborniku društva upokojencev je izdal brošuro Sto pesmi in besed. Leta 2010 je izdal otroško povest Jabelček, ki na iskriv, hudomušen način predstavi otrokom grajsko življenje. Navdih je Milan iskal v ljudskih zgodbah, ki so se prenašale iz roda v rod, in tudi v svojem domišljijskem svetu. V gradu Jable je bila leta 2008 imenitna prireditev, kjer sta televizijska voditeljica in gledališki igralec brala Milanova literarna dela. Obenem pa je bila postavljena razstava vseh njegovih rezbarskih del, povezanih z gradom. Leta 2012 je izdal knjigo proze in pesmi z naslovom Oj, Trzin ti dolga vas, ki je bila prvotno namenjena Trzinskim zgodbam, a je bila predolga za objavo. Še naprej vsako leto sodeluje s svojim prispevkom v natečaju Trzinske zgodbe. Čez dve leti je v samozaložbi v sodelovanju s Turističnim društvom Kanja izdal knjigo Bil sem kuhar maršala Tita. Njegov nemirni duh in želja po ustvarjanju nekaj novega sta ga zanesla na likovno področje. Tu je začel najprej s preprostimi motivi in se kasneje lotil krajine in tudi figure. Pri likovni dejavnosti se opira na svojo intuicijo in najbolj zaupa lastni presoji in rešitvam. Slika z akril-nimi in oljnimi barvami. Na prireditvi se je Milan dokazal kot solo pevec, z velikim zanosom je zapel znano popevko. Potem je na poseben, humoren in hkrati piker način prebral kratek zapis o primerjavi med starejšimi in mlajšimi in dokazal, da v bistvu sploh ni razlik med njimi. Milan je po naravi dobrosrčen in prijazen sogovornik. Včasih pove, pa vedno z nasmehom, kakšno pikro na račun časa, v katerem živimo. Rad ima Trzin, rad ustvarja in išče vedno nove izzive v prostočasnih dejavnostih. Na koncu nas je vse skupaj povabil na izvrstno zakusko. Čeprav se kot upokojeni šef kuhinje državnega zbora ni nikoli izpostavljal v ku-linariki, je pa na tem in podobnih dogodkih dokazal, da je mojster za brbončice in oči. Še dolgo v večer smo uživali ob bogato obloženi mizi in prijetnem klepetu. • Majda Šilar TOYOTA Avto Lovše d.o.o. Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Toyota. Domžale Jarška cesta 11 (01) 777-77-77 Kranj Cesta Staneta Žagarja 65b (04) 777-77-77 24 | Odsev — Glasilo občine Trzin Trzinci - naš ponos Mira Jarc in njeni modri odtenki V torek, 23. maja, je Turistično društvo Kanja Trzin priredilo razstavo kamniške ljubiteljske slikarke Mire Jarc v avli Centra Ivana Hribarja. Odprtja razstave so se poleg Mirine družine in sorodnikov udeležili prijatelji in sošolke iz likovne sekcije LIPA Domžale, krajani Trzina ter nekaj trzinskih ljubiteljskih slikarjev. V uvodu sem v imenu društva pozdravila vse navzoče, se zahvalila slikarki za razstavo in jo na kratko predstavila. Nato je predsednik Turističnega društva Kanja Ljubo Arsov čestital slikarki Miri, jo pohvalil, zaželel še veliko uspeha na likovnem področju ter uradno odprl razstavo. Za popestritev dogodka je poskrbela priznana citrarka, prof. Damjana Praprotnik, ki nam je zaigrala venček znanih melodij. Presenečenje so pripravili člani mešanega pevskega zbora, ki so za Miro in njenega moža Karla, ki sta na ta dan praznovala obletnico poroke, zapeli Dan ljubezni. Zapela in zaplesala sta z njimi in dokazala, kako lepo se je družiti. Mira Jarc je bila rojena pod kamniškimi planinami in je po srcu in duši Kamničanka, saj od rojstva živi tam. Pravi, da jo naravne lepote Kamnika, planin, ki ga obkrožajo, prevzamejo, prav tako Tuhinjska dolina, kjer ima svoj dom. V bližini živita tudi sinova in hčerina družina in njeno največje veselje - štirje vnuki. Mira je že v mladosti rada risala, spodbujala sta jo dobra pedagoga v osnovni šoli in Gimnaziji Kamnik, akademski slikar Leo Homar in Aladin Lanc. Odraščanje v Kamniku pa ji je nudilo s svojo lepo okolico neusahljiv vir oziroma motiv. Navdih za slikanje ji pričarata sonce in morje z neskončno paleto barv v modrih odtenkih. Prav tako obožuje travnike in gozdove, ki jo obdajajo in služijo kot idealen slikarski motiv. Takoj po upokojitvi se je vključila v Univerzo za tretje življenjsko obdobje LIPA Domžale, ki se je prav takrat osnovala. Njena članska izkaznica nosi številko 18, in Mira je tam že vrsto let predana animatorka. V prvih letih je obiskovala umetnostno zgodovino, italijanski in francoski jezik, vključila se je v pevski zbor, vendar je vse opustila in obiskovala le likovno dejavnost. Dolgoletna mentorica slikarske skupine društva LIPA, Marija Mojca Vilar, diplomirana slikarka, pravi, da Mira Jarc rada slika. Njene slike odražajo lahkotnost, neobremenjenost, svojevrsten pogum, improvizacijo, korektnost, iznajdljivost, empatijo, ažurnost, hitre rešitve, brezkompromisnost - kar vse so tako lastnosti dobrega akvarela kot tudi avtorja umetniškega dela. Mentorica poudarja, da ji je akvarel pisan Gostujoča na kožo. Mira Jarc opazuje življenje, se vsak dan kaj novega slikarka nauči, spoštuje tradicijo in spoznava stare mojstre, obenem povzema novosti in pogum od mlajše generacije. Ljubiteljsko slikarko Miro Jarc privlači realen svet. Sproščena igra ji je prinesla precej odličnih likovnih rešitev. Tako je kot ljubiteljska slikarka zmagovalka lanskoletnega likovnega natečaja s sliko krajine v akvarelni tehniki. Za nagrado je v mesecu februarju prejela samostojno avtorsko razstavo v Menačnikovi domačiji. Sodeluje na različnih ex-temporih po Sloveniji, udeležuje se skupinskih razstav, priredila je pet samostojnih razstav, ta v Trzinu je šesta. Poleg slik v akvarelni tehniki slika z akrilnimi barvami in pasteli. Ob pogledu na njene slike takoj ugotoviš, da drži, kar rada poudarja: Modra je moja barva. Spominja jo na morje, na modrino neba, na mirnost in neskončnost. Velik pečat je pustila kot prva, dolgoletna animatorka v skupini UNICE-F-ovih prostovoljk pri programu Punčka iz cunj - poznane kot Domžalske Špelce in Jankoti. Poleg risanja jo navdušuje tudi glasba, saj se je pred leti začela učiti kitaro in petje. S tem glasbenim talentom obogati srečanja s sošolkami ali pa dopolnjuje kulturne programe ob razstavah. Naši gostji, ljubiteljski slikarki Miri Jarc, iskreno čestitamo, veseli smo, da je svoja dela predstavila tudi v Trzinu. Želimo ji še veliko lepih trenutkov na področjih, ki jo veselijo in osrečujejo. Pa naj si bodo izpod čopiča - modro obarvani, blagoglasni in lepozvočni. Dan ljubezni pa naj še dolgo odzvanja in jo spominja na trzinsko razstavo. Majda Šilar Junij 2017 I 25 Trzinski podjetniki Tomo Senekovič: Podjetje se v povprečju prodaja od 9 do 18 mesecev Tomo Senekovič je mlad podjetnik, ki z družino od leta 2010 živi v Trzinu. Glede na to, da se je njegovo celotno življenje pred tem odvijalo na relaciji med Kamnikom in Ljubljano, se v Trzinu že od prvega dne počuti domače. Ustanovili ste prvo slovensko borzo posla, ki omogoča nakup podjetja, vpeljanih poslov, blagovnih znamk -nam lahko razložite, za kaj pravzaprav gre? BorzaPosla.si je spletno mesto, ki povezuje na eni strani podjetnike, ki želijo svoje podjetje, posel ali obrt prodati, in na drugi strani kupce oziroma investitorje, ki takšne poslovne priložnosti iščejo. Izkušeni podjetniki namreč vedo, da nakup že utečenega posla lahko predstavlja eleganten način za povečanje tržnega deleža in tudi lepo priložnost za hitrejši vstop na nove trge. Prevzem manjše, že utečene dejavnosti pa lahko posamezniku, ki šele vstopa na podjetniško pot, predstavlja tudi hitrejši in bolj zanesljiv prvi korak v podjetništvo, pri nas včasih v šali rečemo 'službo si lahko tudi kupiš'. Osre-dotočamo se torej na transakcije v rangu malih podjetji, ki so v večini primerov premajhna in nezanimiva za strokovnjake s področja združitev in prevzemov, poleg samega oglaševanja na portalu pa nudimo tudi pomoč in podporo v obliki svetovanja pri samem postopku prodaje podjetja. Sodelujemo tudi s pravnimi, davčnimi in finančnimi strokovnjaki, ki lahko našim uporabnikom vedno priskočijo na pomoč pri prodaji oziroma nakupu podjetja. Kaj vse se na vašem spletnem portalu prodaja? V osnovi delimo poslovne priložnosti na tri kategorije. Najbolj zanimive priložnosti izhajajo iz naslova prodaje delujočih podjetij, to so po navadi podjetja s tradicijo, preizkušenim izdelkom, utečenimi procesi, zaposlenimi in denarnim tokom, ki posamezniku (lastniku) ali ekipi lahko nudi možnost živeti svoboden, podjetniški življenjski slog. Na portalu pa se pojavljajo tudi zanimive franšizne priložnosti in mnogo popoldanskih dejavnosti, ki po navadi sicer ne zadostujejo merilom za zaposlitev posameznika, nudijo pa lahko lepo priložnost za dodaten zaslužek. Imate kakšna merila, po katerih določate primernost oglasov za objavo? Objavljenih je približno dve tretjini oglasov, ki jih prejmemo na naš portal, držimo se namreč določenih pravil glede primernosti oglasa za objavo, osnovna dva kriterija pa sta denarni tok in potencial za razvoj posla. Približno koliko oglasov je na vašem portalu v tem trenutku aktivnih? V tem trenutku je na portalu aktivnih približno 160 oglasov. Se prodajajo samo posli, ki so vezani na Slovenijo, ali tudi takšni, ki posegajo na tuje trge? V osnovi je Borza posla portal, ki ponuja pregled nad utečenimi podjetji, ki so naprodaj v Sloveniji. Včasih objavimo tudi kakšno priložnost iz tujine, če menimo, da je zadeva lahko zanimiva za slovenske kupce in investitorje; tipičen primer takšnih priložnosti so razne turistične in gostinske dejavnosti na Hrvaškem. med takšnih se je zgodila pred nedavnim, ko smo bili zaradi prikazovanja domnevno spornih vsebin obravnavani s spletne strani Facebooka in Googla. Preko našega portala se je namreč prodajala erotična spletna trgovina, vsebina oglasa pa je bila v nasprotju z moralnimi načeli obeh spletnih velikanov, in ker je naš portal nosilec vsebin, smo bili na koncu kaznovani mi. Zato smo zdaj še toliko bolj pazljivi pri objavi oglasov, tako pri vsebinski kot tudi grafični predstavitvi v oglasu. Kakšne oglase na primer zavrnete? Najpogosteje so zavrnjeni oglasi, ki ne zadovoljujejo naših osnovnih meril za objavo, torej obstoječi pozitivni denarni tok in potencial za razvoj posla. Oglasi, ki jih redno zavračamo, so oglasi za razna nedelujoča podjetja, ko lastniki želijo prodati zgolj podjetje kot pravno-organizacijsko obliko, brez pravega posla; takih oglasov na Borzi posla ne objavljamo. V tujini je prodaja poslov, podjetij, idej, baz podatkov, blagovnih znamk ipd. popolnoma normalna praksa, podjetniki namreč zaradi naveličanosti ali drugih večinoma niti ne poslovnih razlogov dobro stoječa podjetja preprosto prodajo in se podajo novim izzivom naproti. Ker pri nas ta praksa še ni utečena, se verjetno marsikateri - ne nujno le novopečeni podjetnik - sprašuje, zakaj nekdo prodaja odličen posel. Imate vpogled v razloge za prodajo posla - to je namreč podatek, ki kupca posla verjetno tudi zanima, ali tega podatka ob oddaji oglasa ne zahtevate? Tako je, razlog za prodajo je po navadi eno izmed prvih vprašanj potencialnih kupcev in je tudi ena izmed rubrik, na katero je treba podati odgovor ob oddaji oglasa na našem portalu. Upokojitev, selitev, preobremenjenost, bolezen, to so le nekateri izmed najpogosteje navedenih razlogov za prodajo podjetja, se pa vedno pogosteje dogaja tudi, da se podjetnik posla preprosto naveliča ali pa se hkrati ukvarja z več dejavnostmi in se želi posvetiti eni izmed njih, druge pa prodati. To je lahko odlična poslovna priložnost za nekoga, ki v takšnem poslu vidi vizijo in možnost razvoja. Kako pa je sploh mogoče določiti vrednost posameznega posla - kdo postavi končno ceno, prodajalec ali kupec? Ali morda profesionalni cenilec? Uradna cenitev za prodajo malega podjetja ni potrebna, vsekakor pa mora biti lastnik, ki želi svoje podjetje prodati, sposoben argumentirati postavljeno ceno, za kar je potrebno poznavanje vsaj osnovnih principov vrednotenja malih podjetij, ki pa se tudi nekoliko razlikuje od vrednotenja podjetij, kot ga poznamo iz strokovne literature in poslovnih medijev. Vrednost malega podjetja namreč najpogosteje izračunamo na podlagi denarnega toka za lastnika podjetja, t. i. SDE (Sellers Discretionary Earnings), ta poleg EBITDA, ki predstavlja precej dober približek za denarni tok iz poslovanja, vključuje tudi vse osebne koristi, bonitete in dodatke, ki jih podjetnik uživa tako v svoji poslovni kot tudi lastniški vlogi. V nasprotju z večjimi podjetji, kjer je lastniška funkcija navadno ločena od menedžer-ske, je namreč pri manjših podjetjih lastnik in direktor najpogosteje ena in ista oseba. To je tudi eden izmed glavnih meril za opredelitev velikosti podjetja v kontekstu, kot ga omenjam. Podjetje torej preraste okvirje majhnega podjetja, ko lastnik vzpostavi samostojen menedžment, sam pa se umakne v bolj strateško ali celo nadzorno funkcijo. Lastnikom se ob prodaji takšnega podjetja odpre čisto nov krog potencialnih kupcev, saj takšna podjetja postanejo zanimive tarče tudi za kupce, ki iščejo bolj pasivne naložbe, torej za investitorje. Pa če na kratko odgovorim še na vprašanje, kdo postavi končno ceno - še tako natančno in strokovno opravljeno vrednotenje podjetja prodajalcu ne pomaga, če na trgu ni kupca, ki bi bil pripravljen to ceno plačati. Končno ceno vedno postavi kupec. Ste imeli do zdaj kakšen bizaren oglas? Pred objavo na portalu gredo oglasi v pregled in avtorizacijo v naše uredništvo, ki je tudi filter za neprimerne in bizarne vsebine, teh seveda ne objavimo. Smo pa v preteklosti kljub temu imeli nekaj prigod, ena iz- Imate vpogled v število uspešnih prodaj od začetka delovanja portala do danes? Borza posla deluje kot portal, ki omogoča stik med prodajalcem in kupcem, kaj se dogaja po tem, ko kupec in prodajalec vzpostavita prvi stik, v 26 | Odsev — Glasilo občine Trzin Trzinski podjetniki Tomo Senekovič je po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist. Njegova prva redna služba je bila na Mobitelu, kjer je delal kot skrbnik ključnih strank in produktni vodja, po sedmih letih pa je redno službo obesil na klin in se podal v podjetniške vode, se pridružil družinskemu podjetju in hkrati ves čas vodil svoje poslovne projekte; eden izmed njih je zadnji dve leti tudi Borza posla. Njegovi delovniki so razdeljeni med domačo pisarno v Trzinu, družinsko pisarno v Domžalah in terenskim delom, ki ga je v njegovem poslu prav tako veliko. Njegovo življenje se ne deli na službeni in zasebni del, vse skupaj je zanj eno življenje, zato je popolnoma običajno, da je zanj posel na sporedu tudi ob večerih, vikendih in pogosto tudi na dopustu, kljub temu pa lahko prav na račun prilagodljivega delavnika preživi kakšen trenutek več z družino. večini primerov ne sledimo. Del uporabnikov se sicer na nas obrne tudi za pomoč pri samem postopku prodaje, v nekaterih primerih tako vidimo, ali je do posla na koncu tudi prišlo, vendar pa takih primerov ni dovolj, da bi lahko podali točno oceno o številu uspešnih prodaj. Kakšni posli se po vaših izkušnjah najbolje prodajajo pri nas? Najbolj zanimive so priložnosti, ki omogočajo zaposlitev posameznika. To so priložnosti za samozaposlitev, zneski za odkup takšnih poslov se navadno gibljejo v višini nekaj deset tisoč evrov, kar predstavlja še sprejemljiv znesek za posameznika, ki z nakupom takšnega posla lahko redno službo zamenja za podjetniško pot na bistveno lažji in bolj zanesljiv način, kot če bi poslovno idejo začel razvijati sam. Kako naj kupec ve, da kupuje dober posel? Naloga vsakega kupca je, da pred nakupom opravi skrben pregled podjetja oziroma dejavnosti, ki jo kupuje. Pregledati je treba poslovanje z vseh vidikov, prav vsaka malenkost je namreč lahko odločilna za prihodnje poslovanje in navsezadnje tudi za možnost prenosa podjetja na nove -ga lastnika. Preveriti je tako treba vse statusno-pravne zadeve, finančne izkaze, premoženjsko stanje, pogodbena razmerja, sodne in druge pravne postopke, pravice intelektualne lastnine ... Sicer pa je posel za kupca lahko dober nakup pod pogojem, da ima vizijo za prihodnji razvoj posla. Posel je dinamična stvar in potrebuje aktivno upravljanje. Kdor išče pasivno naložbo, prav zagotovo ni primeren kupec malega podjetja. Kako ste kupcu pripravljeni svetovati, na kaj vse mora biti pozoren pred nakupom? Vsem našim uporabnikom, tako lastnikom, ki se odločijo za prodajo podjetja, kot tudi potencialnim kupcem smo preko telefona in e-pošte na voljo za brezplačen posvet glede samega postopka prodaje oziroma nakupa podjetja. Kakšne možnosti pa imajo tisti, ki se odločijo za prodajo posla? Lastniki, ki se odločijo za prodajo posla, lahko o nameri prodaje posla komunicirajo preko našega portala in postopek prodaje vodijo sami ali pa postopek prodaje podjetja predajo našim strokovnjakom, kar lastniku omogoča, da se tudi med prodajo podjetja posveča svoji dejavnosti ter tako najbolje prispeva h končni vrednosti oziroma izkupičku. Prepogosto se namreč zgodi, da se lastnik podjetja, ko se enkrat odloči za prodajo, ukvarja le še s tem, namesto da bi se ukvarjal z vodenjem posla. Glede na to, da se podjetje v povprečju prodaja od 9 do 18 mesecev, si lahko zamislite, kaj se v tem času zgodi s poslovanjem. Kaj bi svetovali tistim, ki kolebajo, ali bi svoj posel prodali ali ne? Prvi pogoj za uspešno prodajo je, da je lastnik v ta korak stoodstotno prepričan. Prodaja podjetja je namreč eden izmed najbolj čustvenih dogodkov v življenju podjetnika, in če podjetnik ni popolnoma prepričan o tem koraku, je to pravi recept za neuspeh. Pogosto se na nas obrnejo podjetniki, ki sicer razmišljajo o prodaji svojega podjetja, hkrati pa trdijo, da jim podjetja ni nujno treba prodati. Pri prodaji kakšne druge dobrine bi to lahko jemali kot pogajalsko izhodišče prodajalca, pri prodaji tako kompleksne stvari, kot je podjetje, pa je to najboljši način za odganjanje potencialnih kupcev. Zavedati se je namreč treba, da pri nakupu podjetja kupec investira veliko svojega časa, denarja in energije v analizo in skrbni pregled, zato dejstvo, da prodajalec ni prepričan o prodaji, kupce v večini primerov odvrača. Kdaj pa je po vašem mnenju za poslovneža pravi trenutek, da posel proda? Ko je že naveličan ali se mora ta odločitev zgoditi veliko prej? Idealen scenarij bi bil, da se podjetje prodaja, ko je na enem izmed svojih vrhuncev, podjetnik pa bi se na prodajo lahko pripravljal od 2 do 3 leta, za največji izkupiček je namreč v podjetju treba standardizirati procese, uvesti neodvisno vodstvo, finančne izkaze očistiti anomalij, ki so pri majhnih podjetjih zelo pogoste. Vendar v večini primerov žal ni tako - večina lastnikov se za prodajo odloči, tik preden nastopi razlog za prodajo, torej tik pred upokojitvijo, tik pred selitvijo v tujino ali ko bolezen lastniku že onemogoča vodenje podjetja. Slovenci smo znani po odličnih idejah. Se vam zdi, da bi se pri nas lahko razvilo veliko 'serijskih podjetnikov', ki bi odlične ideje razvili v posel, jih ponudili trgu in nato prodali kot posel, ki veliko obeta? Slovenija je zaradi svoje majhnosti zelo zahteven trg za podjetnike in hkrati tudi idealen poligon za testiranje poslovnih idej. Moje osebno mnenje je, da če bo neka poslovna ideja uspela na slovenskem trgu, ima še več možnosti za uspeh v tujini oziroma na globalnem trgu. Pred kratkim sem imel možnost preživeti dober mesec v enem izmed večjih ameriških startup okolij; prepričan sem, da mnoge ideje, ki so na veliko večjem ameriškem ali celo globalnem trgu uspešne, pri nas nimajo pogojev za uspeh. Če posel cilja na lokalni trg, je dva milijona zelo majhna številka, to je tudi razlog za velik delež mladih propadlih podjetij v Sloveniji in še dodaten razlog, zakaj je vredno razmisliti o nakupu že utečenega posla, ki že ima svoje stranke, utečene procese, denarni tok, ki omogoča, da lastnik lahko od posla živi že od trenutka prevzema dalje. Kaj je po vašem mnenju največja prednost samostojnega podjetnika? Podjetništvo dojemam kot življenjski slog, gre za izpolnjevanje tako osebnih kot tudi poslovnih ambicij, uspešni podjetniki po navadi ne živijo 'dvojnega življenja', službenega in zasebnega, temveč je vse skupaj povezano v eno celoto. Če se podjetniku ob dveh ponoči utrne ideja ali rešitev, ki jo lahko uporabi v svojem poslu, bo pač vstal in zadevo začel razvijati. Takšen način življenja podjetniku omogoča, da poleg prejemanja plače, ki bi jo tudi sicer prejemal v katerikoli službi, hkrati gradi zgodbo, ki ima svojo vrednost, lasten posel tako predstavlja intelektualno, osebnostno in tudi premoženjsko naložbo. Imate za naše bralce kakšen zanimiv poslovni nasvet? Richard Branson je nekoč izjavil, da so se njegovi najuspešnejši projekti zgodili po principu 'Screw it, let's do it!' in ne na podlagi poslovnih načrtov. Če torej verjamete, da imate idejo s potencialom za uspeh, pojdite čim prej na trg in idejo preizkusite, pa čeprav še niste v fazi, ko bi bili stoodstotno zadovoljni z izdelkom oziroma storitvijo. Danes obstaja mnogo načinov, kako idejo preizkusiti na poceni in hiter način. Šele ko je jasno, da je vaša ideja pozitivno sprejeta na trgu, je smiselno posvetiti čas, denar in energijo za nadaljnji razvoj in lansiranje na trgu. Kje se kot podjetnik vidite čez pet, deset let? Borza posla je definitivno projekt, v katerem se vidim tako danes kot tudi čez pet, deset let. Sem pa po naravi človek, ki vedno znova išče rešitve za vsakdanje težave, in prepričan sem, da me bosta radovednost in način delovanja v prihodnosti vodila skozi mnoge druge poslovne izzive. • Metka Pravst Junij 2017 I 27 Na dlani Kaj storimo, če zaznamo uhajanje plina v stanovanju? • Takoj odpremo okna in vrata in napravimo prepih. • Ne prižigamo ali ugašamo luči in drugih naprav v prostoru. • Ne prižigamo sveč in podobno. • Poskušamo ugotoviti, od kod prihaja plin in ga zapremo. • Električni tok izklopimo le v primeru, če je stikalo zunaj prostora, kjer uhaja plin. Rokovanje s plinom Dandanes je skoraj v vsakem gospodinjstvu kakšna plinska naprava (štedilnik, grelnik, gorilci za centralno kurjavo itd.). Ker je uporaba plina vse večja, so tudi nesreče vse bolj pogoste. Med najpogostejšimi vzroki za nesreče je neprevidna uporaba in nepravilno delovanje naprav. Do nesreče največkrat pride zaradi malomarnosti, neprevidnosti in nevednosti. Da zagotovimo požarno varnost, potrebujemo tehnično brezhibne naprave in nekaj znanja o plinu in uporabi plina. Že pri nakupu zahte-vajmo od prodajalca osnovne varnostne napotke in natančno preberi-mo priloženo navodilo za uporabo in vzdrževanje. Priključitev plinskih naprav prepustimo strokovnjaku, ki naj opravlja tudi redne servisne preglede. Ne shranjujmo in ne uporabljajmo plinskih jeklenk v kletnih prostorih! Plin v jeklenki je mešanica butan-propana, ki pa je težji od zraka, in ob uhajanju tišči k tlom. Pazimo tudi, da se jeklenka ne segreje, zato naj bo najmanj 1,5 metra od vira toplote. Ob segrevanju jeklenke se povečuje tlak v plinski posodi, zato ob dovolj velikem tlaku pride do razpok na posodi. Pred priključevanjem plina preverimo tesnila z milnico. Preizkušanje tesnil plinske jeklenke z vžigalico je lahko usodno! Ko prenehamo uporabljati plin, takoj zapremo ventile. Tudi prostor naj bo vedno dobro prezračen. Pravilno prižiganje plinskega gorilnika: 1. Odpremo ventil na jeklenki. 2. Pred ustjem gorilnika prižgemo vžigalico in šele nato odpremo ventil gorilnika. 3. Novejši štedilniki imajo že posebno tipko za prižiganje z iskro. Pravilno ugašanje plinskega gorilnika: 1. Najprej zapremo ventil na jeklenki. 2. Nato zapremo še ventil na gorilniku. Ukrepanje pri uhajanju plina v prostor Plin je brez barve in vonja, zato mu umetno dodajajo snov, da ga v primeru uhajanja hitro zavonjamo (smrad). Pri vsakem sumu, da plin uhaja oziroma pušča, najprej odpremo okna in vrata, da zmanjšamo koncentracijo plina v prostoru. Nato poskušamo ugotoviti, od kod plin uhaja, in ga zapremo. Nemudoma pokličemo dežurnega v plinarno, če smo priključeni na mestni plin, in gasilce na številko 112. Zaradi nevarnosti eksplozije ne smemo prižigati ali ugašati luči, odstranimo tudi vse ostale potencialne vire vžiga, sami pa ostanemo na varni razdalji. O uhajanju plina obvestimo še ostale sostanovalce. Ukrepanje ob požaru na plinski napravi Če pride do požara, takoj obvestimo gasilce na številko 112. Sami poskusimo zapreti dotok plina. Če je požar še v začetni fazi, ga poskušamo pogasiti sami - uporabimo priročna gasilna sredstva ali gasilni aparat na prah ali CO2. • Marko Kajfež, mag. inž. tehniške varnosti DACIA Dacia. Zanesljiv partner GRZS. *Velja ob nakupu preko Dacia Financiranja. Več informacij o ponudbi, pogojih nakupa in informativni izračun dnevnega zneska, ki je del mesečnega obroka je na voljo na www.dacia.si ORVT0HIŠR MALGAT i j 1 b i i a i v AVTOHIŠA MALGAJ, D.O.O., Tržaška c. 108,10DO Ljubljana. Prodaja novih vozil: 01/ 20 00 563, prodaja rabljenih vozil: 01/20 00 560, servis: 01/20 00 570. E-mail: ¡nfo@malgaj.com ODPRTO OD P0N DO PET OD 8:00 D018 00 SOB OD 8 00 D012 00 NED ZAPRTO www.dacia.si www.malgaj.si Poraba pri mešanem ciklu: 4,4- 6,8 I/100 km. Emisije CO2: 115 - 155 g/km. Emisije NOx: 0,0345 - 0,518 g /km. Emisije trdnih delcev: 0 - 0,00066 g / km. Število delcev (x1011): 0 - 0,49. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije osnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmernim povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM25 ter dušikovih oksidov. 28 | Odsev — Glasilo občine Trzin Vremenska sekir(i)ca Suša in vročina že trkata na duri Za nami je še en od ne vemo koliko že pretoplih mesecev v tem stoletju, ki jim ni videti konca. Maj je bil za več kot dve stopinji Celzija toplejši od dolgoletnega povprečja. Od januarja dalje že beležimo nadpovprečno tople mesece, in kadar je povprečje večje od stopinje Celzija, pravimo, da je statistično pomembno. Majski toplotni presežek je bil tak, da smo vnovič dobili delno potrdilo tega, da smo tudi pri podnebnih spremembah ljudje 'statistično pomembni', po domače povedano - umazanih rok. Kaj vse damo iz rok, se je pokazalo tudi prejšnji mesec ob požaru v vrhniškem Kemisu. Kot zanimivost omenimo, da je bila za lokacijo tega obrata nekoč v igri tudi industrij-sko-obrtna cona v Trzinu, a zadeva 'ni (pri-)šla skozi'. Če preidemo iz lokalnega na globalno, pa vsekakor ni odveč spomniti, da so na začetku tega meseca ZDA tudi uradno odstopile od pariškega podnebnega sporazuma. Roko na srce - na oni strani velike luže so glede podnebja že do zdaj počeli marsikaj s figo v žepu, kar pa so zdaj le uradno potrdili. To seveda ne pomeni, da nam bo zaradi tega kmalu toplejše, bo pa vsekakor našim zanamcem, saj je vse več dokazov, da smo za hitro segrevanje planeta krivi v precejšnji meri tudi ljudje sami. Še Trzinci, ki imamo glede na druge primerljive slovenske kraje dobre povezave z javnim potniškim prometom, se raje usedemo za volan jeklenega konjička, pa četudi je treba peljati naše šolarje le 'okoli vogala'. Pa od pločevine raje k vremenu. Čeprav je na začetku meseca skoraj vsak dan deževalo (imeli smo kar 15 dni s padavinami), je padlo skupaj manj kot dve tretjini običajnih majskih padavin. Predvsem pa več kot trikrat manj kot aprila in glede na sosede najmanj spet v Trzinu. Količine so bile povsod po Ljubljanski kotlini skromne, večinoma je deževalo v obliki manjših ploh in rahlega do zmernega dežja. Ob koncu meseca pa je že pritisnila vročina s poletnimi temperaturami, zabeležili smo tudi že prva dva vroča dneva. Da je bila mera polna, so na začetku tega meseca pod (suho) streho spravili še gasilsko veselico. Imeli smo štiri dneve z meglo in enako število dni z grmenjem, če ne štejemo tistega, ko pridejo močnejše polovice (pre-)pozno domov in prestrežejo še kakšno strelo svojih lepših polovic. 21. junija bomo z meteorološkim (to se je začelo 1. junija) zakorakali še v astronomsko poletje - kaj nam sploh še preostane v nadaljevanju poletja? Glede na nastavke za sušo in dejstvo, da so vse letošnje veselice in festivali (razen folklornega) za nami, nič kaj drugega, kot da se poberemo na zasluženi dopust. Včasih so rekli za tiste, ki niso bili na morju (tudi danes je mnogo takih, ki si tega ne morejo privoščiti), da naj se pač kopajo v domačem lavorju. Kdor ima nekaj več prostora, lahko zdaj tega nadomesti z napihljivimi bazeni vseh barv, oblik in velikosti, a bo tudi te treba napolniti z vodo. Upajmo, da nam je to poletje ne bo manjkalo kot tudi ne motivov za odhod v naravo ali druge skrite in odkrite kotičke doma in po svetu. Vendar pa kaže vsaj občasno upoštevati kakšnega od poletnih 'nasvetov' za manj stresno življenje. Če ne tega, da je lenoba pol zdravja, ali če drugi delajo, ne pomeni, da moraš tudi ti, pa vsaj pomislite na to, da vam ostane še en prost dan, v kolikor to, kar bi lahko storili danes, preložite na pojutrišnjem. Lep preostanek poletja in nasvidenje jeseni! • Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik MODRA IZBIRA ^ FABIA EASY i vViuiinwTi ?*ÖGA ftÖWom «J 8.800 € SPC SKEftJAHEC d.o.o., KmmperSha 21, Od mi ale, tel.: 01 724 40 ÖS M-il. >,•»• illTJi - TTinuü^. i ..fj-l, Opazovalna postaja Vremenska postaja OŠ Trzin maj 2017 Padavine - maj 2017 (v mm) Kazalec Podatek Čas Datum Trzin (OŠ) 32 Povprečna mesečna T zraka (°C) 16,2 1.-31. 5. mesec Loka pri Mengšu 37 Najvišja mesečna T zraka (°C) 30,7 30. 5. 15:16 Letališče Brnik 42 Najnižja mesečna T zraka (°C) 4,3 3. 5. 5:44 Domžale 47 Število dni s padavinami > 0,2 / 2 / 20 mm 15 / 4 / 0 1.-31. 5. mesec Radomlje 48 Največja dnevna količina padavin (mm) 7,8 20. 5. 0:00-24:00 Moste pri Komendi 55 Skupna količina padavin v letu 2017 (mm) 262 1.1.-31. 5. petmesečje Brezje pri Tržiču 65 Najvišja hitrost (km/h) vetra in njegova smer 39 / JV 6. 5. 14:00 Ljubljana Bežigrad 72 Povp. mes. hitrost (km/h) in prevladujoča smer vetra 2,2 / JV 1.-31. 5. mesec Grosuplje 84 Št. toplih (max T>25 °C)/vročih (max T>30 °C)/ dni 10 / 2 1.-31. 5. mesec Izbrani meteorološki kazalci za vremensko postajo OŠ Trzin in količina padavin na širšem območju Ljubljanske kotline maja 2017 (Podatkovni viri: ARSO, CZ Trzin, Slovenski meteorološki forum, Vremensko društvo ZEVS, VP Radomlje in Loka pri Mengšu.) Junij 2017 I 29 C . ■ KRESNA NOČ V NAJLEPŠIH . MELODIJAH Mag. Alenka Gotar skupaj z učenci • • Datum: 21. 06. 2017 • • Kraj: Trzin, ploščad T3-med bloki "Čas: 20.00 - 21.30 Zapeli bodo avtorske pesmi, zimzelene pesmi, skladbe iz muzikala Les miserables, muzikala »Bourlesque«, Fantoma iz opere (In sleep he sang to me). V primeru slabega vremena koncert odpade. Napovednik Proslava ob dnevu državnosti Občina Trzin in Društvo upokojencev Žerjavčki Trzin vabita na proslavo ob dnevu državnosti, ki bo v sredo, 28. junija 2017, ob 18. uri na igrišču pred OŠ Trzin (v primeru dežja v telovadnici OŠ Trzin). Proslavi bo sledil Mednarodni folklorni festival. Več podrobnosti v povabilu na strani 25. Poletno cvetje Komisija za urejenost našega kraja vabi lastnike, sosede, obiskovalce in sprehajalce, da nas opozorijo in povabijo na ogled in fotografiranje poletnega cvetja. Svoj predlog oddajte osebno v Centru Ivana Hribarja ali po telefonu 01/564 47 30. Več podrobnosti v povabilu Dunje Špendal in Zinke Kosmač na strani 18. Vsem bralcem Odseva Tradicionalni želimo lepo poletje! ■ ■ • . • Uredništvo sahovski turnir 20. avgusta bo ob 9. uri tradicionalni šahovski turnir pod šotorom na dvorišču Mengeške 9 v Trzinu. Vabljeni! FORD C-MAX I FORD CREDIT že od 1521 I mesec + vinjeta Uradna poraba goriva: 3,8-6,8 1/100 km. Uradne specifične emisije CO2: 99-154 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6b, uradne emisije NOx: 0,0200-0,3510 g/km, specifične emisije trdih delcev: 0,00018-0,00400 g/km, število delcev: 0,02-29 x 10". Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM„ in PM25 ter dušikovih oksidov. Reprezentativni primer izračuna za FORD C-MAX TREND 1,01 Emboost: ■ vrsta financiranja: finančni leasing ■ predračunska vrednost predmeta financiranja: € 15.810 - lastna udeležba (polog): i 4.427 - znesek financiranja: f 11.383 - Število obrokov: 72-mesečno plačevanje: C 151,84. ter zadnji (73.) obrok: f3162,00 - stroški odobritve: C 316,20 - skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe: € 14.410,50 • letna obrestna mera: 5,966%, ki je spremenljiva in vezana na 3 mesečni Euribor • če je Euribor manjši od 0, se šteje, da je 0 • efektivna obrestna mera: 6,99% na dan 17. 03. 2017. Go Further VEIT TEAM, Čufarjeva ulica 24, Vir, Domžale, GSM: 031 395 395, www.veitteam.si 30 | Odsev — Glasilo občine Trzin Napovednik Več kot šeststo pohodnikov širilo pozitivno sporočilo Kljub polni luni prejšnji dan, ko so ljudje že pregovorno nastrojeni in sitni, je bilo v soboto, 10. junija, ob Kamniški Bistrici na Pohodu ob reki, ki povezuje, čutiti zgolj pozitivno energijo, veselje in sproščenost. Pohod organizirata Zavod za šport in rekreacijo Domžale in Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik, letos pa se jima je pridružila tudi ekipa Modrih novic. Z več kot šeststo pohodniki smo širili pozitivno sporočilo - družimo in povezujmo se. Nekateri pohodniki so prehodili celotno pot od Domžal do Kamnika ali obratno, nekateri samo od ene kontrolne točke do druge, tretji pa celotno pot v drugo mesto in nazaj domov. Na poti jih je čakalo osem kontrolnih točk, na katerih so se predstavljala različna društva in organizacije, ki so poskrbele za prijetno druženje in pester program: Slamnikarski sejem s člani Planinskega društva Domžale, Študentska organizacija Domžale, domžalski taborniki, Turistično društvo Radomlje, Modre novice, Turistično društvo Volčji Potok, Študentski klub Kamnik in Planinsko društvo Kamnik v Kamniku na Festivalu Okusi Kamnika in srečanju rezbarjev. Pohodniki, ki so prehodili celotno traso, dolgo štirinajst kilometrov, so imeli tisti dan brezplačen vstop na kamniški bazen, dobili pa so tudi spominsko priponko. Celotno pot sta prehodila tudi podžupan občine Kamnik Igor Žavbi z direktorico Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik Boženo Pe-terlin, ki sta pot začela v Domžalah, ter podžupanja občine Domžale Renata Kosec z direktorjem Zavoda za šport in rekreacijo Domžale Urošem Križaničem, ki sta začela v Kamniku. Delegaciji sta se srečali na sredini poti na mostu želja pod homškim hribom, kjer se jima je pridružil tudi domžalski župan Toni Dragar, in nanj že drugič pripeli ključavnico. S tem simboličnim dejanjem sta se obe občini in oba zavoda zavezali k sodelovanju. Pohodnike je tako v Kamniku kot v Domžalah pričakalo pestro do- gajanje. V Slamnikarskem parku v Domžalah je potekal bogat in zelo dobro obiskan tradicionalni Slamnikarski sejem, na katerem so ob sončnem vremenu slamniki zares prišli do izraza. Slamnikarski sejem je letos kar razganjalo od samega programa. Otroci - mlade družine, odrasli, skratka vsi, ki so se udeležili sejma, so lahko prišli na svoj račun v opazovanju pestre ponudbe vsega v zvezi s slamo in slamni-karstvom ali pa v aktivni vključenosti v zanimive delavnice. Tudi letos je domžalski župan Toni Dragar v družbi direktorice Kulturnega doma Franca Bernika Cvete Zalokar formalno odprl sezono nošenja slamnikov. Ob tem je potekal pester glasbeni program na čelu z Godbo Domžale, domžalskimi mažoretkami in drugimi nastopajočimi. Krona vsega je bila zagotovo modna revija, ki je spet postregla z zanimivimi oblačili in pokrivali. Sejem se je zaključil v popoldanskem srečanju ljudskih pevk, pevcev in godcev, ki ga je v sodelovanju s Slamnikarskim društvom izvedla domžalska območna izpostava JSKD. Na Šutni v Kamniku je potekalo šesto srečanje rezbarjev in ponudba Okusov Kamnika, na Glavnem trgu pa so se predstavili najlepši staro-dobni motocikli in njihove sodobne reinkarnacije. »Pravijo, da je Šutna mrtva, a smo danes dokazali, da lahko tudi živi. K temu so veliko pripomogli rezbarji, ki s tem srečanjem ne samo ohranjajo tradicijo in kulturno dediščino, ampak se izpolnjujejo tudi sami,« je v nagovoru na Šutni dejal Igor Žavbi • Mateja Štrajhar Vsi, ki ste se na Modri točki slikali v velikanski naslovnici, sodelujete v nagradni igri s privlačnimi nagradami. Veseli nas, da so številni pohodniki pohvalili našo Modro točko, kjer so se lahko okrepčali in slikali ter za spomin dobili modro zapestnico. Takole veselo so bili razpoloženi pohodniki ob Kamniški Bistrici. Župan Toni Dragar si je v družbi ekipe Modrih novic ogledal arhivske izvode te revije, ki letos obeležuje 20-letnico izhajanja. SPET £ ©j ,o (3 O "ti A MITSUBISHI ELECTRIC 080 98 98 klimo pros'm KLIMATSKE NAPRAVE IN SISTEMI Pooblaščeni zastopnik in distributer vjliiMiBAKULiBUi Rezervacije: LRTMAJI Tedenski nijem APP5 zi 5 oseb: , ______ (do 7. 7.) 553,00 EUR ze zi 707,00 eUR _ _,_„_„__.._ (po 8. 7.) 137,00 EUR Tedenski nijem APP2 STUDIO zi 2 osebi: _____I (do 7. 7.) 364,00 EUR ze zi504,00 eUR (po 8. 7.) 455,00 EUR Turistične takse in prijave so že vključene v cenah! Cenik in fotogalerija: www.uilimjrikul.com. Lošinj - otok vitilnosti in zdrivji (že leti 1892 proglišen zi nirivno klimitsko zdrivilišče) • blagodejna mediteranska klima • več kot 2500 sončnih ur na leto • več kot 1200 rastlinskih vrst • več kot 250 km sprehajalnih poti in stez s c