Štev. 39
Leto VII
Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi Krško
—	Izhaja vsako soboto — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — Naslov uredništva in uprave: Posavski tednik Videm-Krško 1 — Telefon uredništva in uprave Krško 17
—	Tekoči račun pri Narodni banki, podružnica Krško št. 615-T-145 — Letna naročnina 400 din, poTetna 200 din. četrtletna 100 din — Tiska Mariborska
tiskarna v Mariboru
studijska knjižnica Milana uarca p*Novo mesto
CENA 10 DIN
Videm-Kfako, 2. oktobra 1954
MiMA ZUPANČIČ:
VSE ZA OTROKE
Nič ni lepšega na svetu, kakor delatj in skrbeti za otroke — za mladi naraščaj. Če bi njih ne bilo — rodu bodočnosti, bi prenehala v človeku sleherna ustvarjalna sila, vsak delovni polet bi zamrl. Zaradi otrok in prav zaradi njih pa preveva slehernega normalnega odraslega človeka zdrava težnja, da bi ustvarjal čim več, da bi pripravil svojim otrokom čim lepše življenje. V tem je smoter vsega našega delovanja, če se tega zavedamo ali ne; tu je gibalo vseh veličastnih podvigov človeškega razuma.
Pri nas se je po vojni udomačila lepa navada, da posvetimo vsako leto en teden otrokom. V tem tednu pregledujemo uspehe, ki smo jih v zaščiti otrok in družine že dosegli, dopolnjujemo, kar smo morda na tem poročju zanemarili, iščemo novih oblik in možnosti za izboljšanje življenjskih pogojev naših otrok, poleg tega pa prirejamo v tem tednu razne zabavne prireditve za prijetno razvedrilo mladine in staršev. V prejšnjih letih je bilo težišče priprav teh prireditev na ženski organizaciji, socialnem skrbstvu ter na prosvetnih delavcih. Dosegli smo prav lepe uspehe in si pridobili marsikatero izkušnjo, ki nam bo koristila tudi pri letošnji organizaciji Tedna otroka.
Prejšnja leta smo praznovali Teden matere in otroka v juniju, letos pa smo prenesli praznovanje na prvi teden o oktobru, da smo se tako priključili mednarodnemu praznovanju otroškega dne, ki je vsako leto prvi ponedeljek v oktobru — letos 4. oktober. Tudi ime tedna smo nekoliko »modernizirali«. S Tedna matere in otroka smo prišli na Teden otroka, smatrajoč, da je v pojmu otrok zajeta vsa skrb okoli njega vključno s celotno otroka sta
omogoča stalno izboljšanje življenjskih pogojev, ker je pri nas tak družbeni red, v katerem delovni človek nekaj velja, kjer se stalno misli na človeka, predvsem pa na mladino. Kljub povojnim težavam, ki jih imamo precej, smo o dajatvah za otroke med prvimi državami v Evro-
takih primerov je v leskovškl občini in v okolici Senovega. Kolikor ne uspemo s prepričevanjem, bomo morali tudi s kaznijo uveljaviti pravico otrok do šolanja in izpolnjevanje zakona o šolski obveznosti.
Nadarjeni otroci imajo vse možnosti za nadaljnje šolanje ne-
pi. To nam je priznal tudi med- glede na njihov socialni položaj, narodni kongres za zaščito otrok. Okrajni ljudski odbor Krško je
To je le nekaj podatkov, ki pričajo o veliki brigi naše družbe za zdravje in vzgojo otrok, o čimer pa če zdaleka nismo zajeli vsega. Socialno zavarovani starši prejemajo še druge dajatve: plačan porodniški dopust, opremo za dojenčeke in otroški dodatek. Dajatve socialnega zavarovanja za mladino predstavljajo 6% republiškega narodnega dohodka.
Ob prazniku naprednega tiska
Dva set let ,LiudsHe pravice4
družino V delu za najtesneje povezana oče in mati, ki je bil pred kratkim v Zagrebu, zato je ta teden tudi njun praz- »>-*• -*
Na j več ji prijatelj naših otrok je tovariš Tito, saj ne izpusti nobene priložnosti, da ne bi skrbel in se zanimal zanje. Ko je 7. septembra izstopil v Dobovi in šel med ljudi, se prav otroci ves čas sploh niso ganili od njega. Na naši sliki vidimo predsednika republike, kako se pogovarja z malčki v Dobovi, kjer je postal za pol urice. Malim Dobovčanom bo ostal obisk tovariša Tita v nepozabnem spominu; še vedno se menijo, kako prijetno in prisrčno toplo se je pogovarjal
z njimi predsednik naše repnbike
nik.
V naši državi lahko zares radostno praznujemo Teden otroka. Ne morda zato. ker bi že imeli vse, kar ie potrebno za dobro vzrejo otrok Zavedamo se, da nam še marsikaj manika. A veseli smo vendarle lahko, ker je pri nas tak družbeni red, ki
7 In" no svetu
LONDONSKA KONFERENCA devetih zunanjih ministrov zaposluje te dni veliko število ljudi. Vprašanje, kako se bo Zahod odločil o Nemčiji in njeni bodoči oborožitvi, ne zanima samo političnih, diplomatskih in novinarskih krogov Evrope, temveč sega daleč čez njene meje. Zato ni odveč trditev ameriških uradnih krogov, da gre pravzaprav za konferenco zgodovinskega pomena, četudi je po svojem osnovnem namenu le bolj posvetovalne narave. 2e dosedanje razprave za zaprtimi vrati kažejo, da udeleženci ne »pripravljajo samo terena,« temveč da so nemško vprašanje predvsem pa sodelovanje bonnskega režima v razširjenem bruseljskem paktu in morebiti tudi v Severnoatlantskem paktu prijeli mnogo globlje in pa tudj mnogo resneje, kakor so ■ sprva mislili »dobro obveščeni« politični in diplomatski krogi.
Po šesti tajni seji konference, s katere pa le prodre kakšen drobec dejanske razprave, lahko ugotovimo, da se stališča zbližujejo in da bo konferenca v svojem zaključnem poročilu tanko obvestila svet o uspelem delu. Zunanji ministri ZDA, Vel. Britanije, Francije. Kanade. Zah. Nemčije, Ita'ije. Nizozemske Belgije in Luksemburga so se načelno že sporazumeli o okolnostih, po katerih bodo Zah. Nemčijo lahko sprejeli v razširjeni in izpolnjeni bruseliski pakt. Kot kaže, ji bodo v okviru skuone obrambne organizacije dovolili 12 divizij.
Malce teže je z amerško britansko zahtevo, naj bi Nemčija dobi1 a tudi popolno suverenost. Načp1r”' se s’cer v«i »triojaio, da (Nadaljevanje na 2. strani)
Naši držav/ je dragoceno sleherno življenje, zato se začne skrb za otroka že v skrbi z a dru-
za leto 1954 odobril 11 milijonov din za štipendije, pri čemer imajo prednost otroci padlih borcev in žrtev fašističnega terorja.
žino, predvsem pa za nosečo ma- Kdor koli se je doslej upravičeno
ter. Brezplačni zdravniški pre-	--	-L—‘	---
gledi nosečih žena, brezplačna porodniška pomoč v bolnicah ali preko babic, brezplačno zdravljenje otrok do 3 let starosti so pripomogli, da je pri nas po vojni umrljivost otrok znatno padla, v naši republikj n. pr. 23%. Žene se v polni meri poslužujejo svojih pravic In ugodnosti. V porodnišnicah rodi po vojni povprečno letno petkrat več žena kot pred vojno, kar vse znatno pripomore k boljšemu zdravju mater in otrok
S splošnim dvigom našega gospodarstva bomo napredovali tudi v mladinski zaščiti in v pomoč/ družini. Predvsem se ml zdi še zelo pomanjkljiva zdrav-obrnil na okraj, je dobil štipen• stvena zaščita šolskih otrok, kar dijo Ta je bila odbita le dija- je zaenkrat posleci-a premajhne-kom ki imajo slab učni uspeh ga števila zdravnikov v našem ali o katerih je komisija za po- okraju. Vsi šolski otroci bj mo-deljevanje štipendij smatrala, da rali biti vsaj dvakrat na leto so jih sposobni vzdrževati starši j zdravniško pregledani. Zdaj uži-sami. Letos prejema podporo vajo to ugodnost le otroci večjih preko 500 dijakov in vajencev krajev, kjer že delajo šolske amin to od 1000—4000 din, nekateri bulante. Prav tako smatram, da pa prejemajo izjemoma tudi več. | je še zelo pomanjkljiva zaščita Zdravstveno šibki otroci gredo mater Žene še vedno opravljajo
vsako leto v kolonije in na taborjenja, da si ob spremenjenem zraku in dobri hrani naberejo novih moči. Preko letošnjega po-Tudi v naši bolnišnici v Brežicah . let ja je letovalo 425 otrok, kar je
rodi čedalje več mater kljub ne■ ugodnim in pomanjkljivim prostorom. Ce bodo le dopuščale materialne in finančne možnosti, je treba v bližnji bodočnosti j misliti na gradnjo nove porodniš- I niče z materinskim domom
Za pomoč družini pri vzgoji predšolskih otrok je v našem okraju 5 vrtcev, ki so vsi dobro , obiskani. Starši znajo vedno bolj j ceniti kolektivno vzgojo, poleg j tega pa so matere zlasti v dopol-danskih urah res potrebne raz- ■ bremenitve V mestih in industrijskih centrih so se otroci prisiljenj potikati po cestah, kar je lahko zelo nevarno Skoda, da v Senovem in Brestanici še niso našli primernega prostora za \ vrtec, kar bi bilo z ozirom na značaj in lego teh krajev nujno potrebno Društva prijateljev mladine in druge činitelje v teh krajih čaka v tem še hvaležna naloga.
Največjo družbeno postavko v vzreji otrok predstavlja šolstvo. Osnovna pridobitev šolstva je njegovo podaljšanje na osemletno obveznost To državo precej stane, a zmagalo je geslo• »ljudstvu znanje — kaiti v znanju je moč.« Večina staršev je z zadovoljstvom sprejela ta ukrep, sem in tja se pa še najdejo posamezniki, ki zadržujejo otroke doma pri delu in iim kratijo možnost učenja. Taki starši nimaio radi svojih otrok, ker ne mislijo na njihovo bodočnost Precej takih staršev je okoli industrijskih središč kier so oče tip 70» ■>« ’om otroci pa delajo doma. Največ
stalo 2 milijona in pol. Staršj so prispevali okoli 300.000 din, ostalo pa je kril ljudski odbor in zavod za socialno zavarovanje.
vsa gospodinjska dela na zelo primitiven način brez mehanizacije, tako da jim ostaja le malo časa za vzgojo otrok, še manj pa za njihovo lastno izobraževanje in razvedrilo. Mnogo je žena, ki opravljajo kar dve službi — poklic in gospodinjstvo. Splošna (Nadaljevanje na 2. strani)
Več sodelovanja pri obnovi potov in cest
. redni seji LO MO Vi- j pravljena. Poleg tega je bilo za j Razširjen je bil tudi šolski ško je bil 24. septembra j popravilo poti Stari grad—Libna I odbor
Na 19
dem-Krško „„ „..	______ ,,„t__ r
1954 sprejet predlog proračuna j opravljenih še 46 brezplačnih za leto 1955. o katerem smo na j voženj in 91 delovnih dni. Na
piše in govori o njegovih razmerah in težkem življenju in da postavlja zahteve za ljudske pravice čisto drugače kot ostali takratni listi. V boju za združitev monarhofašisticne diktature v stari Jugoslaviji, v boju proti okupatorjem in domačim izdajalcem, v povojnih letih in bitki za zgraditev naše socialistične domovine je »Ljudska pravica« odigrala pomembno zgodovinsko vlogo.
V	delavskih revirjih in zanemarjenih, revnih kmečkih predelih, v mestih in vaseh je bila »Ljudska pravica« borec pravic delovnega človeka in glasnik teženj, smotrov in borb naše Partije.
Potem ko je leto dni izhajala v Lendavi, se je »Ljudska pravica« morala preseliti v Ljubljano. Pretil j udska oblast je marca 1936 list prepovedala. Po daljšem presledku 3e izšla številka »Nove ljudske pravice« v Zagrebu, ki jo je uredil tov. Kardelj.
V	začetku leta 1941 je »Ljudska pravica« začela izhajati ilegalno v partijski tiskarni v Tacnu, januarja 1943 pa je začela izhajati v partizanski tiskarni na Kočevskem Rogu kot glasilo Komunistične partije Slovenije. Do konca vojne je kot štirinajstdnevnik in tednik prihajala na vsa osvobojena in neosvobojena področja v Sloveniji. Po vojni smo brali razširjeno »Ljudsko pravico« kot dnevnik, od leta 1951 do 1953 kot tednik, nato pa zopet kot dnevnik.
V	dvajsetih letih je »Ljudska pravica« doprinesla v naši revoluciji in pri vzgoji našega človeka pomembne uspehe. Njena dvajsetletnica je glede na 'njeno veliko vlogo v političnem življenju na Slovenskem hkrati tudi praznik vsega našega naprednega tiska. Vsa ta leta je bila »Ljudska pravica« najtesneje povezana z ljudstvom, ki jo je sprejelo, kakor tudi ves naš napreden tisk, za svojo.
K pomembni obletnici in njenemu praznovanju čestitamo uredniškemu kolektivu »Ljudske pravice« in želimo listu, da bi tudi vnaprej opravljal svoje poslanstvo v korist naše socialistične skupnosti.
Proslava ob 20-letnici „Ljudske pravice"
Danes in jutri bodo v Lendavi in Polani glavne proslave 20. obletnice »Ljudske pravice«. Jutri, 3! oktobra, pričakujejo v Lendavi nad 25.000 gostov iz vseh krajev naše republike. Pripravljen je bogat kulturni spored, med drugim nastop pevskega zbora z 2000 člani. Za udeležence proslave v Lendavi je odobrena na železnici polovična vožnja. Dne 5. oktobra bo v Ljubljani centralna proslava te pomembne obletnice, odprta pa bo tudi razstava revolucionarnega tiska.
V našem okraju bomo dan naprednega tiska in obletnico »Ljudske pravice« proslavili v vseh večjih krajih s predavanji in akademijami. V sredo, dne
__	__________ 6. oktobra, zvečer bodo take
Videm-Krško desni breg,! proslave v Sevnici, na Seno-
________ ____3__3— t r\ ' TTAm v
V torek, 5. oktobra, bo poteklo dvajset let, kar je v Dol. Lendavi izšla prva številka »Ljudske pravice«.
Na IV. partijski konferenci KPJ v decembru 1934 je bila sklenjena ustanovitev Komunistične partije Slovenije, KP Hrvaške in KP Makedonije v okviru KP Jugoslavije. Ta partijska konferenca je bila posebno važna tudi zato, ker je izdelala smernice za partijsko delo med kmečkim ljudstvom kot zaveznikom delavskega razreda. Nekaj mesecev pred IV. konferenco se je sestala Pokrajinska konferenca partijskih organizacij Slovenije, na kateri je bil tudi tov. Tito. Tu so bile izdelane smernice za partijsko delo na vasi. 2e leta 1933 je bila zamisel tov. Kardelja, da bi izdajali časopis za široke ljudske množice. Oktobra 1934 je bila ta zamisel uresničena. Izšla je prva številka »Ljudske pravice«; njen prvi urednik je bil pisatelj Miško Kranjec, uprava lista pa je bila v Veliki Polani pri Crensovcih.
»Ljudska pravica« je začela izhajati, da bi preko nje govorila našim ljudem Komuntetič na partija, da bi jih mobilizirala v njihovem boju proti iZ' koriščevalcem ter jim kazala pot iz fašističnega zatiranja, ki je prav takrat začelo kazati svojo pravo barvo. Delavske in kmečke množice so se že v nekaj mesecih oklenile priljubljenega časnika, naklada je hitro naraščala in vedno več je bilo bralcev in dopisnikov. Policija je napredni in borbeni list plenila, ljudstvo pa ga je čedalje bolj bralo. Spoznalo je, da je list r resnici namenjen delovnemu človeku, da vse drugače
Razširjena seja okrajnega odbora SZDL v Krškem
V četrtek, 7. oktobra, bo ob 10. uri v stavbi OLO v Krškem razširjena seja okrajnega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi krškega okraja, na katero so povabljeni vsi predsedniki občinskih odborov SZDL ter predstavniki okrajnih forumov vseh množičnih organizacij. Na seji oz. posvetovanju bodo obdelani aktualni notranjepolitični problemi in vprašanja o delu in nalogah občinskih ter osnovnih organizacij Socialistične zveze. Ker bo posvetovanje s svojimi sklepi važno za nastopajoče je' sensko in zimsko obdobje dela političnih, knltumoprosvetnih in ostalih organizacij, naj se ga predsedniki občinskih odborov SZDL in člani okrajnega odbora SZDL zanesljivo udeleže ter pripravijo kratka, izčrpna poročila o delu in problemih svojih organizacij.
Iz pisarne
okrajnega odbora SZDL Krško
kratko poročali že v naši zadnji številki. Proračun predvideva 125 590.000 din izdatkov, v katerih so zajeta tudi vsa predvidena in potrebna investicijska dela. Ker bo višina občinskih dohodkov odvisna od okrajnega družbenega plana, dohodki iz gospodarstva še niso predvideni
Na seji So pregledali izpolnjevanje sklepov zadnje seje. Odborniki so poročali, da dela na popravilu občinskih poti dobro potekajo. Za cesto Videm— Sremič so porabili 129 m’ materiala. na Zdolski cesti so dela v polnem teku. na cesti Videm —Bučarca pa dela doslej slabo napredujejo. Zdolska cesta— Ravne je v popravilu, za cesto Zdole—Ravne pa je bilo napravljenih 48 m jarkov, porabljenih 81 m’ kamema in 170 m3 peska. Na cesti Stari grad— Marof jn Stari grad—Libna so opravili kmetje 21 brezplačnih vnž-m in 40 hfotni-tčnih delovnih dni Cesta bo kmalu po-
Potoški poti še niso pričeli delati, cesta Zdole—Novi prah in Stara vas—Libna pa bo kmalu popravljena. Pot na Trško goro so šele pričeli popravljati, za Goro pa imajo pripravljenih že čez 100 m’ nalomljenega kamenja. Na Pijavško so dela v glavnem izvršena. Za pot Videm —Krško—Cesta—Gora bi bilo treba več delovne sile.
Odborniki so sklenili med drugim da bo nrNneva1^ občina gasilskemu društvu'Videm-Krško levi breg 100.000 din za nakup društvenega avtomobila. Za vršilca dolžnosti šefa stanovanjske uprave je bil imenovan Slavko Kunej, v stanovanjski komisiji pa so odborniki Maks Babič, Darko Mižigoj. Ivan Sterle in Drago Vidic. V komisijo. ki bo urejevala gozdarska vprašanja, so bili imenovani odborniki Anton Mikolav-čič Danijel Planinc. Jože Levičar in Anton Bogolin ter področna logaria Franc Omerzo in Ludvik Zupevc.
v katerem so: predsednik LO MO Jože Kukovičič, odbornik Ivan Sterle, in člani Fredi Falkner, Jože Šeler, Valentin Hribar, Pavla Švab, Stanko Švigelj, Martin Tomažin in Fani Dolinšek.
Odbor je med dragim tudi predlagal, da bi obnovili nekdanje svinjske sejme, ki so. bili vsako sredo na sejmišču Videm-Krško.
vem, v Krškem, Brežicah ln Kostanjevici. Vabimo vse člane SZDL in sindikatov, da se proslav udeleže v čimvečjem številu.
Vremenska napoved
od 2. do 8. oktobra:
V nedeljo nestalno vreme s padavinami prihodnji teden zboljšanje
MLADINSKI GAS LSKI DAN
Gasilska organizacija se dobro zaveda, da brez naraščaja nima bodočnosti, zato si že vsa leta po vojni prizadeva, da bi v svoje vrste vključila čim več m’admcev in pionirjev. V zadnjem času smo pričeli z močno propagando za pristop tako m'adink kakor tudi žena v vrste gasilskih društev
V ta namen bo priredila gasilska zveza v nedeijo, 10. oktob ra. »Mladinski gasilski dan«. Na ta dan bo skušala zveza zbrati iz vseh svojih društev po ne^ai pionirjev mladincev in mladink.
Zbor bo na stadionu Matije Gubca v Krškem s pestrim programom. Društva bodo do tega dne pridobi’a po nekaj mladincev in pionirjev, jih primerno opremila ter navduši’a za gasilsko organizacijo Ed;no na ta način, da bomo naši mladini nekaj nudili tako strokovno kot ideološko. bomo lahko okrepili naše vrste
Upamo, da se bo gasilskega mladinskega dne uđe’ežil sleherni mladinec in mladinka ki ;ma vesel-1 do oroan-zaciie
L. K.
STRAN
„POSAVSKI TEDN'K
Štev. 39
KMETIJSKI RAZGLEDI
'Illlllllll]|||lll![[l!llllllll[|||lll!llllll!lllll]||lllllllllllllllllllllllll|[|ll!lll!lll]lll|[l!il!lllllllllll[|||ll]llllll|||||lllll!|][|ll|[|||||]||ll!lilllll|]illllllllllllli!ll]||||||ill|||lllllll|||||||||||!lllllllllllll!l|||||||||||]||||ll|||||||
e
Z ine vrste ,esensKe setve
(Nadaljevanje) c) Pšenica
je kraljica žit. Služi izključno za hrano, le v Ameriki jo uporabljajo tudi za krmo.
Pšenici ne ugaja vsaka zemlja. Na splošno uspeva boljše v težki zemlji. Najbolj obrodi na močni, mastni in nekoliko glinasti ali ilovnati zemlji, ki je bogata na humusu (črna zemlja) in ki ima tudi nekoliko apna. Dobro obrodi tudi na glinastem laporju. Na lahki zemlji pa da le tedaj zadovoljive pridelke, če jo dovolj pognojimo m če ji ne manjka vlage. Premokra ilovica in kisla tla ji tudi ne ugajajo. Na ravninah slabo uspeva, ker jo spomladi duši plevel in ker zemlja za pšenico še ni dovolj uležana.
Pšenica raste najraje po detelji in sploh po sočivju. Pri nas je razširjen dvopolni plodo-red: koruza — pšenica. To se pravi, da največ pšenice sejemo za koruzo in tudi za krompirjem. V glavnem se pa izogibajmo setvi pšenice za drugimi žiti.
2500 kg pšenice po hektaru vzame iz zemlje 64 kg dušika, 34 kg fosforne kisline in 54 kg kalija. V jeseni pšenica še ne potrebuje veliko hrane, pač pa spomladi. Hlevski gnoj ni za pšenico. Pšenica rabi lahko dostopno hrano, to je umetna gnojila v lahko topljivi obliki, kot so solitri, kalijeva sol in super-fosfat. V težki zemlji damo del solitra ob setvi, del pa spomladi, v lahki zemlji pa samo spomladi, pač pa v dveh obrokih. 18% solitra uporabimo na hektar približno 350 kg. Če uporabljamo apneni dušik, ki počasi deluje, ga je treba trositi izključno v jeseni ob setvi. Super-fosfata je treba dati približno 400 kg po hektaru. Damo ga polovico ob setvi, polovico spomladi. Znani praktik Ivan Dolinšek v Kamnici pri Mariboru da na hektar 600 kg superfos-fata, in to v treh obrokih: 200 kg ob setvi. 200 kg zgodaj spomladi, 200 kg pa v drugi polovici aprila. Dosegel je s tem tudi 40 q pridelka na hektar.
Namesto superfosfata bi kazalo na pšeničnih zemljah ob setvi uporabljati tomaževo žlindro, ki je letos na razpolago. V pšenični zemlji se namreč
7 dni rao sve o
(Nadaljevanje s 1. strani) režim dr. Adenauerja lahko z uspehom sodeluje v bruseljski organizaciji samo tedaj, če bo Zah. Nemčija enakopravna z ostalimi članicami in če ne bo čutila kakršnega koli zapostavljanja. To se lahko zgodi le tedaj, če se bodo zasedbene sile (ZDA, Vel. Britanija in Francija) odrekle zasedbi ter ukinile zasedbeni statut. Vprašanje pa je, kako naj to store. Upoštevati je namreč treba predvsem nerazpo-loženje francoskega parlamenta do take rešitve, pa tudi reakcijo Moskve, ki se trdovratno upira vsakršnemu poizkusu, da bi Nemčijo, četudi v resnici samo njen zahodni del, pridružili zahodnim obrambnim, ali kakor govore tam, »agresivnim« organizacijam na Zahodu.
Zanouiii svet je tucu pozdravil londonsko vest, da se bo Vel. Britanija oares.ra svoje dosedanje »nadevropsKe poiititee« ter tesneje sotie.ova.a s ceiinsiio Evropo. TaKo je n. pr. že obljubila, da bo v Druse.jski oorambni organizaciji sodeiovaia s š ur »mi divizijami. Ameriški zunanji minister Dui.es je tud; da» nekaj obljub v tem smis»u, da bo skusai pridobiti predsednika Eisenhotverja, naj prevzame v imenu ZDA vse uste obveznosti do bruseljskega pa.-d.a, ki ga je svoj čas obljubil, žalostno propadu Evropski obramoni skupnosti. To bo storil seve le tedaj, če se bo bruseljska tvorba postavila krepko na noge...
Na obveznosti, ki jih bodo ude.ežeoke nndonske konference prevzele g-ede Nemčije nase, se bomo povrnili pozneje. Dejstvo je da je Moskva namen zahodnih sil že večkrat temeljito skritizirala, pri čemer je poudarila, da bo nova »agresivna organizac.ia« uničila še ono malo verjetnosti za združitev obeh nemških delov v enotno državo, ki so obstajale doslej. Višinski je v sredo pred Generalno skupščino ponovno izjavil, da sovjetska vlada ne bo priznala takega stanja.
Razumljivo je. da moskovska diplomacija napihuje ta dogodek v lastne propagandne namene Res pa je tudi, da je v času ko se brez dvoma kažejo očitni znaki . popuščanja mednarodne napetosti, le preveč govoriti o ne vem kaki agresivni nevarnosti ter na hitro roko iskati te alj one oblike obrambnih organizacij.
tomaževa žlindra manj izpere kot pa superfosfat. Tudi kostno moko je dobro sejati ob setvi namesto superfosfata, in to predvsem na lahki pšenični zemlji. Kalijeve soli damo na I hektar 150 kg, in to na peščeni zemlji spomladi, v težki zemlji pa polovico ob setvi, polovico spomladi.
Najboljši čas za setev pšenice je od srede septembra do srede oktobra V toplejših krajih jo sejejo tudi pozneje, tja do novembra Razraste se v glavnem spomladi. Če je setev pozna, Jo spomladi duši plevel, zato pa rabi spomladi pletov, brano in lahko topljiva umetna gnojila.
V Sloveniji sejemo na hektar: v času od 20. sept. do 10. okt.: na roko 200 kg, s strojem v vrste 10—13 cm 140 kg; v času od 10. okt. do 25. okt.: na roko 220 kg, s strojem v vrste 10—13 cm 160 kg; v času od 25. okt. do 10 nov.: na rdko 240 kg, s strojem v vrste 10—13 cm 180 kg.
Pozneje damo za vsak zamujeni dan na roko po' 2 kg več, s strojem pa 1,5 kg. Na težkih zemljah sejemo 10% manj. Tudi pri plemenitejših sortah vzamemo 10% manj semena. V izrednih primerih lahko sejemo tja do srede decembra, vendar je tako pozna setev tvegana m mora biti gostejša kot je zgoraj povedano. Tudi prezgodnja setev ni najboljša, ker se pšenica pred zimo preveč razraste in zato trpi pod snegom. Le na slabši zemlji je treba malo prej sejati, da se do zime rastline dovolj učvrstijo.
Resnice ali osinke prenesejo slabšo zemljo kakor golice. Sicer pa ima vsaka sorta svoje posebne zahteve glede zemlje, podnebja, časa setve in gnojenja.
Na splošno so resnice ekstenzivne, dajejo zadovoljiv pridelek in odlično moko. Sejejo se lahko pozneje „kot golice in se zato sejejo nekoliko gosteje. Nimajo velikih zahtev glede zemlje in laže prenesejo vse težave za časa rasti Golice so na splošno intenzivne sorte Zahtevajo boljšo zemljo, hrano bolje izkoriščajo. Zato pa dajejo tudi 50 do 100% večji pridelek. Sejati jih je treba bolj zgodaj.
Naše domače resnice, to so stare domače sorte, so mešanica premnogih likov m se njihova pristnost v pridelku vsako ieto menja. Od teh zvrsti je pred vojno inž Mikuš v Beltincih selekcioniral znano beltinsko pšenico štev. 277—831. prva z ! rumenim, druga z rdečim klasom Znana resnica (ki smo jo j po vojni z uspehom sejali okrog Leskovca) je tudi sorta z rumenim, dolgim, redkim klasom, ki ima v zelenem stanju pleve kot srebro. Okrog Leskovca je razširjena vrsta resnice, ki izvira od kmeta Pavla Svetca in jo nekateri imenujejo Svetčeya pšenica. Daje ' lepe pridelke ii) odlično moko, le slama je premehka in rada poleže.
Iz Hrvaške smo prejeli golico »Ul«, ki jo je vzgojil dr. Korič v Osijeku. Pri nas se je zelo . razširila in so ljudje na splošno '
zadovoljni z njo. Klas je rumen. Napaka je v tem, da je naše domače seme te sorte zelo pomešano z resnico. Zato bo treba seme izmenjati. Glede skromnosti ne zaostaja za resnico, ima tršo slamo in daje večje pridelke. Tudi proti rji je precej odporna.
Pri nas se veliko seje tudi rdeča golica »bavarska kraljica«. V ugodnih razmerah da večje pridelke kot »Ul«, je pa bolj zahtevna. Zahteva rano setev in jo rada stisne rja. Zato jo je treba sejati le tam, kjer se ni -bati rje.
Na dobro gnojenih pšeničnih zemljah Krškega polja in ob Savi so zelo zadovoljni z italijansko belo golico »Salto«. Treba jo. je pa zgodaj sejati in dobro pognojiti. Ker ima trdo slamo in nizko rast, se ni treba bati, da bi polegla.
Okrog Boštanja so zelo zadovoljni z golico »Graf Konig«, ki ima bata-st klas.
Tudi resnica »Ukrajinka« ima batast klas in daje zelo lepe pridelke. Večklasna »Faraonka« (ima v klasu do 200 zrn) je pa samo v poskusu. Vsekakor je pa to zelo zahtevna sorta, ki bi pa lahko dala tudi 50 do 60 q zrnja po hektaru.
Za vsa semenska žita se pozanimajte pri semenskem oddelku KZ in pri OZZ Krško.
Mnogo uspeha pri letini želi našim bralcem
Tit Doberšek
Čas je že, da bi „gostilne" postale res gostilne
Niso redke gostilne, kjer točijo samo vino in žganje. V teh gostilhah ne moreS popiti malinovca, kisle vode, silona in dostikrat celo ne likerja Topla jedila imajo te »gostilne« samo ob sejmskih dnevih sicer pa ne moreš debitj kosila nit; po naročilu. Človeka je sram ob misli, da imamo v našem okraju kjer celo razpravljamo o poživitvi turizma, take gostilne ki vsekakor niso v čast gostinstvu Nikakor ni mogoče razumeti na eni strani jadikovanja zastran visokih davkov, na drugi strani pa tako malomarnost
Ali ne bi tu posredovala tudi okrajna gostinska zbornica?
-nc
Tečai za naši Iške strojnike
Naša gasilska zveza si stalno prizadeva da bi članstvu nudila čim več strokovnega znanja Uspeli tečaj za gasilske podčastnike je pokaza1, da je zanimanje na podeželju res veliko Ker so naša društva povečini že opremljena z motornimi brizgalnami, moramo usposobiti čim več dobrih strojnikov Prav zato nameravamo v novembru prirediti večdnevni tečaj za strojnike. Naši mladi gasilci kažejo za ta tečaj precejšnje zanimanje. Vabimo vsa društva, k; še nimajo dovolj izurjenih strokovnjakov, da zberejo tiste, ki imajo do gasilskih strojev veselje, ter jih pošljejo na tečaj.
Leo Koman
VSE ZA OTROKE
(Nadaljevanje s 1. strani) elektrifikacija dežele, ki se postopoma izvršuje, bo omogočila napredek tudi na tem področju. Naša domača industrija bo prav lahko izdelala stroje za pranje, čiščenje tal, patentne električne štedilnike in podobno. Sedaj je to dostopno le redkim srečnim posameznicam
Sistem naše otroške zaščite po oblastveni, državni liniji močno dopolnjujejo razna društva in organizacije ki se bavijo z mladino: Zveza borcev. Društvo prijateljev mladine, Rdeči križ, Partizan in druga Društva prijateljev mladine, ki so se zadnja leta zelo razširila, so letos tudi nosilec priprav za Teden otroka, razen v Kostanjevici in na Vidmu, kjer ca aobro delujeta in pripravljata Teden otroka tamkajšnji ženski društvi Vloga društev je pri vzgoji otrok zelo pomembna. Skrbijo, da se izvajajo uredbe in zakonj s oodročja mladinske zaščite po drugi strani pa rešujejo take probleme svojaqa terena, ki jih samo s črko zakona ne bi mogli rešiti ker terjajo mnogo vztrajnega in požrtvovalnega dela ter ljubezni do otrok.
Iz programov za letošnji Teden otroka je videti, da se DPM, RK in druge organizacije močno borijo proti čezmernemu uživanju alkohola, kar je nujno potrebno in upravičeno Podatki namreč kažejo, da je naš okraj v potrošnji alkohola na precej vidnem mestu Ta akcija je .usmerjena predvsem na mladino, ki jo mo-
0 prometu z nepremičninami
V skupini člankov o predpisih zakona o prometu z zemljišči in stavbami objavljamo danes bistvene določbe poglavja o kupovanju in prodajanju zemljišč in stavb po politično-teritorialnih enotah.
Pristojni državni organi lahko kupijo v imenu politično-teritorialnih enot od zasebnikov, družbenih organizacij in društev vsako zemljišče in stavbo.
Ti organi lahko dajo v imenu navedenih eriot zasebnikom, družbenim organizacijam in društvom kmetijsko zemljišče
v zamenjavo za drugo kmetijsko zemljišče, ali jim ga prodajo, da kupijo od zasebnika drugo kmetijsko zemljišče. Ti organi lahko dajo stavbno zemljišče v družbeni lastnini, na katerem stoji stavba zasebnika, temu v zamenjavo za drugo stavbno ali kmetijsko zemljišče. Prav tako lahko dajo zasebniku stavbno zemljišče, ki je družbena lastnina, v zamenjavo za drugo stavbo ali kmetijsko zemljišče. če je tako zemljišče zasebniku potrebno za zidanje stanovanjske hiše.
Za sklenitev zadevnih pogodb je potrebna poprejšnja pritrdi-
boste obiskali Posavski mu zej v Brežicah, si oglejte tud-' meščansko sobo iz 19. stoletja
Neka? obvest i davčnim zaveza* cem
i.
Po uredbi o davku na dohodek imajo privatni obrtni obrati, ki ne zaposlujejo tuje delovne sile, v letu 1954 pravico do odmere pavšalnega davka na dohodek in pavšalnega prometnega davka. Gospodarski svet Okrajnega ljudskega odbora Krško je sklenil, da je treba v letu 1954 pavšalirati davek tudi tistim obrtnim obratom na podeželju, ki občasno zaposlujejo tujo delovno silo (1 pomočnika), in pa podeželskim gostilnam, ki imajo manjši letni promet.
Okrajna davčna komisija je po gornjih načelih izvršila odmero pavšalnega davka za leto 1954. Odločbe o odmeri bodo te dni dostavljene vsem zavezancem, ki so prišli v poštev pri pavšaliranju. Le-tem so po odmeri pavšalnega davka začasno predpisane akontacije za leto 1954 stavljene v odpis. Če bodo pavšalirani obrati do konca leta 1954 obratovali ob istih pogojih kot do časa pavšaliranja. to je da ne bodo zaposlili tuje delovne sile, ostane odmerjen pavšalni davek dokončen, v nasprotnem primeru pa je možno pavšalni davek stornirati in ob koncu leta izvršiti odmero po vložitvi davčne prijave. Pavša-liranim obratom ob koncu eta ne bo treba vlagati za leto 1954 nobenih davčnih prijav.
Okrajna davčna komisija ni mogla odmeriti pavšalni davek tistim obratom, ki sicer nc za-
poslujejo tuje delovne sile, so pa v letošnjem letu začasno ali pa trajno prekinili obratovanje. Ti bodo morali ob koncu leta vložiti davčne prijave zaradi odmere davka.
Pavšalni davek se plačuje v enakih četrtletnih obrokih in zapada v plačilo 15. februarja, 15. maja, 15. avgusta in 15. oktobra. Potemtakem zapade zadnji letošnji obrok v plačilo dne 15. oktobra.
Zavezanci, ki se e odmero pavšalnega davka ne bi strinjali, imajo zakonito možnost pritožbe zoper odmero. Načelno bodo pritožbe upoštevane tako, da bo pritožiteljem pavšalni davek stavljen v odpis, ob koncu leta pa jim bo po vložitvi davčne prijave odmerjen davek za leto 1954. Do končne odmere za leto 1954 bodo ti zavezanci dolžni plačevati akontacije.
II.
Davčni zavezanci davka na dohodek iz kmetijstva po katastru so dolžni odmerjeni davek plačevati v četrtlet. obrokih. Zadnji letošnji obrok zapade v plačilo 15. oktobra. Ker so vsi zavezanci z individualnimi obvestili seznanjeni z letnim predpisom davka, ponovnih obvestil za zadnji četrtletni obrok ne bomo dostavljali. Poleg že zapadlih zneskov davka iz preteklih četrtletij zapade torej v plačilo s 15. oktobrom rudi zadnji obrok oziroma ostanek od celoletnega predpisanega davka.
Pozivamo vse davkoplačevalce, da pravočasno plačajo vse zapadle davčne obveznosti. Poleg znatnih zamudnih obresti (9%) lahko neredne plačnike bremenijo tudi znatni stroški prisilne izterjave, katero bomo morali uporabiti v novembru in decembru pri vseh zaostan-karjih.
Vse pritožbe in vloge v zvezi z odmero po katastru za leto 1954 bomo skušali rešiti do konca oktobra t. 1. Vse zavezance, ki so v zvezi z letošnjo odmero po katastru vložili utemeljene vloge, pozivamo, da do rešitve vlog akontirajo primerne zneske na račun obstoječega davčnega dolga. S tem se bodo izognili večanju davčnega zaostanka in težavam pri poznejšem plačevanju. Izrecno poudarjamo, da bodo morali biti vsi zapadli davčni zaostanki poravnani v novembru in decembru, to je do konca tekočega leta.
III.
Ponovno obveščamo vse državljane, ki imajo opravka na Upravi za dohodke, da lahko sprejemamo stranke samo v uradnih dnevih, to je vsak torek in petek od 7. do 14. ure. Zaradi obsega in nujnosti izvršitve notranjih del smo prisiljeni, da odklanjamo vsako odpravo strank izven uradnih dni.
Iz pisarne
Uprave za dohodke OLO Krško
tev okrajnega ljudskega odbora, če sklepa ' državni organ pogodbo v imenu občine, pritrditev izvršnega sveta ljudske republike, če sklepa državni organ pogodbo v imenu ljudske republike, in pritrditev zveznega izvršnega sveta, če sklepa državni organ pogodbo v imenu federacije.
Pristojni državni organi smejo v imenu politično-teritorial-nih enot prodajati zasebnikom, družbenim organizacijam in društvom stanovanjske hiše z največ dvema stanova-njima. Za prodajo stanovanjskih hiš zasebnikom, ki je urejena s posebnimi predpisi, veljajo ti predpisi. Republiški in zvezni izvršni svet lahko v imenu ljudske republike ali federacije prodata zasebniku stanovanjsko hišo z več kot dvema stanovanjima ki je bila po posebnih predpisih dana v upravljanje republiškemu ali zveznemu organu.
O nakupu ali prodaji zemljišča ali stavbe v imenu okraja ali občine odloča ljudski odbor na seji, pogodbo pa sklene predsednik ljudskega odbora. Za sklep okrajnega ljudskega odbora ni potrebna nikakršna pritrditev. Pogodbo o naKupu ali prodaji v imenu ljudske republike ali federacije sklene pristojni sekretar oziroma državni sekretar za občo upravo m proračun
Preden sklene pogodbo, si mora državni organ, ki sklepa pogodbo, priskrbeti mnenje pristojnega javnega pravobranilca o pravni veljavnosti pogodbe. Pogodbe, za katere se zahteva poprejšnja pritrditev, se lahko razveljavijo, če take pritrditve ni
Zadnjič navedene določbe o razveljavljenju pogodbe zaradi prikrajšanja nad eno tretjino in o vrnitvi nepremičnine v družbeno lastnino in pa določbe o razveljavljenju kupne pogodbe' zaradi prikrajšanja več kot za eno tretjino vrednosti nepremičnine. veljajo tudi za primer, če državni organ proda ali kupi zemljišče ali stavbo zasebniku ali od zasebnika. Razveljavljenje pogodbe se lahko zahteva ne glede na to, ali je javni pravobranilec dal svoje mnenje o pravni veljavnosti pogodbe ali ne.
Vse te določbe se uporabljajo tudi za zavode, ki so pravne osebe, a niso finančno samostojni. Za sklenitev pogodb po zavodu, ki je pravna oseba, pa ni finančno samostojen, je potrebna pritrditev OLO.
ramo za vsako ceno obvarovati pred alkoholizmom.
Nekatere organizacije DPM so uvrstile v svoj program tudi zbiranje denarnih sredstev za organizacijo šolske mlečne kuhinje v zimskih mesecih. To je prav tako dobro premišljena in pametna stvar ter vredna, da bi jo posnemala vsa društva.
Ne bj mogla našteti vseh mogočih idej in nalog, ki jih bodo uresničila posamezna društva za Teden otroka Pri tem niso na zadnjem mestu razne zborne prireditve za otroke in starše. Vse te priprave dokazujejo, da imamo pravilen odnos do otrok, da smo pripravljeni zanje delati in se žrtvovati.
Društvom prijateljev mladine, Rdečemu križu, ženskim društvom, Partizanu in vsem, ki si prizadevajo, da bi bilo našim otrokom lepo, želim v imenu Okrajne zveze DPM pr; njihovem plemenitem delu kar največ uspeha!
j Miša iriia
I Tržne cene za povrtnino, zelenjavo, sadje ter za druga živila so bile v času od 19. do 29 sept. po posameznih tržiščih naslednje:
Krško: krompir 12, solata endivija od 40 do 50, čebula 40, svež paradižnik 40, sveža paprika 40, sveže zelje 25, jabolka 40, hruške 50, breskve 30, grozdje 60, sirček 100 (kepica od 7 do 8), smetana 300 (skodelica od 40 do 50) dinarjev za kilogram, jajca od 16 do 17, piščanci od 350 do 500 din za par, bela moka 80, proso 40, koruza 40 din za liter.
Tržišče v Krškem je bilo v tem tednu še kar dobro založeno. Cene za povrtnino, zelenjavo in sadje so razmeroma zelo visoke, celo nekoliko višje kot v Ljubljani in Zagrebu. Vzrok za tako visoke cene je treba iskati v pomanjkanju intervencije družbenega sektorja. Na tržišču v Krškem ima svojo stojnico edino le Kmetijska zadruga Videm, ki pa ima nezadostno izbiro sadja in zelenjave. Kmetijska zadruga je prodajala kmetijske pridelke po naslednjih cenah: krompir 12 (sedaj 10), čebula 25, svež paradižnik 30, jabolka 30, hruške 30, breskve 15 din za kilogram.
Senovo: krompir 12, čebula od 45 do 50, solata endivija 40, sveža paprika 45, hruške 60, grozdje 80 din za kilogram, jajca 17 din.
Tržišče na Senovem je slabo založeno s sadjem, povrtnino in zelenjavo. Temu primerne so tudi cene, ki so verjetno najvis-je v Sloveniji. Ne bi škodilo, ce bi brestaniška ekonomija kdaj pa kdaj pripeljala na trzisce nekaj zelenjave in povrtnine..
Odkupna podjetja odkupujejo živino, gozdne sadeže in sadje po naslednjih cenah: govedo od 115 do 130, teleta od 135 do 150, pitane prašiče od 160 do 170 dinarjev za kilogram žive teze, pujski (8 tednov stari) od 2000 do 3000 din, suhe gobe od 1000 do 1400, jabolka od 14 do 20, breskve od 6 do 12, breskve za izvoz 70, slive od 15 do 20, zelje 15 din za kilogram, jajca 17 din.	'nC-
Alkoholizem v našem okraju
Jugoslavija šteje danes oko-li 5 milijonov rednih potresni-kov alkohola, nekako 150.000 pa pravih alkoholikov. Leta 1951 so vsi ti pivci alkohola potrošili 59 milijard din za vino in 32 milijard din za žganje.
Pivci iz našega okraja zavzemajo v tej milijonski armadi ! še kar pomembno mesto. Po 1 podatkih Zavoda za statistiko in evidenco pri OLO Krško smo v našem okraju v letu 1953 samo v gostinski mreži prodali 716.480 1 vina, 22.707 1 žganja ter 17068 1 žganih pijač (v vrednosti približno 130 | milijonov, din). Ce k temu pri-; štejemo še količine, ki jih piv-i ci popijejo doma in pri raznih ’ vinotočih, potem lahko mirno rečemo, da zavzemamo eno izmed prvih mest v Sloveniji. Posledice takšnega nalivanj a. z alkoholom seveda ne izostajajo. . O njih pa kaj več drugič.
-nc
Trgovina s čevlji
v sestavu Trg. podj.
„POTROŠNJA" v KRŠKEM
(PRI BENCINSKI ČRPALKI)
obvešča vse svoje odjemalce in ostale potrošnike, da jim je pripravila bogato Izbiro obutve za zimsko sezono. Obiščite nas in prepričali se boste da imamo na zalogi ceneno in kvalitetno obutev od priznanih tvrdk širom Jugoslavije! — Naše ges’o je:
„DELOVNEMU ČLOVEKU CENENO OBUTEV!"
Štev. 39
Novice in dopisi iz naših krajev
To a one s S udenca
Priprave na proslavo 75. obletnice šole. Letos je preteklo 75 let, odkar se je na Studencu pričel redni šolski pouk v sedanji šolski zgradbi, ki je bila zgrajena v letih 1877/78.
Vas Studenec je' do_ leta 1780 pripadala pod raško župnijo in na Studencu sploh ni bilo šole. Zato so nekateri obiskovali šolo na Raki, drugi v Sevnici, nekateri pa so celo obiskovali nemško šolo v Celju. Velika večina prebivalstva pa je ostala nepismena, ker obiskovanje šole ni bilo obvezno.
Približno sto let pozneje, leta 1875, je bila na Studencu ustanovljena neke vrste »cerkvena šola«. Takratni organist je namreč cela štiri leta zbiral mladino v mežnariji in ji s palico prav dobro vtepal skrivnosti pisanih in tiskanih črk v glavo. Že 3 januarja 1879 pa se je pričel pouk v sedanji zgradbi. Sola je bila v začetku enoraz-redna, še isto leto pa je bila razširjena v dvorazrednico.
Ker je število učencev naraščalo (šolski okoliš je bil mnogo večji kakor danes, v šolskem letu 1893/94 pa je bilo 195 učencev vsakdanje šole in nad 50 učenčev tako imenovane ponavljalne šole), je bila 1905. leta dozidana še ena učilnica. Takoj po prvi svetovni vojni je bila šola razširjena v trorazrednico, 1933. leta pa v štirirazrednico.
Med zadnjo vojno je potekal j pouk le nekaj časa, ker so bili domačini izseljeni, šolo pa so obiskovali le otroci nemških priseljencev. Po osvoboditvi je šola dobila večji razmah.
Proslava 75. obletnice bo 2. in 3. oktobra. Ustanovljen je bil pripravljalni odbor za^ izvedbo proslave. Vaščani žele, da bi ta edinstveni praznik čim lepše praznovali. Šolska mladina iz Studenca in Primoža pripravlja za nedeljo, 3. oktobra, dopoldne lepo kulturno prireditev, sevniški pevci pa bodo domačine razveselili že v soboto zvečer s slovensko pesmijo. Vsi, ki so obiskovali to šolo, pa se bodo v nedeljo popoldne, ko bo veliko ljudsko rajanje, skupno z ostalimi gosti razveselili in pogovor med njimi se bo prav gotovo vrtel okrog mladostnih let, ko so obiskovali šolo.
Zbor volivcev. Preteklo nedeljo je bil v šoli zbor volivcev. Udeležba je bila zelo slaba. Maloštevilni volivci so razpravljali o raznih gospodarskih in
komunalnih vprašanjih. Zadnje čase se volivci vse bolj zanimajo za opekarno, ki.je že po osvoboditvi stala na Studencu in je potem prenehala delovati. Sklenili so, da bodo storili vse, da dobe zopet opekarno. Problem je le začetno finansiranje. Prav tako se zanimajo tudi za bogata ležišča manganove rude v bližnji vasi Orle. Tu so tudi že pred vojno kopali, vsled finančnih težkoč pa so prenehali; Dobro bi bilo, da bi se tudi drugi gospodarski krogi pozanimali za to stvar.
Nadalje so razpravljali še o proslavi 75. obletnice šole, o popravilu vaških poti in mrt-. vašnice na Studencu ter o davkih. Razpravljali so tudi o bodočih komunah. Vaščani bi želeli slišati o tem_ kaj bolj podrobnega in določnega.
»Teden otrokA«. Tudi za izvedbo tega tedna se pripravljamo. Svečana otvoritev tedna bo v nedeljo, ko bo kulturna prireditev šolske mladine ob proslavi 75. obletnice šole. Med tednom bomo s *olsko mladino obravnavali razna pereča vprašanja, zlasti borbo proti razširjenju alkoholizma med šolsko mladino. Ob zaključku tedna bomo imeli še roditeljski sestanek. kjer bomo pretresali vse probleme šolske in izvenšolske mladine. Dobro bi bilo. če bi člani občinskega sveta za soc skrbstvo obiskali v tem tednu socialno ogrožene družine, se z njimi pogovorili — morda bi pa našli tudi kakšen prispe’ ek za nje. Ravno v tem času bo na Studencu začela delovati posvetovalnica za matere, kar vaščani zelo odobravajo. E. Z
Kapele pri Dobovi
V nedeljo, 26. septembra, je bil polletni občni zbor Kmetijske zadruge Kapele pri Dobovi, ki ga je obiskalo nad 30 zadružnikov. Za OZZ Krško je zboru prisostvoval tov. Cimperšek. Zadruga ima sedaj 3 bike-pieme-njake, uredila Je piemenilne kroge, izvedla je uspelo škropljenje sadja s rumesanom, večje težave pa ima s strojnim odsekom katerega izgubo mora kriti z dobički trgovine. Obnovili so hranilni odsek, izvolili nove odbore živinorejskega in poljedelskega odseka, sprejeli nova pravila in zvišali deleže od 500 na 1000 dinarjev.	D- V.
Ob 'Tednu muzejev in žuliti®
narodnih in kulturnih snouientkov
Priurave za Teto otreM^
Kaj priprav! ajo na Senovem ?
Razveseljiv pojav, ki ga opa- predavanjem, v nedeljo 10. ok-žamo v naši družbeni sredini, je tobra, pa bo otroški praroik.
Že v eni prejšnjih številk našega lista smo omenili, da bo letos v Jugoslaviji teden od 3. do 10. oktobra posvečen muzejem in zaščiti prirodnih m kulturnih spomenikov. Kako naj se proslavi ta teden v našem okraju v zvezi s sodelovanjem in pripravami Posavskega muzeja, smo omenili tudi že zadnjič. Ker se pa ta teden praznuje leto s prvič in se bo tudi naslov sam zdel marsikomu mogoče nenavaden, ne bo morda odveč, da ob začetku teg a tedna spregovorimo nekaj besed o njegovem pomen u in o vlogi ter nalogah muzejev v današnji družbi.
Zamisel, tudi prt nas pouda- gove Preteklosti so »poznali ze riti pomen muzejev kot živih pred loO leti v bivših avstrij-
prič narodove preteklosti, ni j skih deželah. Bilo je to v času, nova Patriotsko vzgojno vred- i ko je Avstrija po dveh iz&ub nost muzejskih zbirk kot ogle- ljeiiih vojnah z Napoieonom v dala narodovega razvoja in nje- začetku prejšnjega stoletja stala aa	s	nasproti sili Francozov crez mo-
či. Takrat so poskušali v Avstriji vse, da bi vzbudili patrio-
i omenim samo našo najbližjo ; okolico — Drnovo in Libno.
| Takšen divji lov za najdbami ! v zemlji in trgovanje z arheo-! loškimi predmeti je vladalo tudi ; še v stari Jugoslaviji. Naj omenim samo primer avstrijske vojvodinje Mecklenburške, ki je kopala skoraj na vseh važnejših prazgodovinskih najdiščih na Dolenjskem in nagrmadila kot privatno last ogromen arheološki inventar. Bivša jugoslovanska država je dovolila, da je vso to bogato in dragoceno zbirko, s katero bi lahko napolnili ogromen muzej, vojvodinja Meckienburška dala prepeljati v Ameriko in jo v New Yorku prodala na javni dražbi. Kaj'
striji vse, da bi vzDuai.n parno-	^ Q stan1u Spome-
tična.čustva P«J.F0„^mnozi- ,	varstva v stari Jugo-
cah za upor proti zavojevalcu Napoleonu. Avstrijski nadvojvoda Ivan je bil v tej dobi glavni pob omik ln mecen pri ustanavljanju muzejskih ustanov, tako n. pr. muzeja v Gradcu, ki nosi še danes njegovo ime. Zbirali in razstavljali so pred-
vprino veči» skrb in zanimanje DPM bo ta dan organiziralo za . vgem narodopisno gradivo, da bi
-------gimnazije j $ ^em prj preprostem narodu
vzbudili nacionalni ponos in
vojZmTd,neeinVavle^dTbomo KVbUžnjo "vas Seaern, ^ v čaTu Tedna ohoka temu važ- bodo izletniki predvajali vesel nema vprašanju dali še poseben program, društvo pa jih namerava poudarek	i ob tej priložnosti razveseliti s
Pa Si oglejmo načrt, ki ga je ! pogostitvijo.	-	.
za ta čas v okviru navodil in j Pri akciji za organiziranje lastnih pogojev izdelalo Društvo j otroškega praznika je društvu pri ateljev mladine na Senovem. 1 nudila znatno pomoč preskrba
Sta”” ,ST1,*,,tat, £7,«,"»“’“Sikt,fnS	55KSTSSS«.SS-35-”
sFS H&s stz\*zs~ n 1	’s&en »
ItL V JTSLM: 52 SKZ £T^£ i SSrtKS!!
spoštovanje do tega. kar je last naroda in s tem patriotično zavest. Uspeh tega prizadevanja ni izostal; spomnimo se samo junaškega upora tirolskih kmetov pod vodstvom Andreja Ho-ferja proti francoskim zavojevalcem.
Tudi sledeča desetletja 19. sto-
slaviji, da danes srečujemo last slovenskega naroda raztreseno po vsem svetu, v vseli svetovno-znanih muzejih.
Drugače je poskrbljeno_ _ za spomeniško varstvo in zaščito kulturnih in prirodnih- spomenikov danes. S posebnim zakonom je določeno, da je vse, kar krije zemlja v sebi — in sem spada tudi spomeniški material — narodna last. Pregled in evidenco nad vsemi najdišči ima v vsaki republiki obstoječi .spomeniški urad za varstvo kulturnih in prirodnih spomenikov, ki daje dovoljenje za raziskovanje posebno priznanim strokovnja-kom-arheologom. Vsi najdeni
materialnih
diteljskj sestanek	čaja.	Krista Radej j roda._:________^	zbirke S M so nekoč bivali v naših
IZ BREZ C
Uspel roditeljski sestanek
Na roditeljski sestanek, ki je bil na Bizeljskem 26. septembra 1954, je prišlo precej staršev, ki so z zanimanjem poslušali predavanje o problemih vzgoje otrok. Prav tako so se z učitelji pomenili o obveznem osemletnem šolanju, o nabavi potrebnih učnih knjig in še o poučevanju nemščine kot neobveznem predmetu.
V razgovoru z učitelji so starši povedali svoje težave, med drugimi tudi nabavo knjig, ki so precejšen izdatek zlasti za učence v višjih razredih. Pogovorili so se lepo po domače o vsem; na vsa vprašanja, ki so jih postavljali učiteljem, jim je bilo odgovorjeno. Prav zadovoljni so se razšli in želimo se več takšnih roditeljskih sestankov.	M. P
Jutri vsi na zbor volivcev ob 9. zjutraj v dvorano JLA! Na dnevnem redu bo obravnavanje o kar na.idostojnejši proslavi našega občinskega praznika v četrtek. 28 oktobra, in Posavskega tedna, ki se bo pričel v soboto. 23. oktobra, dalje o organizaciji bodoče komune v našem območju, pa tudi o proračunu za leto 1955
Napredek pri oskrbovanju z vodo. Občinska komunala je pred kratkim položila na novo 700 metrov vodovodnih cevi, tako da ima sedaj vodo tudi Tovarna pohištva m vsi stanovalci Bizeljske ceste ter Vodnikove in Aškerčeve ulice. Te dni bodo uredili tudi kanalizacijo v Vodnikovi ulici.
Umrl je Jože Hervol, železniški upokojenec iz Lenarta _pri Brežicah. Bil je marljiv član občinskega odbora SZDL ter je vedno in povsod rad prijel za delo v naši občinski javnosti.
Lesen most bo nadomestil sedanji brod na Savi med vasjo
pripravlja to vazno in boljšo
DPM
/azuu	, ..
Navzoči so bili : poletje z
Krško
v Krškem je Imelo čez
komunikacijo. -------
tudi zastopniki mestne občine Brežice, medtem ko so pogrešali nekatere odposlance drugih v poštev prihajajočih občin. Most. bo zlasti velikega pomena za-
Zanimanje za muzejske zbirke , se je stopnjevalo in razširjalo v i vsem prejšnjem stoletju in v
____: desetletjih našega stoletja. Spre-
otroki vred počitnice. ; vrglo se je že v pravi lov za
Prinrave za Teden otroka pa so arheološkimi predmeti. Iskali so
stvse vpPta°;»»
akademija, zdravstveno predava- dajali za boren denar raznim nje prodaja posebnih blokov in; danes _svetovnoznanlm ..L=(»v ve šolsko m’eč-1 jem v inozemstvu. taKO
ki so nekoč bivali v naših krajih.
Dosti številnejše so v vseh muzejih zasto-pane seveda priče o življenju našega naroda. Ravno te naj bi si vsak s ponosom ogledal, saj se v njih zrcali v ec kot tisočletni razvoj majhnega slovenskega naroda. V tem raz-
muze- i voju se zrcali vsa trnova,
bo zlasti vemtega pomena za- nje, p.vua,« r—----------V „Vf- i Tem v inozemstvu, tako v Lon- j vendar s taksno nraoros. o
radi zveze z novo avtostrado, ki: zbiranje sredstev za soLko rm c . ^	York. Le tako vztrajnostjo prehojena pot na-
bo tekla nedaleč od Cateških : no kuhinjo v zimskih mesecih, don ^	ti > šega naroda; pot. ki nas_je vo-
Toplic.	..	.	......I Predviden |,	•*£ | Z£S^X •***.««*• I «*	S fSS
Uldi^UCIia	OV, j- ------------------------- -	,
preurejanja Prosvetnega doma na njem pogovorile o izdelova preselila v staro občinsko hišo nju copat za šolske otroke. P-o-pri tehtnici, kjer bo pa dokonč- nirska. organizacija na osnovni
’	“	' '	-------:— goli pripravlja za otroke v tem
tednu izlet in pogostitev z grozdjem. Na praznik se pripravlja tudi otroški vrtec.
slovenske zemlje,
no ostala. Za zdaj se mora sicer stiskati v dveh maihnih prostorih v pritličju. Kakor hitro pa se bo našlo stanovanje za l družini, ki stanujeta v tej hiši, bo celotno poslopje z osmimi prostori urejeno izključno za glasbeno šolo. Letos je voisanih 50 gojencev za klavir, 9 za violino. 3 za čelo in 1 za kontrabas. Nekaj novega je za Brežice nrirvravU-dni razrod Ricr se bodo najmlajši kandidati za bodeče študirani e instrumentov vse leto izobraževali o splošnih
Videm
Kakor povsod se tudi na Vidmu pripravljajo na Teden otroka Društvo delovnih žena z ostalimi množičnimi organ.zaci-jami na Vidmu pripravlja otrokom prihodnji teden lepo presenečenje.
V začetku tedna bo tov. Stopar, igral s šolsko mladino šahovsko simultanko. Med tednom bo predavanje o negi dojenčka s filmom. Pravcati praznik videmskih otrok bo pa v četrtek Dopoldne bodo gledali kratek h im »Mizica, pogrni se«, za tem bodo - spremstvu učiteljstva odšli na
,	f-i-i     A	Ir oj n rl o 1 TJ
Dopisujte v
.Posesti!
leda K*
danji brod na Savi med vasjo v e oo	-
Mostec in Čateškimi Toplicami glasbenih pojmih ^ ° s°U|f Preteklo nedeljo je bila že dru- j Za pripravljalni razred ga Seja gradbenega odbora, ki ' vpisalo že 38 malčkov.
Ibseni”© io1© ;h Posuti
Osnovna šola v Brežicah je v . Na vseh s®s,a"k*i^li^Vrožkih ‘ oafedT Tovarno "čokolade in li-preteklem tednu izvedla roditelj- na zega po P ,	. SQ ^erjev ocj tam pa na Sremič,
ske sestanke po vseh vaseh sol-	ročnega de a	•	trocj	kjer	bodo	pogoščeni s pecivom
skega okoliša. Udeležba je bUa z	se potegovali,	da njihcm	otroc^	Mr	P £	zaffl:slim0 da-
malimi izjemami izredno dobra, zaiadu popoL n g P	bo pelo in se igralo okrog 250
Učiteljstvo je seznanilo starše . bi b i; pnkrajsani na delu v mo	Pe bo to pravo otroško ra-
najprej z družbenim upravlja nirskih krožkih. Zelo umestne so otro , bo ^	P	otrokom za
njim šole, nato z ustanovitvijo	j bde pripombe	naj bi zdravstve^	janje, ki	bo ^sta	o ^
Društva prijateljev mladine m	, ne ustanove ne	samo ug	,	^	zaključek bo	v soboto aka-
končno z vsemi problemi ki se bolezenske stanje	,	Hpmiia na kateri bo poleg otrok
dc,,k,i„ V,g„„	,™k. BO,- lih ud, »drevde.	oVM.
.ih večerov. N.jb.li Md.ll.n. ! “h. c.lrok pnpomorejo d. «”;»«“,» Tbod, »Mu.lll nišo,
j&UKt	1"“"”	PO.0.v». Sola Brečice ,k,h in jo en.,, M, =.-«■
iiiinnipiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii!B||iiiiiiiiiiiiiii#iiiwiiiiii™ii®ii1|i|i|i|i,1i,ip	KULTURNI 0B70RNSK
Zanimiva kn’ilica o Piešernu
Malo pred drugo svetovno vojno je imel Josip Vidmar v Ljubljani. javno predavanje o Prešernu. Vsebine se skoraj več ne spominjam; nemara je vzrok v tem, ker predavatelj ni govoril strnjeno, gladko, kakor sem pričakoval, ampak je formulacije oblikoval sproti, jih tako rekoč kopal iz sebe. Dobro pa mi je ostala v spominu Vidmarjeva prispodoba, upodobljena kot priznanje pesniku in opravičilo sebi; glasila -se je nekako takole: Prešeren je kakor čudovito -popolna krogla, ki ji s kritičnim prstom nikakor ne moreš blizu; ob vsakem, prijemu se ti izmuzne iz rok ...
Tako nam je ta odlični slovenski kritik, ki tedaj svojega predavanja menda ni objavil, ostal na dolgu vse do letošnjega februarja, ko.je v Prešernovem tednu objavil v Slovenskem poročevalcu odlomek, ki je že dal slutiti, da se nam obeta zanimivo delo o Prešernu. Kmalu zatem je Naša sodobnost objavila v celoti Vidmarjev bleščeči in globokoumni esej, pravkar pa
ga je Državna založba Slovenije ponatisnila v skromni, vendar prikupni obliki.” V naslednjih vrstah bomo naše bralce seznanili s tem žlahtnim sadom dolgoletnih Vidmarjevih razmišljanj in spoznanj.
V uvodu ugo.tavlja avtor, * da imamo Slovenci doslej en sam estetsko kritičen esej o svojem naj večjem pesniku; napisal ga je ‘ Stritar leta 1866. (Trditev velja pač toliko, da je Stritarjev esej edini, ki obravnava Prešernovo delo v celoti.) Vidmarja je spodbudilo k pisanju predvsem dejstvo, da se iz leta v leto množi sorazmerno že kar bogata literatura o Prešernu, da pa je na žalost »malo kritična in večidel neskladna z visokim duhom in prirodo tega pevca po volji \isode«. Prav zato je on skušal prenoviti in poglobiti Stritarjev esej. Poskus se mu je izvrstno posrečil.
Primera med obema esejema,
* Josip Vidmar, Dr. France Prešeren Esej. DZS. Ljubljana 1954. 77 str.
ki ju loči častitljiva razdalja skoraj devetdesetih let, se kar sama ponuja. Stritar je pisal svojega na začetku kariere; bilo mu je ravno trideset let in si je z njim šele utrl pot v javnost; Vidmar pa je že nekako trideset let naš vodilni kritik in je napisal esej, ko ima za seboj že celo vrsto nastopov po najvidnejših revijah ln celo dve zajetni knjigi kritik. Stritarjev esej pomeni za tiste čase sijajen začetek slovenske kritike in esejistike, Vidmarjev pa zavidljiv vrh, v katerega se je pognala naša kritična misel prav po Vidmarjevi zaslugi v zadnjih desetletjih. Stritar ni imel na razpolago nikakih literarnozgodovinskih pripomočkov, bil je torej prisiljen hoditi samostojno pot; Vidmarju so olajšali delo številni prešemoslovci: Prijatelj, Žigon, Kidrič, Slodnjak in drugi, vendar je tudi on povečini ubral svojo pot, na račun prešernoslovja pa je celo izrekel nekaj prav pikrih besed, kakor smo videli zgoraj. Stritarju je rabila pri obravnavi pesnikova lastna ureditev v Poezijah 1847, Vidmar pa se je naslonil na kronologijo pesmi. I kakor jo je ugotovila literarna
zgodovina, v prvi vrsti jlr. Fr. i Kidrič. To mu je omogočilo, da je prikazal tudi umetnikovo čustveno, miselno in oblikovno rast. Obenem pa je, kar je za Stritarja umljivo, za Vidmarja pa presenetljivo, skupno to, da le malo citirata tuje izsledke. Naj za primerjavo med obema navedemo, - kako pišeta o istih vprašanjih eden in drugi.
O ljubezenski pesmi piše Stritar: »Ljubezen je torej središče, okoli katerega se sučejo vsa pesnikova čustva sredi-šče njegovega pesniškega značaja Ker nam je pesnik sam razodel to skrivnost, kaj bi jo dalje iskali? In vendar bi se motili in bi delali krivico pesniku, ako bi mu verjeli, kar sam trdi. Tanjša preiskava nam, upamo, pokaže, da Prešeren ni erotičen pesnik, ni kak zakasne trubadur — vsaj ne v navadnem pomenu.« (Cit. po Klasju, •štev. 11—12, 1948, str. 8—9J Vidmar pa sodi takole: »Ce za koga, velja za Prešerna Župančičev stih: ,To srce . vstvarjeno je za ljubezen'. Pozna jo v vseh oblikah. Od lahkotne in frivol-ne do velike strasti ki lahko izpolni in preobrazi vso naravo človeškega bitja. Tej Velja l
vrhunec in najžlahtnejši del njegove poezije ... Prešeren je edinstven ljubimec. Treba ga je le bežno primerjati z drugimi pesniki: s sentimentalnim in fn-volnim Jenkom, z nervoznim, a vendarle nekako pubertetnim Cankarjem ali s hladno strastnim Zupančičem..., pa se pokaže, kako prirodno m vendar vzneseno je Prešernovo cusuvo, kako priroden in vendar visok je ta človek, kako pretresljivo je premagaj in vdan v svojo ljubavno usodo.« (Str. bi bd.)
Ze ta dva skromna primera kažeta vso razliko med primitivnimi prijemi naše kritike 1866 in tenkočutnim kritičnim instrumentom Vidmarjevim.
Poleg teh in takih bistroum nih ugotovitev je Vidmar v svojem najnovejšem delu nani zal še celo vrsto zanimivih pogledov, ki jih seveda ne moremo vseh navajati. Naj posebej omenimo le pasus o Sonetnem vencu! Nedvomno sodi ne le med najboljše Vidmarjeve stvari, ampak tudi med naj lepše, kar je bilo napisano pri nas o Prešernu sploh in se dostojno uvršča ob znamenito Zupanči čevo Besedo o Prešernu.
Seveda pa so v Vidmarjevem
Hilli
eseju tudi sodbe, ki njihova nespornost ni tako jasna. Da se je Prešeren tudi kot umetnik razvijal počasi, najbrž ne bo mogoče dokazati, ker nam njegove prve pesmi niso ohranjene; izmed najzgodnejših ohranjenih del pa nasprotno Lenora in Povodni mož govorita o čudovito naglem vzponu m razvoju. Iz istega razloga se tudi ne zdi prav trdna sodba, da pričenja lirik Prešeren literarno pot presenetljivo s pripovedno in priložnostno pesmijo; med petimi pesmimi, ki jih stavi Kidrič v visokošolsko dobo, so namreč kar tri (Zvezdogledom, Prophetischer Trost in Dekletom) take, da razodevajo vsaj tolikšen lirski talent kakor epskega. Dvomljivo se zdi tudi govoriti o sramežljivi Prešernovi naravi spričo tako Izrazito izpovednega značaja njegove lirike (str. 10, 60); nekoliko prenizko je taksirana Izgubljena vera (str. 44); toda to so samo malenkosti, ki jih odtehta bogastvo pronicavih. zanesljivih ugotovitev in. bistroumni h oznak in domnev o. vsebini, idejah, slogu in obliki.
Vidmarjev esei ie torej lep uspeh naše kritike.	Eler.
S plenuma okrcanega odbora Rdečega križa
Organizacija RK šteje v našem okraju 4315 odraslih in 5019 članov podmladka. — V tem letu je Rdeči križ razdelil za več kot 3 milijone dinarjev pomoči v gotovini, obutvi in živilih. —
Nad 1000 ljudi je darovalo kri za bližnje.
V	petek, 24. septembra, je zasedal plenum Okrajnega odbora Rdečega križa. Plenum je otvoril in pozdravil predsednik dr. Rojina, poročilo o delu pa je podal tajnik Franc Arnšek.
Organizacija RK v našem okraju šteje 4315 odraslih in 5019 članov podmladka. V primeri z letom 1953 je poraslo , število odraslih članov za 960 in j število članov podmladka za 750 članov. Največ novih članov so pridobile organizacije na Blanci (224), v Krškem (244), v Podbočju (88), v Artičah (90) 'itd. Ti podatki pa niso popolni, ker organizacije v Vel. Polani, v Brestanici, Leskovcu. Kostanjevici in še nekatere druge niso pravočasno dostavile poročil o stanju članstva.
Organizacija RK je v tem letu organizirala predvajanje raznih zdravstvenih filmov, ki si jih je ogledalo več kot 4000 ljudi. Zdravstvene filme si je ogledalo največ ljudi na Zdolah, Bizeljskem, Senovem, Raki, v Brežicah, Podsredi, Podbočju in Boštanju, najmanj pa v Krškem, Cerkljah, Kostanjevici, Bistrici in Globokem.
V	krvodajalski akciji, ki jo .je organiziral Rdeči križ, je darovalo svojo kri približno 1000 ljudi. Največji uspeh so dosegle organizacije na Senovem (514), v Sevnici (155), Krškem (130), Kostanjevici (116) j in v Brežicah (90).
Tečaji za žensko mladino, ki j:h je organiziral RK, so bili dobro obiskani. Prva generacija tečajnic je dokončala dva tečaja, kar bo vsekakor dobro vplivalo na zdravstveno stanje
Ob Tednu muzejev in zaščite prirodnih in kulturnih spomenikov
(Nadaljevanje s 3. strani) sužnja in podložnika nemških fevdalcev preko junaških dejanj naših kmečkih upornikov in prvih prič književnega dela naših protestantskih piscev, preko narodnega prebujenja in pojavov narodne zavesti v borbi z nemštvom. Končno je bila ta stoletna trnova pot našega naroda navzgor prav v novejši dobi, v letih NOB, kronana z zmago, s pridobitvijo lastne državnosti.
Iz vsake zgoraj omenjene dobe v razvoju našega naroda je v muzejskih prostorih ohranjen tu in tam bodisi materialen ali pisan spomenik. Ko prestopimo muzejski prag, nam je treba le nekoliko fantazije, da v tišini muzejskih dvoran ob razstavljenih predmetih vidimo pred sabo vstajati življenje in slavno preteklost naših prednikov, da vidimo pred sabo razgrnjeno podobo zgodovine našega naroda. In čim večkrat bo naš obisk namenjen tihim muzejskim dvoranam, tem popolnejša bo podoba preteklosti, ki nam jo odkrivajo razstavljeni predmeti. Pri tem se bomo s ponosom zgledovali ob junaški preteklosti naših prednikov in ob teh zgledih tudi nridobili zavest in odločnost, čuvati in braniti vse pridobitve tisočletne borbe naših prednikov in borcev iz najbližje preteklosti. Ko se bomo s to zavestjo vračali iz raznih naših muzejskih . hramov, takrat bodo naši muzeji v polni meri opravljali tisto vzgojno poslanstvo, ki jim ga nalaga naša socialistična družba.	S. Š.
prebivalstva v našem okraju. Novembra bodo začela obiskovati tečaj Rdečega križa dekleta, ki so bile rojene v letih 1936 in 1937. Po podatkih, ki so jih
zasul dva studenca. Prebivalci morajo uživati potočnico. Delegat iz Dobove tov. Vadnal je poročal, da bo treba ljudem omogočiti izgradnjo gnojnih
zbrali občinski ljudski odbori, j jam. V bližini 'nezavarovanih
gnojišč so vodnjaki, kar vsekakor negativno vpliva na zdravje ljudi, ki uživajo vodo iz teh vodnjakov. -»
O mali asanaciji vodnjakov je poročal tov. Pegam, ki je poudaril skrb organizacij Rdečega križa in Okrajnega ljudskega odbora v Krškem za ta problem. Komisija, ki izvaja male asanacije, je imela na razpolago 3,550.000 dinarjev. Iz teh sredstev so bile izvršene asanacije vodnjakov v Prevolah, Sedemu, Brezju, Ostercu, Birni vasi in drugod. V teku so asanacije vodnjakov v Starem gradu, Miadetičah, Zakotu in Krmelju. Ta teden bodo začeli z asanaci-jami vodnjakov v Volčjem, Ceš-njicah, Jelenku, Prušni vasi in Zgornjih Raduljah. Začeli so tudi z deli na izgradnji vodovoda na Mrzli planini in z meritvami za vodovod v Podsredi.
Tov. Pegam je še poročal, da so primeri, ko ljudje nočejo sodelovati in pomagati pri asana-cijah vodnjakov. Tako na primer v Prevolah pri Koprivnici, kjer so dela v glavnem že končana, ni mogoče dobiti ljudi, ki bi zasuli vodoskrbni objekt in ga tako zavarovali pred zimo.
Na koncu zasedanja je predsednik dr. Rojina izročil diplomo^ Glavnega _ odbora Rdečega križa Mariji Šerbec za njeno požrtvovalno delo v organizaciji Rdečega križa. Diplomi bosta prejela tudi Zinka Nunčičeva in dr. Murgelj, ki nista bila navzoča na plenumu.
Plenum je sklenil podeliti pohvalne diplome še nekaterim najboljšim članom Rdečega križa in najboljšim organizacijam pomladka.	-nc
je takih deklet v našem okraju 978. Občine jim bodo izdale odločbe o obveznem obisku teh tečajev
V času od 3. do 10. oktobra t. 1. bo Teden otroka. Organizacije Rdečega križa bodo organizirale zdravstvene preglede otrok, mlečne kuhinje, predavanja o negi in vzgoji otroka itd. V okviru Tedna Rdečega križa, ki bo v času od 1. do 8. novembra letos, bo en dan posvečen starčkom in onemoglim, ki jim nehvaležni sinovi in hčerke od-kazujejo tako imenovani kot Organizacije RK bodo zanje zbirale oblačila in obutev.
Zelo zanimivo je bilo blagajniško poročilo, ki ga je podal blagajnik Lojze Gomilšek. Med drugim je poročal o pomoči, ki jo je nudila organizacija RK poplavljencem in drugim socialno šibkim osebam. V tem letu je bilo razdeljeno za več kot tri milijone dinarjev pomoči v gotovini, obleki, obutvi in živilih. Sredstva so prispevale organizacije RK v Kranju, Mariboru, Jesenicah, Radovljici in Kamniku. Precej je prispeval tudi Glavni odbor Rdečega križa za Slovenijo.
Razpravljanje, ki je sledilo obema poročiloma, je bilo zelo živahno. Delegati so poročali o dejavnosti organizacij in o raznih socialnih problemih, ki jih je še precej na terenu. Predvsem so poudarjali problem preskrbe prebivalstva z zdravo pitno vodo. Čeprav je bilo lani in letos asaniranih veliko število vodoskrbnih objektov, je še vedno precej vodnjakov, ki jih bo treba asanirati. V Kapelah na primer bo treba obnoviti vodnjak. Na Blanci je plaz
Rdeči križ na Size’fskem dobro dela
Dne 23. septembra 1954 je bila 7. seja RK na Bizeljskem. Predvsem so se imeli veliko pomeniti o »Tednu otroka«. Sklenili so, da bodo v tem tednu organizirali kino predstavo za otroke, 3 oktobra pa bodo obdarovali revne otroke s šolskimi potrebščinami in nogavicami, ki
V okolici Krškega so se pojavili divji prašiči j
Preteklo soboto se je v do- ! poldanskih urah razširila v Krškem vest, da so se pojavili na Cestah divji prašiči. Takoj se je zbralo 11 lovcev, ki so Izvedli progon. Ugotovili so, da je sedem divjih prašičev naredilo ogromno škodo na njivah, kjer dozoreva koruza. Prašiči so se zatekli v zaraščene gozdove. Lovci jih niso mogli izslediti; upajo pa, da bo lov uspešen, ko bo odpadlo listje in zapadel sneg.
Brežice—Rogatec 7:2
Nogometaši iz Brežic so gostovali prejšnjo nedeljo v Rogatcu s prvenstveno tekmo in zmagali z rezultatom 7:2.
V moštvu so se najbolj odlikovali Lihič, Golič in Krešo, dobri so pa bili tudi ostali igralci. Kaže. da so brežiški nogometaši resno pripravljeni tudi letos osvojiti najvišji naslov v Celjski podzvezi. Cater Slavko.
jih bo nabavil RK iz svoje blagajne. V tem tednu bo tudi zdravstveno predavanje in pregled vseh otrok. V oktobru mislijo prirediti vinsko trgatev, katere izkupiček bo šel za tuberkulozne in zdravstveno šibke, nekaj pa za novoletno jelko.
Organizacija ima že 3000 članov, vendar se občinski odbor RK trudi, da bi pridobil še novih. Tajnik I. Zajc je najbolj delaven in prizadeven med člani odbora, za kar ga je okrajni odbor RK na svojem plenumu tudi pohvalil. Prav tako tudi Katico Mežnerak in Franca Lipeja.
»Želite morda da vam ošilim svinčnik?«
Nesreče in nezgode
Štefan Poslek. 28-letni poljedelec s Klanj ca, je padel z ostrešja in si močno poškodoval desno nogo
Mirkec Skrbeta, triletni sinček poljedelca iz Ledine, je padel z voza med prevažanjem krompirja in si je zlomil rokico Mitar Stankovič, 17-letni me-haniški vajenec iz Cerkelj ob Krki, si je pri delu nevarno po-š’ 'doval desno roko.
Elizabeta Šetinc. 68-letna gospodinja z Vrhnike pri Ljubljani, je pri obisku na Vidmu padla in si nevarno poškodovala desno nogo
Martin Kodrič, 31-letni pismonoša iz Podbočja, je bil napaden v Kostanjevici. Storilec mu je s kamnom poškodoval glavo in levo oko.
Dominik Bohore iz Presladola se je vračal ponoči z dela domov, pa je padel s kolesa ter si hudo poškodoval obraz. — Učiteljica Savica Zorko iz Brežic je padla, ko se je vračala z roditeljskega sestanka v Bukovšku, na cesti tako nesr *no. da si je zlomila desno nadleht.
Iz brežiške porcdnisnica
V porodnišnici naše bolnice so rodile prejšnji teden:	Marija
Zibert, iz Selc pri Blanci — dečka, Slavica Žakman iz Kraljeviče — dečka. Edika Šušterič s Piršenbrega — deklico. Jožefa Novak s Trebeža — dečka. Ivka Cetin iz Dobove — deklico. Bojana Miljkovič iz Brežic — dečka, Frančiška Salmič iz Gorenje vasi — dečka, Tončka Ste-ger iz Brežic — dečka. Ivanka Gabron z Bizeljskega — dečka Terezija Šribar iz Anž — dečka, Pavla Kozole iz Srednjega Pejavškega — deklico, Julijana Pavlin iz Senožeti — dečka. Dragica Verbič iz Krškega — deklico in Ljubica Ban s Kapelskega vrha — dečka. Čestitamo!
Od 21. do 25. septembra so v brežiški porodnišnici rodile: Jožefa Malus z Drenovca — dečka; Alojzija Badanovič iz Blatnega — dečka; Marinka Mejak iz Sevnice — deklico; Marija Novak iz Pesjega — deklico; Ana Plazar iz Cerovca pri Št. Janžu — dečka; Dragica Kodrič iz Malenc — dečka; Zora Bat-kovič iz Rajca — dečka; Ana Kostanjšek iz Dekmsnce — dečka; Ana Vrbančič iz Jere-slavcgv — deklico; Ana Baznik iz Gornje Pirošice — dečka; Marija Haler iz Artič — deklico; Marija Hervol iz Brežine — deklico; Vika Lalič iz Starega gfada — deklico; Justina Trupej iz Sevnice — deklico.
Hekir okmulrh
VSI SO ENAKI »Nič se ne bojte,« je rekel postaven vlomilec mladi vdovi, »nisem prišel zaradi vas. pač pa zarod j denarja.«
»Oh, vsi moški ste enaki,« je vzdihnila ljubezni željna vdova.
UPOKOJENSKA — France, zakaj si pa šel danes že dopoldne na sprehod?
— Ja, veš. človek je rad popoldne prost.
OTROŠKA
»Mihec, zakaj si rekel teti, da je neumna? Takoj pojdi k nji m jo prosi odpuščanja.*
Mihec gre in pravi■ ‘Teta, prosim te, odpusti mi. da si neumna.*
O NEPRAVEM ČASU Bolan pijanec pride k zdravniku. Po pregledu mu zdravnik odločno pravi; »Vina tudi poskusiti ne smete več!*
»Veste kaj,* odgovori bolnik, »vidim, da ste slabe volje! Bom prišel raje jutri.*
Iz brežiške sodne dvorane
Z VINJEKOM NAD ŽENO
Franc Puntar, kmet iz Senuš, se je prepiral s svojo ženo in zamahnil z vinjekom proti njej ter ji pri tem zarezal sredinec na levi roki Ob drugi priložnosti jo je prijel za vrat in tolkel z njeno glavo oh zidno peč in ob klop. Tako ji je povzročil več telesnih poškodb. Obsojen je bil na dva meseca zapora, pogojno za dobo dveh let. Obdolženec se je zagovarjal, da sta bila oba z ženo pijana in da ga ona večkrat zmerja.
TO NI ZA POSLOVODJO!
Na dva meseca in 14 dni zapora je bil kaznovan Rudolf 2iž*v mehanik iz Krškega, zaradi kaznivega dejanja prikrivanja in nedovoljene trgovine. Od neznanega moškega je kupil lani moško dvokolo, ki so ga ugotovili kot last Edvarda Beži-ška. čeprav bi bil mogel vedeti, da ga je neznaec ukradel pravemu lastniku. Neupravičeno se je pa pečal Žižek s trgovino kot poklicem s tem. da je v času od jeseni 1951 do spomladi 1953 kupoval ogrodja dvokoles in razne kolesne dele, sestavljal iz njih dvokolesa in jih nato prodajal raznim kupcem — Ce že privatni mehanik počenja take stvari v današnji družbi, je grdo, tembolj zavržno pa je to za obdolženca, ki je bil poslovodja mehanične delavnice Kolesar-
skega kluba »Sava« v Krškem in ki je bil torej kot tak oseba posebnega zaupanja.
Za naše gospodinje
ŽELE IZ KUTIN
Kutine ne smejo bitj prezrele, najboljše so še malo zelene, ker vsebujejo več pektina. Lepe plodove dobro obrišemo s suhim prtičem da odstranimo vso belo oblogo ki pokriva p.odove. Nato , jih zrežemo na več delov s pe-] ščičem vred. Denemo jih v kozl-; co in prilijemo samo toliko vo-1 de, da so komaj pokrite. Dodamo jim še nekaj limonovih rezin. Vse skupaj kuhamo tako dolgo, da se začno plodovi mehčati. Teda i zlijemo vse skupaj na prtič, ki smo ga napeli na narobe obrnjen stol ali na posebno pripravo. Spodaj postavimo sk'eđo. Kutin ne stiskamo, ker se sicer sok skali. Na vsak kilogram natekle-ga soka vzamemo 80 do 90 dkg sladkorja, dobro zmešamo in denemo ponovno, kuhat. Mešati ' moramo stalno, in sicer v eno smer Žele je kuhan, ko se kapljica. ki jo kanemo na mrzel krožnik, takoj strdi. Dokler se ne strdi, ga pustimo na miru, potem ga zvežemo s celofanom ali s pergamentom ali pa ga zalijemo s parafinom.
Kutine, ki so ostale na prtičku, pretlačimo in jih z dodatkom sladkorja skuhamo v marmelado.
KINO BREŽICE
Od 2. do 3 oktobra: premiera francoskega filma »Charlijeva teta«.
Od 5. do 7. oktobra: premiera angleškega filma »Kruto morje« po romanu Nikolaja Mont-sarrata.
Od 9 do 10. oktobra: premiera grandioznega amer. barvnega velefilma »V vrtincu«. — Vi-vien Leigh, Clark Gable in Leslie Hovvard. — Zaradi izredne dolžine filma so predstave ob 19.. ob nedeljah ob 9. 14.30 in 18.30. Med odmorom odprt bife. Cena vstopnic 70. 100 in 130 din.
KINO KRŠKO
Od 2 do 3. oktobra: ameriški barvni film »Ivanhoe«.
Od 6. do 7 oktobra: ameriški film »Skrivnost jezera obsojencev«.
KINO SEVNICA
Od 2 do 3. oktobra: ameriški film »Rdečelaska in cawboy«.
Sejmi
V	okraju Krško: 2. oktobra na Blanci.
V	okraju Klanjec: 5. oktobra v Vel. Trgovišču.
JAVNA ZAHVALA Okrajni odbor Rdečega križa Krško izreka s tem po sklepu svojega plenuma z dne 24. sept. 1954 javno zahvalo Okrajnemu ljudskemu odboru Krško, Okrajn. komiteju ZKS Krško, Okrajn. odboru SZDL Krško, Okrajni zadružni zvezi Krško, Ljudskemu odboru mestne občine Videm-Krško, Upravi in uredništvu Posavskega tednika Krško, Trg. podjetju Potrošnja Krško, Vinarski zadrugi Kostanjevica, Sindikatu zdravstvenih delavcev Krško. TVD Partizan Krško, Proštov, gasil, društvu Krško in knjigarni v Krškem za naklonjenost in razumevanje, ki so ga navedene ustanove, podjetja in organizacije izkazale j do Okrajnega odbora Rdečega križa Krško, kadar koli se je obrnil do njih.
I Okrajni odbor RK Krško
OBVESTILO
Od ponedeljka, 4. oktobra, bo zopet redno odprta prenovljena splošna ambulanta v Krškem (bivša bolnišnica) vsak dan od 7. do 13. ure.
Kdor hoče iz splošne ambulante Krško na pregled v obratno ambulanto Videm ali obratno, mora osebno dvigniti kartoteko v svoji ambulanti in jo prinesti v drugo ambulanto s seboj.
Obiski na domu se naročajo dopoldne v ambulanti, popoldne pa na domu dežurnega zdravnika:
Dežurni zdravnik: od 4. do 11. t. m. dr. Tatjana Rojina, — od 11. do 18. t. m. dr. Dušan Milutinovič.
Šef spl. ambulante Krško: dr. Tatjana Rojina
OBJAVA
Prosilcem za razne prispevke sporočamo, da njihovim željam ne moremo ugoditi, ker nimamo na razpolago sredstev, ki bi jih lahko izdajali v te namene. V bodoče na take vloge ne bomo odgovarjali.
ZTP »Posavje« Krško
PREKLIC
Podpisani Bogomir Omerzo, Mali Kamen 41, obžalujem in preklicujem vse žaljivke, ki sem jih izrekel tov. Francu Štrasbergerju, miličniku na Senovem. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od kazenskega pregona.	Bogomir Omerzo.
ZDRAVO, KMEČKO DEKLE za
zunanja in notranja dela sprejme dvočlanska družina. Hiter, Senovo 71.
KOZOLEC IN FtoD prodam. Jos. Pfeifer na Raki. Ponudbe v nedeljo, 12. okt., ob 2. uri popoldne na mestu samem.
MANJŠE POSESTVO S HIŠO
prodam po ugodni ceni. Naslov v upravi lista.
KNJIGOVODJO NUJNO POTREBUJEMO. Soba na razpolago. Javiti se pismeno ali osebno pri Kmetijski zadrugi Kapele pri Dobovi.
ANTON INGOLIČ:
SONČNA REBER
Tevž je dokončno obstal.	|
»No, plešival«, je zaklicala Neža in zavrtela plesalca po taktu hitre polke. »Če bo šlo tako dalje, pravijo naš oče, bo čez deset let na Klopcah drug gospodar, čeprav ICorenka dela za dva.«
»Koliko pa ceni tisto bajto?« 1 je vprašal Tevž kot brez posebnega zanimanja.
Plesalka ga je pogledala zve- ! davo.
»Se misliš oženiti in preseliti na Klopce?«
»Ne, ne!« je pohitel Tevž.
»V kočo ne bi hotela, preveč tesna je in preveč samotno je okolj nje. domačijo s posestvom pa bi imela. To pa, to.«
»Res, bi š’a na Klopce?« je Tevž vprašal s pridržanim glasom.
Neža je osuplo pogledala postavnega plesalca.
»Bi. Ampak ne k Petanu!« je odgovorila resno in malce začudeno.
»Seveda ne k Petanu!« je vzkl’kni] Tevž in se zapodil z Nežo v gručo plesalcev in plesalk.
Bilo mu je prijetno, kot še z j nobenim dekletom. Čudil se je, I da ni Neže opazil že prej Hišo je dobro poznal, ležala je sredi ozkih, a lepih njiv tik pod Klopcami, tudi z Romihom in njego- i vimi trernj fanti je bil znan, a : Neža se mu je pred leti zdela ; preotročja. Zdaj pa je takšno dekle!
Ves tisti večer nista spregovo- ! rila, sicer pa je Tevž vedel, kaj mu je storiti: poiskati si mora dobro službo, hraniti vsako kro- { nico, vsak krajcar in čakati, ča- : k a ti, dokler ne bodo Klopce na- 1 prodaj.
Že prihodnji dan je šel v Brežice in si poiskal službo v večji vinski kleti; zas’užek je bil dober in tudi z delom je imel veselje.
Na Štefanovo je prišel spet v Podiož. V žepu je imel nekaj goldinarjev. Niti toliko ni bilo, da bi si lahko kupil ozare pred njivd, ki je mejila na Romihov svet, vendar se mu je zdelo da je že napravil prvi korak na Klopce Ko se je s ceste razgledoval po rebri, ki je bila v snegu videti bolj strma, kakor je
bila v resnici, in po hiši, ki je bila videti večja kot poleti sredi zelenja, je zadovoljno požvenke-tal s srebrniki.
Nežo je srečal pred cerkvijo.
»Si prišel?« se ga je razveselila.
»Prišel, prišel,« je potrdil in ji ponudil roko. Po kratkem molku jo je vprašal: »Prideš popoldne k Ureku?«
»Pridem.«
Popoldne je bilo v gostilni dovolj priložnosti, da sta se marsikaj pomenila. Tevž je izvedel, da je Petan prodal bajto z zemljo okoli nje nekemu Šetincu, gostaču iz sosednje vasi; Koren-ka se je zaradi tega seveda še vedno jezila Ko ju je ples neko- j Iiko ogrel, je Neža še poveda'a, j da bj tudi ona šla v službo, kajti j doma si ne bo prislužila niti ! krajcarja. Tevž ji je obljubil, da ji bo poiskal delo Ko sta se še bolj ogrela, jo je kar med plesom potegnil v vežo, kjer nj bilo nobene luči, in jo nekajkrat poljubil na napete ustnice.
Nekaj tednov potem, ko !e prišla Neža v Brežice, je Tevž izgu bil službo ker v kleti n; b:Io več to’iko dela Takoj je začel iskati drugo službo, a v mestu ni bilr najti stalneoa dela.
»Ti si prišla v mesto jaz pa bom moral na vas » se ie ža'ost-no nasmehnil Neži, ko sta tisto
nedeljo sedela na bregu široke Save.
»Škoda,« je dejala Neža »Na vasi je slabši zaslužek in . kaj naj počnem sama v mestu?«
Sedela sta drug ob drugem in zamišljeno zrla v zamazano reko, ki je naglo in brezbrižno za vse, kar se je dogajalo na njenih bregovih, drla pod njima.
»Bom še poizkusil,« je zaklical Tevž in z vedrim glasom začel pripovedovat; o svojih prihrankih. Stresel je Neži pest svetlih goldinarjev v krilo, da so se zableščali v soncu in so se od njih bleska zasvetile tud; Nežine oči. Ko je spravi' srebrnike, je nekam nerodno vendar toplo objel Nežo okoli ramen in si jo pritisnil k sebi.
Preden je nameraval oditi na deželo, kjer pomladi ni bilo težko za delo, je izvedel da meški odhajajo v bosenske gozdove, kjer da je de’o sicer težko, zaslužek pa dober.
Že naslednjo nedeljo je sporočil Neži svoj sklep Sedela sta na istem mestu kot prejšnjo nedeljo. reka pod njima ni bila nič manj deroča, a na breeru tam on stran ie bilo že nekoliko več zelenja in cvetja Dolgo sta pretresala nenavadrV načrt :n končno sprevidela, da kaj boljšega n- moreta najti.
»Najprej bom šel v Bosno, po
tem pa bova šla na Klopce. Kajne?«
»Če me v Bosni ne boš pozabil, bova prišla na Klopce.«
Tevž je raznežen položil desnico Neži okoli ramen, z'levico pa našel pot k njenim grudim. i
»Čakaj, Tevž!« je rekla Neža z glasom k' je Tevža nekoliko zadel, in vstala. »Čakaj,« je ponovila. ko jo je prijel za roko in jo skušal zadržati.
Ta »Čakaj, Tevž!« ga je spremljal dobra dva tedna pozneje v temne bosenske gozdove Sprva mu je bilo hudo.'da ga je zavrnila, polagoma pa je začel uvi-devati, da je imela prav. saj sta se vendar zmenila: najprej K'opce. Minilo je precej časa. preden ji je pisal. S pismom se je mučil huje kot s stoletno smreko, in še tovariši — fantje iz raznih slovenskih in hrvaških krajev — so ga med pisanjem motili. Tudi Nežino. prvo pismo mu je bilo nekam tuje. čeprav je bilo po’no lepih besed, ki pa jih Tevž nikoli ni slišal iz njenih ust. V drugem pismu pa mu je že z vsakdanjimi besedami poročala o svojem obisku doma in o tem. kako je na Klopcah sadno drevje v najlepšem cvetju, delo na njivah pa zastaia. ker Korenka ne zriiore vsega Petan pa se vozi k neki ženski v Podčetrtek. Odtlej je bil dobro poučen o vsem, kar 1
se je dogajalo na Klopcah, Neža pa o višini njegovih prihrankov.
Tako sta minili dve leti, dve dolgi leti in za Matevža in Nežo hudi leti. V tem času sta s; prihranila, pravzaprav pristradala lepo vsotico; še kako leto, tako sta računala, pa bodo njuni prihranki tolikšni, ^a se bo lahko vrpil in počakal na pravi trenutek. Da, največ še dve, tri leta ...
Tedaj pa so v bosenskem glavnem mestu počili streli, ki jih ni bilo slišati samo po avstroogrski državi, marveč po vsej Evropi, in lepega poletnega dne se je vrnil.
»Kai se je zgodilo?« se ga je Neža ustrašila in razveselila obenem.
»Nič se še ni zgodilo, a govore, da se bo, da bo prišlo do vojske.«
»Vojska bo?«
»Vse je mogoče,« je odvrnil Tevž, ki sta mu dve leti težkega dela in samotarskega življenja vtisnili nekaj -trdega ne samo v dlani, marveč tudi v glas in po-•gled.
Sele ko sta spet sedela na savskem obrežju, se je Tevžu otaja-lo srce. Pripovedoval je o svojem živ’j en ju, predvsem pa je gledal Nežo, ki so se ji prsi medtem vabljivo napele, lica razcvela in zagorela.
(Dalje prihodnjič)