Tedenska priloga „Slovenca^' z dne 13. septembra 1925, štev. 218. Stev. 38. Ilustrirani Slovenec Celje so ustanovili že Kelti v V. stoletju pred Kr. r., za časa Rimljanov, je ipa kol Claudia Ce-leia tvorilo znamenito vojno iz-iuKlišee za severne rimske province. V V. stoletju so ^a porušili Heruli, a se je po prihodu Slovencev zopet opomoglo in doseglo- za časa Celjskin grofov (lB(i()—145G) največjo moč in važnost. Kasneje je meslo mnogo trpelo vsled turških napadov in kmečkih uporov, v zadnjih desetletjih pred prevratom je pa postalo vsled vsestranske podpore avstrijskih oblasti ena glavnih trdnjav spodnjestajerskiHj Nemcev in nemškutarjev, ki sOj pa po iprevratu, ko jc ta podpora odpadla, izginili čez noe v nič. — Celje je gospodarsko in politično središče Slovencev na Savinji, med Pohorjem in Zasavjem in sedež raznih oblasti (upravnega sodišča!) ter tvori važno postojanko v našem tujskem prometu (kopališče!). Danes ima 7754 prebivalcev (med temi 848 Nemcev) in je avtonomno mesto z lastnim ma.2i-stratom. Naša slovenska mesta: Celje K svetovnemu kongresu za praktično krščanstvo v Stokholmu, ki se je vršil pred kratkim in ki so se ga udeležile skoro vse krščanske cerkve. Naša slika nam kaže otvoritev kongresa v državni dvorani kraljevega gradu; spredaj sedita na prestolu kralj in kraljica. Pogreb feldmarašala Hötzcndorfa na Dunaju. ICakor znano je bil Hötzendorf, ki je umrl 25. p. m., dolgo let šef generalnega štaba avstro-ogrske armade in kot tak njen dejanski voditelj, ki je posegal zelo aktivno tudi v politiko, zato ga smatrajo nekateri za enega najvažnejših povzročiteljev svetovne vojne. Naš stari znanec in prijatelj Hermanu Wendel (X), ki se je mudil zadnje tedne v spremstvu g. Altra aierja, d(^isnika londonskega ^Manchester Guar- diana< v Jugoslaviji. Dr. Boža Maksimovié, sedanji naš notranji minister in eden vodilnih članov srbske radikalne stranke. Dr. Gjuro Basariček, znani poslanec Radičeve seljačke stranke. Voditelji naših izseljencev v Ameriki, ki so obiskali letošnje poletje svojo istaro domovino«. Od leve proti desni sede: Rew. J. Oman, p. Kazimir Zakrajšek, predsednik KSK.J Ant. Ordina in njegova soproga. Koncem avgusta so se vrnili zopet nazaj v Ameriko. Sivolasa turista. Prve dni meseca avgusta se je mudil v Savinskih planinah ljubljanski knezoškof dr. A. B. Jeglič (1 ) v spremstvu zlatomašnika J. ßren-ceta (2), tajnika Fr. .Merveca (3) in ing. Peljhana. (Foto. msgr. Dostal.) Razgledni stolp na Hledii, visok 16 m, ki so ga ot' rili dne 23. avgusta, Z velikega zleta hrvaškega orlovstva v Šibeniku Oriovski tabor na mestnem trgu v Šibeniku , ob priliki bla,i(osiovitvp prapora Kresimirovega orlovskega okrožja (Šibenik)^ Orliee v sprevodu. Rajalni nastop Orlic na popoldanski javni telovadbi, pri ka-teri je nasto^pilo 200 Orlov in 120 (] in več slo mladih junakov in junakinj. l!.-vM|-k^ Oii-I je nriredil 9 avgusta sijajno manifestacijo v Šibeniku. Slavnostnega sprevoda se je udeležilo 1800 Orlov in Orlic in več tisoč ljudstva. Na mestnem trgu je bila sv. maša in biago-¦ joM-u, oriov^ke'^a prapora Nato se je vršil orlovski tabor ob navzočnosti 12.000 ljudi. Pri tem je ognjevito govoril škof Bonifačic. Pri popoldanski javni telovadbi so izvršili vse vaje vzorno. ¦ V .il je in iekmi za prvenstvo pri tej priliki dobil I. darilo Slovenec brat Pavlic, načelnik orlovskega odseka v DjaKovu. Zvečer je bilo mesto in vse ladje bajno iluminirano, svirale -;o ob obali ^tiri godbe s'tem javnim nastopom je manifestirala mlada orlovska organizacija na Hrvatskem kar najlepše za lepe orlovske ideale. Odbor »Slomškove zveze« ob njeni petindvajsetletnici. Zgoraj stoje od leve proti desni: Janko Polak, Avg. Pire, Fort. Lužar (urednik zvezinega glasila »Slov. U€ilelja'0 in Rud. Wagner (upravnik); spodaj pa sede: Anica Lebar (tajnica), Iv. Štrukelj (preds.), M. Sadar-Kleinmaver (podpredsednica) in Anica Ojstriš. — Slomškova zveza, ki je bila ustanovljena 10. oktobra 19(X), ima sedaj 10 podružnic s 456 člani. Ustanovitelja »Slomškove zveze«. Zgoraj: Fran Jaklič, znani pisatelj in zadrugar ter prvi predsettnik »Slom. zvezen. — Spadaj; Jos. Novak, znani šolnik in prvi tajnik >Si. zveze Znamenit starokršćanski napis v Ptuju, ki ga je našel prof. dr. Fr. Kovačič, napis pa raztolmačil ravnatelj split skega muzeja dr. M. Abramović. Plošča z napisom je tvorila nagrobni celjskemu škofu Gaudenciju (koncem IV. ali v zač. V. stoletja) in jf eden izmed jako redkih starokrščanskih spomenikov v Sloveniji. PoSlovencu< štev. 194. || Z živinoreJsRe razstave v Ljubljani dne 6. t. m. Pogled na celokupno živinorejsko razstavo. Pogled na oddelek za bike. Iz predpotopnegai živalstva. Okostje predpotopnega pasavca (na levi) na desno njegov oklep, ki ga je branil pred sovražniki. Okostje prednika današnjih debelokožcev. Predpotopni plazivec, dolg 4 metre, ki je bil pa med svojimi ogromnimi vrstniki še pravi pritlikavček. Okaraeneli »archaeopteryx«. Doslej poznamo le dva taka komada, od katerih se nahaja prvi v berlinskem, drugi pa ,v londonskem muzeju. Paleontologija ali znanost o izumrlih živalih in rastlinah je stara šele komaj dobri dve desetletji in je navezana v prvi vrsti na okamenine ter posamezne skelete in kosli, ki jih najdejo pogosto globoko pod zemljo. Cesto sploh ni mogoče določiti, katerim živalim so te kosti pripadale, ker jih znanost še niti ne pozna ne, saj so živele in izumrle pred davnimi tisočletji. Najznamenitejša iii najbolj pogosta so okostja prednikov današnjih plazivcev, izmed katerih so bili mnogi po 30—50 m dolgi. Kakor nam dokazujejo naj-dedni ostanki, so bile pa v oni dobi tudi ptice, žuželke in rastline, s katerimi so se te ogromne živali hranile, neprimerno večje nego dandanes. Velike katastrofe na zemeljski površini {potresi, povodnji itd.) so pokopale to davno živalstvo in rastlinstvo pod vrhnjo zemeljsko plast, kjer 90 se tekom tisočletij izpremenile rastline v premog, živalska okostja pa najdejo še danes tu in tam ter jih shranjujejo v muzejih. Naše slike so posnete v muzeju za prirodoznansivo v Berlinu. Na razvalinati Kartagine. Tempel Septima Severa v Djemili (Algerija)z mogočnim stebrovjem in stopniščem. Ostanki foruma (glavnega trga) v Kartagini. Razvalina kapitola v Timgadu (Algerija). Ostanki bazilike v Santa Salsa v Tipasarju (Algerija) iz IV. stoletja. V ozadju zaliv, ob katerem je stalo antično mesto. Ostanki ceste v Djemili (Algerija), ki je med najbolje ohranjenimi v Afriki. Križem Slo'^enije Prostovoljno gasilno društvo v Stobu (Domžale) z načelnikom g. Jezernikom v sredini, ki je bil pred kratkim odlikovan z zlato svetinjo za 4() letno gasilsko delovanje. Ivan Türk, kmečki posestnik, ki je s svojo energijo kljub vsem oviram zgradil p. m. blaigoslovljeni novi >Kat. dom<^ v Šmarju pri Jelšah. S priiateliskega sestanka ob polstoletnici. Dne 21. julija t. 1. so praznovali v Crngrobu pri Škof ji Loki zgorajšnji možje-sošold 50 letnico, odkar so dovršili in zaipustili (1. 1875.) škofjeloško šolo. Od 40tih jih živi še 18, slavja se jih, je udeležilo le 15. Ti so (v zgornji vrsti od leve proti dewsni): posestnik M. Prutar, trgovec J. Košir, posestnik Fr. Demšar, posestnik F. Gaber, nadučitelj Fr, Luznar, sodni «vetnik J. Gu-zelj, posestnik M. Porenta in posestnik A. Cegnar; v spodnji vrsti pa sede: notar M. Hafner zidar V. Kobav, obrtnik K. Rozovič^r. svetnik I. Oblak, svetnik A. Ramovš (njih nekdanji katehef), svetnik F. Pokorn, posestnik L. Sfušnik in nadučitelj F. Kramar. Spomenik zahvale za srečno vrnitev iz vojne in v spomin padlim tovarišem, ki ga je postavila in odkrila 30. p. m. na Brezjah »Zveza slov, vojakm' iz svetovne vojne-^. Fr. S. Korošec, nadžupnik pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini ter konz. svetnik djakovski in lavantinski, ki je obhajal 18. julija t. 1. štjridesetletnico mašništva. Novi zvonovi pri Sv, Križu pri Rogaški Slatini, ki jih je 16. julija t. 1. posvetil lavantins-ki škof dr. Karlin. Anton Likozar in Josip Türk, dva lista iz Irip^esne ljubljanske gerentske deteljice, ki upravlja v današnjih demokratičnih in svobodnih Časih posle občinskega sveta. PRVI KRANJSKI DEŽELNI ZBOR. Danes teden je objavil »Ilustrirani Slovenec?: velezanimivo sliko ^poslancev prvega kranjskega deželnega zbora po padcu absolutizma petdesetih let^, ki je zboroval v starem »lontovžu^. Doslej poznam le dva izvoda te fotografije, izmed katerih hrani eno naš narodni muzej, druga je pa na graIlustr. Slovenec«. Med tem mi je pa sporočil g. dvomi svetnik F r. Š u k 1 j e, ki je še osebno poznal veliko večino teh poslancev, da je mnogo imen zamenjanih. Po prijaznih informacijah g. dvornega svetnika stoje v gornji vrsti od leve na desno: dr. L. Teman, dr. N. Recher, Ign. Klemenčič, L. Luckmann, J. Zagorec, dr. J. Bleiweis, Rozman, Gustav grof Auer.sperg (edini iz rodbine Auei-spergov, ki se je čutil Slovenca), Ant. baron Zois, (neznan), dr. .]. Skedl, J. Brolich, (neznan), (neznan), K. Langer, dr. J. Suppan, M. Koren, K. Dežman in A. Mulej; v spodnji vrsti pa sedijo od leve na desno: M. Vilhar, Fr. Kronier, Capelle, Ed v. Strahl, Iv. Toman. L. Outtman, K. "Wurzbach, M. Golob, K. Lokar, J. Jombart, J. Rudež, J. Kepler, dež. glavar Ant. Baron Codelli, M. Ambrož in Ant. grof Auersperg. Nekako pred enim letom mi je izročil gosp. dvorni svetnik Šuklje tudi epigrame na vse te deželnozborske poslance, ki jih je zložil poslanec Edv. Strahl (s pseudonimom Satanasius) meseca marca 1. 1863. in ki jako dobro karakteriziraju posamezne poslance, radi česar tvorijo danes zanimiv politično in kulturno historični dokument. Z dovoljenjem g. dvornega svetnika objavljam ob tej priliki tudi te: Ambrož: Politisch allerdings: enkrat rechts, enkrats links. Apfaltern: Mein Nacken trägt kein Joch, Tory bin ich aber doch. Ant. Auersperg: Europas Herz ist mir zu klein. Germania muß größer sein. Gust. Auersperg: Mein Herz am rechten Fleck, aller Wohl mein heilig Zweck. Bleiweis: Löwe oder Katze iürchte meine Tatze. Brolich: Petersilie, Herzerl mein, muf;i in jeder Sup|)e sein. Codeiii: Voll Anstand - noch Landstand! Derbitsfh: Ehrlich und derb — keineswegs herb. Dcžnuin: Ich bin ein Mann, durchaus kein Knäblein, morgens Slave abends Schwäblein. Golob: Slovenski golobček, ich glaube taugt niemals als Frankurter Taube. Guttman: Ich durste nach Ehre so viel ich kann. und bleibe dabei ein guter Maun. Jombart: Auf ja und nein — geschwiegen muß sein! Capelle: Die Capellen in Krain sollten slovenisch sein Klemenéié: Iz dolenjskih ravnin Klementiče sem sin. Kcren: Die Ehre hängt an jedem Haare vorher gib Recht, dann spare. Kosler: Ohne Haß, ohne Neigung, grad aus mit Überzeugung. Krcmer: Zur Ordnung, Herr oder Pfaffe! Sonst donnern meine Paragraphe. Langer: Ein langer Mann auf fester Bahn bringt Wort und Tat für Bruder an. Lokar: Ein ehrlich Gesicht verlockt doch nicht. Luckmann: Handelskammer I macht keinen Katzenjammer, i Mulej: Kein Fuchs, kein Wiesel, ein Demant im Kiesel. > Obreza: Vorerst Pferde, dann Bäume, endlich — Landlagsträume. Pinter: Maulwurf hin, Maulwurf her, wenn ich vor Gottschee schon war. Recher: Alles Dings da is a Schmarn, wer Geld hat kann schon fahren. Rozman : Tevtonije ne zmagam, če vendar nekaj vagam. Rudež: Ich liebe hienieder nichts so wie den Frieden. Zagorec: Mož, ki pride izza gore med uemškuto - malo more. Skedl: Ich denke viel, ich schreibe viel, bin klug dabei und mäuschenstill. Strahl: Der Freiheit wahrer Strahl bescheine Berg und Thal! Suppan: Der Wahrheit Freund, des Rechtes Hort, für uns erschallt dein männlich Wort. Toman L.: Völker Österreichs sei'n frei und gleich, für mich will ich kein Königreich. Toman Iv.: Auf Kanzeln geht das Wort nie aus, der Landtag ist kein Gotteshaus. Vilhar: Erfolge wollen sich nicht zeigen, drum will ich schweigen und schweigen. Vidmar: Jebova hat Slaven zu Slaven gemacht, zu Affen gewiß nicht, auch nicht bei der Nacht. W'urzhach: Du feurige Freiheitskanone, brumme nicht Patron der Patrone! Z«i8 M.: \ Du guter, edler, treuer Michel, über unsere Rechnung ja kein Strichei. Zois A.: An deine erhabenen Ahnen wird wahrlich noch Niemand dich mahne' Podobne epigrame je zlagal na svoje tovari^ ludi poslanec grof Ant. Auersperg (A. Grün) i' tudi njegovih je še nekaj ohranjenih. (I*omoto glede Hohenwarta, ki je nastala j zamenjave slik, je popravil že >>Slovenec< pretek* nedeljo.) F. E—r. Fotolito in offsettisk jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.