176
Cerkvene stvari.
Kaj se bo v Rimu godilo od 1. do 5. julija?
O tem vprašanji je zadnji list „Zgod. Danice" prinesel sledeče jako zanimivo poročilo:
„Slišali so sv. Oče, kako se pripravljajo romarji iz katoliških vseslovenskih zemelj, da pojdejo v Rim k veliki slovesnosti 5. mal. srpana tekočega leta. Toraj so naložili kardinalu Ledohovskemu, naj se poskrbi, da se romarji lepo sprejmejo. Po nalogi tega kardinala tedaj je bil sostavljen poseben odbor v ta namen. Odborniki pa so: O' Callaghan, prijor pri sv. Klemenu, djal bi, slovenski cerkvi, kjer se bo slovesnost obhajala; monsign. Toroni, vodja rusko katoliškega semeniša; dr. Przewiocky, predsednik poljske cerkve sv. Klavdija; dr. Cernčič, kanonik in prednik pri sv. Jeronimu ilirskem v Rimu, in markiz di Baviera, vrednik časnika ,,Osservatore Romano". Predsednik tega odbora je O' Callaghan, tajnik pa dr. Przewlocky. Ta odbor skrbi za stanovanja in druge priprave v prid romarjev.
Sv. Oče želijo, naj se slovesnost obhaja v cerkvi sv. Klemena, ter da bode tridnevnica, namreč 3., 4. in 5. mal. srpana (julija). V jutro bode služba Božja po obredu sovenskem ali latinskem, popoldne slovesen govor (panegirik) v slovenskih jezikih, in v Rimu se želi, naj hrvaško govori prevzvišeni gosp. škof J. J. Stros-majer. Dne 5. se bode blagoslovil temeljni kamen za kapelo, katero bodo sv. Oče posvetili ss. aposteljnoma Cirilu in Metodu.
Ravno ta dan (5. julija) najbrže bodo sv. Oče sprejeli romarje v slovesnem zaslišanji, in o tej priliki bode izročena tudi adresa katoliških Slovenov po rodovih ali plemenih. Zeli se pa vendar, da vrh tega bodi ena adresa za vse katoliške Slovene, in to v starosloven-skem jeziku, katero bi imel izročiti bosansko-djakovski škof mil. gosp. Strosmajer.
Romarji bi imeli v Rim dospeti 1. mal. srpana. Razen teh svečanosti se pripravlja primerna umetna ve-drilnica, n. pr. glasbena akademija itd.
Tako veličastna osnova bode pač marsikoga, ki sicer ni mislil, vzdignila na to popotvanje. Poslan je ta
Erogram v Zagreb in prinesel ga je poslednji „Katol. list" št. 20. Razveselilo nas je tudi, da v tej osnovi se za ves veliki matere Slave rod rabi poštena staroslo-venska beseda „Sloven, slovensko" itd., in ne „Slovan, slovansko", za ktero prvo ime, karjaamje dobro znano, se poganja tudi gosp. kanonik dr. Cernčič. Starosloven-sko adreso slišati — to bo veličastno in silo častitljivo Čuti v cerkvi sv. Klemena v raznih slovenskih jezikih. Gotovo smemo že naprej reči, da kaj tako lepega napraviti je zmožna le katoliška cerkev, za katero se bode zanesljivo o tej priliki ogrelo tudi mnogo src razkol-nikov, ker ni dvoma, da jih bode mnogo opazovalo te slovesnosti, ki jo bodo sinovi matere Slave iz tako velikega dela sveta obhajali v večnem Rimu.