GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE C agis ptuj Doeieu ŠT. 5 MAJ 1979 LETO III. Slovesno tudi v AGIS V množico praznovanj prvega maja praznika delavstva vsega sveta, smo se s skromnim programom vključili tudi delovni ljudje Agis. Slovesnost je bila obenem posvečena novi delovni zmagi našega kolektiva, ki je ponovno potrdil brezmejna prizadevanja in borbo za razvoj in boljše delovne pogoje. K že ustaljenemu programu, smo dodali to, kar danes v svobodi in enakopravnosti lahko naš delavec ustvari. Skupna prizadevanja celotnega kolektiva, so pripeljala do samoupravnega združevanja sredstev in medsebojni interesi so bogato poplačali našo pripravljenost in odločnost, ki se danes veličastno dviguje na temeljih garanta nadalnjega skupnega razvoja. Postavitev skladišča in zaklonišča sii štejemo tudi v delovno zmago, ki je obenem časten prispevek k praznovanju pomembnih obletnic revolucionarnih sil naše SFRJ. Za gradnjo skladišča gotovih izdelkov smo se odločili v začetku lanskega leta. Odločili smo se, ipa čeprav smo se morali pri tem odpovedatii določenim vlaganjem v ostale, še kako nujne naložbe. Vse te premike pa delamo le s Ciljem, nuditi delo nezaposlenim občanom im povečati rezultate gospodarjenja v naši DO. Tudi objekt zaklonišča je namenjen nam, pa naj bo to v namene neposredne nevarnosti ali pa kot dvonamenski prostor, kot je skladiščenje opreme civilne zaščite in arhiva. S tem smo rešili tudi ta dva, za nas pereča problema. No in še kako smo gradili. Maloštevilni udeleženci na počastitvi praznika delovnih ljudi Dosedanji prostori, ki jih uporabljamo za skladiščenje tako enih kot drugih materialov, im katerih število je večje od deset, so za zavarovanje naše in družbene imovine neprimerni in nedopustni. Če pa govorimo še o različnih lokacijah, pa moramo povdariti, da je medsebojna oddaljenost teh tudi ipo več km. Pri stanju takšnega nesigurnega poslovanja in tudi pri neuspelih poizkusih, da bi skladiščne prostore pridobili v okviru ptujske občine je bila le ena možna odločitev ta, da smo pristopili h gradnji tega objekta. S temi prostori, pa ne rešujemo le problematike skladiščenja, temveč posredno tudi nekatere delovne prostore, ki jih bomo na ta načiln pridobili. Kratko povedano z zamudo. To sicer ni Iz prakse 'izgradnje v AGIS-u najman pa v razvojni politiki AGIS. In kakšni so vzroki, nekaj je objektivnih v glavnem pa subjektivni. Tisti upravičeni so se pojavili pri dodatnih ukrepih glede vodostaja podtalnice in nadalje zimski čas, ki je presenetil izvajalce že v mesecu novembru. In še tisti neupravičeni. Zamujanje rokov pri posameznih nalogah, ki jiih niso pridrževali nekateri podizvajalci. Nadalje premajhna odgovornost in čut odgovornosti pri terminskih rokih, ki so i)ih prevzeli izvajalci del. Prav sigurno tudi zakonsko omejena materialna odgovornost ni dovolj učinkovita do prevzemnikov del. Izvajalci programa ob praznovanju 1. maja, praznika dela Pri spremljanju izgradnje od strani AGIS, pa se lahko izrazimo pohvalno. Saj so posamezniki od strani temeljnih organizacij in posameznih služb nenehno spremljali izgradnjo, dajali morebitne 'pripombe in predloge, da je skladišče po funkcionalnosti najprimernejša rešitev za naše potrebe. Enako lahko rečemo za okolico, ki se ureja v okviru našega zazidalnega načrta in dokončna ureditev je delo naše TOZD Vzdrževanje. In tako smo na ta praznik opravili skromen obračun našega delaš Iz tega pa sili' ugotovitev, da smo pripravljeni še okrepljeno nadaljevati, se dogovarjati in uresničevati zastavljene naloge in obveznosti z namenom, da bomo svoje cilje in hotenja še uspešneje reševali v naše skupno dobro in v dobro razvoja socializma v svetu. Zbrana pomoč za Črno goro Široko zastavljena akcija na razširjeni seji dmžbenopoli- ■ ■ tičnih organizacij in štaba civilne zaščite, pomoči potresnim * J področjem Črne gore, je doživela svoj uspel in zadovoljiv epi- j I log. Vse dogovorjene oblike zbiranja sredstev so delavci ■ ■ sprejeli z razumevanjem in veliko mero zavedajočega poslan- * i stva, do naše bratske republike. S tem smo še enkrat in po- ^ I novno potrdili nesebičen odnos in enotnost, moč katere sloni | ■ na naši skupni borbi za družbenopolitični in ekonomski polo- ■ S žaj našega človeka, ki s svojim delom ustvarja in deli. Izid zbiranja sredstev za potresno področje Črne gore je: — enodnevni zaslužek: TOZD TAP TOZD GUMARNA TOZD KOVINSKA OBDELAVA TOZD PRECIZNA MEHANIKA TOZD SERVIS TOZD ORODJARNA TOZD VZDRŽEVANJE DSSS DSK din 238.013,03 76.312,20 60.489,95 30.479,70 37.999,05 49.357,85 28.510,45 94.589,50 30.910,40 Skupaj: din 646.662,15 — Prispevek sindikalne organizacije din 15.000,00 — Zbrani prispevki posameznikov v gotovini din 21.929,00 v obveznicah din 10.411,60 Skupaj: din 694.002,75 Kako izvajamo cilje poslovne politike S poslovno politiko za leto 1979 smo dokaj natančno opredelili cije, ki jih želimo doseči v tekočem gospodarskem letu s posebnim povdarkom na politiko piasmana proizvodov in uslug, nabave reprodukcijskega materiala in uslug na domačem in tujem trgu, izvoza naših proizvodov, kvantifikacije in izvršitev proizvodnega programa, financiranja in likvidnosti, stroškov in amortizacije, kadrovske politike, investicij ter delitve dohodka in osebnih dohodkov. Uspešnost opredeljenih ciljev še nii izražena s številkami, ker še niso znani podatki iz periodičnih obračunov za i. tromesečje, vendar ugotavljamo, da nalogam iz 'poslovne politike v celoti nismo sledili. V strukturi piasmana proizvodov smo določili, da službi prodaje vsaki proizvodni TOZD zagotovi minimalno 10 % izvozne realizacije v primerjavi s celotnim dohodkom. Tej obvezi je sledila le TOZD Avtooprema, ki je svoj plan izvoza presegla. Izvozno orientacijo je rtreba razširiti še na Raba, Bremshey in Freunberg, poleg zunanjih poslovnih Ipartnerjev katerlim že dobavljamo naše proizvode. V sistem internih cen je potrebno z dogovarjanjem in z analizo utemeljiti odnos TOZD Orodjarna in Vzdrževanje z ostalimi TOZD. Neurejenost tega vprašanja ustvarja pogosta nesoglasja, kar negativno vpliva na medsebojne odnose. Prodajne stimula-oije, rabati in druge bonifikacije, se bistveno niso spremenile v primerjavi z 1978 letom. S prometnimi organizacijami združenega dela moramo čimprej vspo-staviti prihodkovni odnos, kot višjo obliko v poslovnih povezavah in odvisnostih. Zlasti je to potrebno urediti z velikimi odjemalci naših proizvodov. Nenormalna rast cen reprodukcijskega materiala nas sili na maksimalno racionalnost iz vseh vidikov porabe materija, od racionalizacije tehnologije, znižanje izmeta v proizvodnji, posodob-Ijanija proizvodnje z novimi modernizacijami do iskanja substi-tutov z cenejšimi materiali. Prizadevanja gredo v tej smeri, vendar niso zadostno evidentirana in ovrednotena. Ugotovitev je bolj ocena, ki jo je treba z analizo ovrednotiti. Neučinkoviti smo nad kontrolo zalog, ki naraščajo nesorz-merno z doseženo proizvodnjo, zato so potrebni poostreni ukrepi, zlasti v sedanji situacijii ko prihaja do stabilizacijskih ukrepov v celotnem gospodarstvu, ki bodo imeli tudi za nas neugodne posledice. Vezava velikih sredstev v zalogah povzroča tudi dodatne stroške za plačilo obresti. S poslovno politiko so načrtani ukrepi za znižanje in hitrejše obračanje zalog, ki pa se jih v celoti ne držimo. Predvideli smo, da se vsak procent porasta obsega proizvodnje zaloge smejo povečati le za 0,70 %, stvari pa nam gredo v drugo smer. Plačilni pogoji, ki jih sprejemamo pri na- bavi reprodukcijskega materiala so manj kot jih dosegamo pri prodaji oaših proizvodov. Taik-šen odnos vpliva na likvidnost in stroške. Neskladja se lahko uspešneje izenačijo s sporazumi v dohodkovnih odnosih s prometmimi organizacijami Ponovno je z vso ostrino pov-dariti izvedbo izvoznih nalog v TOZD, kjer je pristop k reševanju te problematike premalo jasen. To (je zlasti kot prioritetna naloga ob sedanjih ome-jiitvah uvoza, kajti kaj hitro se nam lahko zgodi, da bomo ostali brez potrebnega materiala iz uvoza. Pro-izvodmi programi TOZD slonijo na rednih možnostih piasmana obsega proizvodnje in so medsebojno usklajeni glede na celovitost ponudbe proizvodov enemu ali večim kupcem. Žal pa ugotavljamo, da realizacija v I. tromesečju ni potekala v tem cilju. To pri naših kupcih, zlasti v prvogiradnjii povzroča velike motnje. Poseben povdarek smo v poslovni, politiki namenili produktivnosti dela, katera bi se morala dvigniti vsaj za 3 % v primerjavi z Ibtom 1978. Kakšne rezultate smo dosegli bomo ugotavljali z analizo po periodičnih obračunih. Dosežena skupna re-aiizaoijia za prvo tromesečje kaže, da bi produktivnost morala biti višja od sto. Za ohranitev iikvidnostl so načrtani organizacijski ukrepi, kot maksimalne vezave dni za posamezne kategorije, repromate-riala, odpis orodij, drobnega inventarja, vezave zalog nedokončane proizvodnje, tekoče proizvodnje in gotovih izdelkov. Tudi tu beležimo odstopanja, vsled česar prihajamo v težko likvidnostno situacijo, katero rešujemo z najemanjem kratkoročnih kreditov. Eden od temeljnih ciljev poslovne politike za leto 1979 je realizacija čimvečjega dohodka. Celotni prihodek je v prvem tromesečju dosežen, nismo pa dosegli planiranega dohodka, ker so porabljena sredstva zaradi cen rastla hitreje od plana. Tako je tudi čisti dohodek od planiranega in tudi ni dosežen planirano razmerje delitve za 3%, kar gre v korist osebnih dohodkov. 'Seveda so zaradi takšnega stanja v sklade manjše. Ugotovljeno stanje je narekovalo, da je direktor delovne organizacije predlagal samoupravnim organom sprejetje stabilizacijskega programa, ki so ga vse TOZD že potrdile. Investicijska politika se odvija v skladu s planom, kjer ugotavljamo, da so za večje projekte, kot je izgradnja nove Gumar-ne in obrata vzmetarne v Forminu sredstva v celoti zagotovljena 15. maja popoldan je nekaj delavcev nadaljevalo malico v sosednjem bifeju in glasno razpravljalo. Razpravo so slišali tudi ljudje, ki so poklicno zadolženi za čuvanje družbene lastnine in iso nato tudi prišli v TOZD Gu-marno pogledat, kaj se dogaja. Naslednji dan je bilo v Agisu vrsto razgovorov DPO in delavcev, kjer se je ugotavljalo, za kaj gre. Ugotovljeno je bilo, da do prekinitve dela ni prišlo, le da delavci na nekaterih stiskalnicah niso delali tako učinkovito kot druge dni, oziroma so se dogovorili, da bodo delali manj, saj je stanje v vseh treh izmenah isto. Če pa pogledamo realizacijo na dan 15. 5. 1979 je približno enaka, kot v ostalih dneh. Delavci so na razgovoru dejali, da so nezadovoljni z ocenitvijo delovnih nalog vulkanizerja, da je delo slabo pripravljeno, da so slabo informirani in da je izplačilo OD za april prenizko. Na vsa vprašanja bodo posredovani odgovori. Na sestankih DPO AGIS in TOZD Gumama je bilo načrta-nih vrsto ukrepov za izboljšanje stanja: — imenovanje novih informatorjev po sindikalnih skupinah, — ugotoviti pravilnost izplačila OD za april, — ponovna uvedba dežurstva popoldne, — ponoven pregled ocenitve delovnih nalog vulkanizerja. za realizacijo teh projektov. Tu je navedeno le nekaj ugotovitev pri izvajanju poslovne politike, ki. zaslužijo poglobljeno razpravo in ukrepe. O dogodkih v TOZD Gumama je bilo potrebno obvestiti tudi CK ZKS v Ljubljani. Ob teh dogodkih pa se postavlja vrsto vprašanj: — ali so bližnji bifeji primeren prostor za razpravo med delovnim časom, in kaj se bo ukrepalo proti delavcem, ki s takšnim obnašanjem škodujejo ugledu DO AGIS? —- se ni mogoče, ali se nočemo ,o problemih pogovoriti kje drugje v okviru Agisa, da ne bi vedno potem »gasili požar«? — ali se nam vsem ne zdi že kar vsakdanje, če se delavci Agisa v času malice ali pa tudi po njej, se pravi v delovnem času, zatekajo v bližnje aii pa tudi oddaljenejše gostilne, odvisno od prevoznega sredstva pač? — ali v TOZD in DO res obstajamo »mi« in »vi«? — kaj pomeni to, da so delavci na dan solidarnosti s prizadetimi v Črni gori delali le malo več, kot s polovično učinkovitostjo? — kako pridobiti delavce, ki nasprotujejo skupnim akcijam? — kakšne širše posledice bodo imeli ti in podobni dogodki, saj vemo, da si TOZD Gumama prizadeva pridobiti pomoč širše družbe za izgradnjo nove gumar-ne in da si delavci Agisa prizadevamo, da bi naša DO dobila ime revolucionarja Edvarda Kardelja. Saša Štros Kadar krojiiao po svoje... Dne 16. 5. 1979, dan po prvem izplačilu OD po novem vrednotenju dela, je Agis in Ptuj vznemirila govorica, da je bil v TOZD Gumama »štrajk«. Od kod te govorice? Nekaj časa je trajalo, da se je cel klopčič informacij odmotal. Sedanje stanje mora Mi vspodbuda za boljše in aktivnejše delo v bodoče Na ©ni izmed preteklih sej občinske konference ZKS Ptuj je bil sprejet dogovor, da oblikovane delovne skupine pri občinski konferenci, obiščejo vse 00 ZKS Ptuj. Obenem je bil sprejet dogovor, da mora ta metoda dela postati stalna praksa, z namenom, da delovne skupine vzdržujejo redni kontakt z 00 ZKS. Cilj sprejetih sklepov in stališč, spremljanje idejnopolitične situacije v 00 ter prenašanje mnenj, pobud in stališč iz 00 v občinsko konferenco. V sladu s temi dogovori, so po osnovnih organizacijah naše delovne organizacije, potekale od 15. do 30.. v preteklem mesecu seje, na katerih smo ocenjevali idejnopolitično stanje in akcijsko sposobnost vseh družbenopolitičnih organizacij. V razpravah je bilo med ostalim ugotovljeno, da na področju idejnopolitičnega izobraževanja ni takšne aktivnosti, kot smo si jo začrtali s poslovniki in ki bi bistveno pripomogla k akcijski moči članstva na vseh področjih. Takšno stanje delno izhaja tudi iz nemoči pri pridobivanju kadrov za razne oblike idejnega usposabljanja, katero pa je eden izmed pomembnih činiteljev kvalitete soočanja z vsemi težavami subjektivnih sil. Isto pa moramo povdariti, da ima ugodnejšo sliko v smislu izobraževanja na novo sprejetih članov, ki si morajo pridobiti predhodno znanje, kar je predpogoj za spre- jem v zvezo komunistov. Dosledno in učinkovito smo se tudi obnašali do obravnave vseh predkongresnih gradiv, pceneje stališč, pri čemer moramo dodati individualno spremlanje po. teka kongresov preko javnih občil. Odgovoren odnos je prisoten tudi pri spremljanju informacij, posredovanih od CK ZKS ali Jugoslavije, preko OK ZKS Ptuj, o vseh pomembnih notranjih in mednarodnih gibanjih. Tako pozitivno pa ni spremljanje vsebine časopisa Komunist, ki nam prinaša pomembne odločitve sej CK, ki kvalitativno dopolnjujejo in sprerrrnjajo način, obnašanje in pogoje življena v družbeni reprodukciji našega človeka. Več odgovornosti bi morali čutili v prihodnje tudi pri vključevanju v sindikat, kot pomembnega nosilca vseh akcij. Mnogokrat se zgodi da preveč neodgovorno obravnavamo pomembne zadeve, o katerih se pozneje odločamo na referendumih ali zborih delovnih ljudi. Vodje informativnih skupin v sodelovanju z izvršnim odborom, po svojih močeh sicer obveščajo delavce o pomembnih zadevah in jim razlagajo gradiva, vendar za tem ni zaslediti celovitih povratnih informacij, ki pa so najpo-membne ši in odločujoči faktor za spremljanje sprememb in odločanje. Nekaj kritičnih besed je bilo spregovorjenih tudi o delu in aktivnosti mladih. Vključevanje v vse tokove skupnih zahtev je slabo. Dela se po navadi loti le peščica, ki pa zaradi svoje ma. loštevilnosti ne uspeva tako, kot bi želeli. V zadnjem času smo lahko zasledili nekaj več aktivnosti, ki se odraža predvsem na področju delovnih akcij, organiziranja srečanj z drugimi in sodelovanja pri pripravah raznih slovesnosti ob praznikih. Vendar to še ej vse premalo, udeležbe na sestankih so nezadovoljitve, to pa pomeni, da bo v čim hitrejšem času potrebno najti vzroke nezainteresiranosti in tako metodološko in organizacijsko premakniti sedanje stanje na boljše, s čimer bomo dosegli kompaktno silo, ki bo s svojimi stališči in mnenji pripomogla k hitrejši in množičnejši odpravi vsakdanjih težav. Del težav še nas vedno pesti tudi na področju delovanja delegatskega sistema. Obnašanje ljudi do svojih sredin, ki jih je imenovala v različne organe, se v prvi meri odraža v udeležbah na sejah. Sklepčnosti so mnogokrat vprašljive, zato potekajo seje pretežno pred zaključkom delovnega časa, kar pa ni najkoristneje za delovno organizacijo. S podobnim se srečamo na področju zastopanja naših stališč v skupščinah SIS, kar pa je v bodoče potrebno korenito in v celoti spremeniti in izboljšati. Obravnava gradiv sicer teče v koordinaciji splošnega sektorja, vendar obsežnost dela teh ljudi, preprečuje kvaliteten in željen odnos do tega. To kar smo zapisali še zdaleč ni vse, kar je bilo razpravljanega in izpostavljenega na osnovnih organizacijah, ob priliki obiskov delovne skupine pri nas. Je pa, upamo, del tistih težav, z odpravo katerih bi mnogo premaknili na boljše. Zato je naša naloga, da smo v stalnem stiku s predstavniki Občinske konference. da posamezna področja posebej izpostavimo in v prihodnje ugotavljamo ugodnejše stanje. Šneberger Srečko Raziskovalna naloga pri GZ Slovenije Tedanji Izvršni odbor združe-šini 50 % celotne vrednosti, nja TOZD Kovinske industrije pri Ostalih 50 % pa financirajo de-Gospodarski zbornici Slovenije lovne organizacije, ki so k nalo-je v letu 1977 sprejel program gi pristopile, za raziskovalno nalogo Projektni svet je delovnim or- »Preorjentacija nekaterih skupin gospodarskih organizacij kovinske industrije SRS na tehnološko zahtevnejše programe«. Naloga je bila razdeljena na tri faze: 1. faza je zajemala pripravo ter pristop k nalogi in je bila zaključena v lanskem letu. 2. faza bo zajemala marketinško obdelavo v predvidevanjih za srednjeročno in dolgoročno obdobje. Rok dokončanja te faze je do konca t. I. 3. faza bo sledila drugi fazi iz vidika tehnične in tehnološke obdelave posameznih nakazanih proizvodnih programov. K nalogi je pristopila tudi naša delovna organizacija. Pri sestavi projektnega sveta je bila upoštevana pomembnost naših temeljnih organizacij zato sestavljamo projektni svet tudi mi. Raziskovalna naloga je prijavljena pri Raziskovalni skupnosti Slovenije, katera je nalogo potrdila in jo tudi financira v vi- ganizacijam, katere so pristopile k tej raziskovalni nalogi dostavil informacijo o delu na raziskovalni nalogi. Povzetek te informacije podajamo v nadaljevanju. »Za realizacijo druge faze naloge smo angažirali VEKŠ — VTO Inštitut za marketing Maribor, s katerim smo sklenili pogodbo dne 27. 2. 1979. Pogodba obvezuje izvajalca, da opravi nalogo v roku 8 mesecev od podpisa pogodbe. Pogodba vsebuje precizirano dispozicijo obdelave II. faze naloge: — posnetek stanja —• raziskave in analize proizvodnje v SFRJ V teh raziskavah so zajeta: gibanja proizvodnje po skupinah in izdelkih, struktura proizvodnje po skupinah izdelkov in proizvajalcih, dinamika in trend proizvodnje komplementarnih izdelkov, dinamika in prognoza gibanja proizvodnje. — raziskava in analiza ponudbe na tržišču SFRJ, obseg ponudbe domačih proizvajalcev, osnovne značilnosti domače ponudbe, gibanje uvoza in izvoza — raziskave in analiza povpraševanja na tržišču SFRJ, kvantitativne značilnosti povpraševanja po grupah in izdelkih, gibanje povpraševanja po nosilcih potreb, dinamika povpraševanja iz uvoza, dinamika in prognoza povpraševanja po izdelkih za leta 1977 do 1985 — ugotovitve in sklepi. Iz navednega programa lahko ugotovimo, da bomo dobili nekatere podatke o naših možnostih v zvezi s programsko orientacijo v bodoče. Vsekakor bodo navedeni izsledki skupaj z izsledki iz prve faze naloge predstavljali dobro osnovo za obdelavo tretje zaključne faze naloge, ki bo slonela na tehnološki obdelavi oziroma pripravi programov. Naša dolžnost je, da vas sprotno obveščamo o poteku dela na nalogi. Projektni svet je skupaj z nosilcem naloge mnenja, da bo dovolj, če vas o rezultatih prvega dela raziskave druge faze naloge obvestimo v mesecu juniju 1979 leta. Istočasno vas bomo obvestili o konceptu III. faze naloge, izvajalcu, formulaciji prijave 1,1 faze za sofinanciranje na RSS ter orientacijsko potrebnih finančnih sredstev za izvajanje III. faze. Projektni svet je mnenja, da je pri III. fazi, t. j. zadnji fazi naloge nujno sodelovanje vseh sedaj zainteresiranih delovnih organizacij, ki sodelujejo pri sofinanciranju II. faze naloge. Z rezultati posameznih faz bomo temeljne organizacije in strokovne službe v naši delovni organizaciji sprotno obveščali. J. Pičerko Stroj za brušenje vzmeti v v TOZD Ko vinska obdelava r Kako v bodoče s stanovanji "v____________________________________ V minulih dneh je na pobudo družbenopolitičnih organizacij v Agis-u, potekal razgovor o uresničevanju družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu naše občine. Pobudniki razgovora so k sodelovanju pritegnili nekatere predstavnike občine z namenom, da se celovito in poglobljeno lotimo vsebine novih odnosov, na področju stanovanjskega gospodarstva, ki zagotavljajo kvaliteten premik v smeri hitrejšega odpravljanja problemov in pridobivanja novih stanovanj. Za aplikativno usmeritev razprave na osnovi gradiva, ki ga je pripravil izvršni odbor samoupravne stanovanjske skupnosti Ptuj, smo najperj v kratkem opisu slišali osnovne težave, ki pestijo našo delovno organizacijo. Za ilustracijo so bili podani načini zbiranja oziroma združevanja sredstev, in razdeljevanja prosilcem oziroma opravičencem. Zaslediti je bilo, da smo v prejšnjih letih združevali sredstva na nivoju delovne organizacije, na enem računu. Višina prispevne stopnje od brutooseb-nega dohodka je znašala 8%. kovnjake izven delovne organizacije. O akciji, ki poteka v zvezi s stanovanjsko problematiko preko SZDL, sindikatov, v krajevni skupnosti' iin združenem delu je spregovoril predsednik občinske konference SZDL tov. Zadravec Franc. Pri občinski konferenci je sestavljen koordinacijski odbor, ki spremlja te razprave. Osnovni namen te razprave je, da ocenimo v združenem delu in krajevnih skupnostih, izvajanje srednjeročnih programov 1976 — 80 v posameznih občinah, združenem delu in krajevnih skupno- U CTLmtj tjpvjz.<_ri'i li 11a ivj, treba zagotoviti pri vsaki investiciji pa tudi ko se planira investicija, sredstva za stano-vanja za nove d-elavce, ki bodlo na teh novih del. mestih delali. Sredstva morajo biti zagotovljena in planirana za stanovanjske potrebe. Potrebno bo urediti tudi to, da delavci, ki dobijo stanovanje partioipiirajo pri nakupu stanovanj. To se pravi, da bi bila dva vira financiranja, udeležba pri-čakovalca stanovanja in združevanje sredstev na osnovi čistega dohodka. V prihodnjih dneh bomo dobili v razpravo tudi predlog ekonomskih stanarin, osnovni namen katerih je, hitrejše zagotavljanje prepotrebnih stanovanj našim delovnim ljudem. Predsednik 10 skup. SIS tov. Skrelovnik je poudaril, da je do-sedaj stan. Skupnost nastopala, kot investitor in ker je tako nastopala so preko KB poskušali vsa sredstva uporabiti kot celotni kreditni potencial in k temu je še banka dodajala iz svojih sredstev. Ker smo tako nastopali, lahko govorimo, da so rezultati doseženi. Predlaga se, da bi del. org. skupno s stan. skupnostjo sprejela SS iz katerega bi izhajalo, da bi prav tako vsaj za pet let združevali vsaj toliko sredstev kot smo jih do-sedaj. S tem bi lahko plane realizirali. Vse občine oz. IS morajo delati na tem, skupno s stan, skupnostjo Itn združenim delom, da se samoupravni sporazum za dosego ekonomskih stanarin sprejme. Te samoupravne sporazume naj bi podpisovali; združeno delo kot vlagatelj, krajevne skupnosti, stanovalci, zbori stanovalcev. S planom bi za-sigurali sredstva v zvezi z uprav-ijajnjem celotnega stanovanjskega fonda. Plan stan. skupnosti bi bil postavljen na podlagi planov org. zdr. dela v okviru občine. To, kako bomo združevali sredstva za stanovanjsko izgradnjo v bodoče, je zelo pomembno. Sredstva združena na osnovi čistega dohodka so manj siguren vir, kot iz bruto OD. Potrebno je organizirati takojšnjo akcijo, da sredstva ne bi bila manjša in se bi združevala tako, da bi planirana izgradnja stanovanj bila dosežena. Sedanja oblika izgradnje stanovanj je bila v redu. V zadnjih letih smo v Ptuju naredili veliko. Takšno obliko je potrebno tudi v prihodnje vsestransko podpreti. Iz tega izhaja da smo vsa vprašanja reševali na ravni celotne delovne organizacije, kar pa smo pozneje v letih 1978 in 1979 preusmerili v samostojno združevanje in razdeljevanje po temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih. V tem času smo se tudi približali družbeno dogovorjeni prispevni stopnji 6 % od bruto osebnega dohodka. Nadalje je bilo rečeno, da večino zbranih sredstev namenimo za kreditiranje individualne gradnje, s čemer pa jasno zapostavljamo nakup stanovanj, pa čeprav imamo precejšnje potrebe in mnogokrat tudi nujne primere. Prisotno je bilo tudi združevanje sredstev za kadrovska stanovanja, pomanjkanje katerih se prav tako negativno odraža predvsem v pridobivanju strokovnih delavcev za področja. ki zapadejo pod defini-cltarni značaj ikadrov. Združevanje sredstev za kadrovska stanovanja predvidevamo v tekočem letu. S temi sredstvi bi izvedli nakup 'stanovanj za kadre, ki so že v delovni organizaciji, Tako nam po navadi iz tega fonda zmanjka stanovanj, s kaiterimi bi lahko pridobili stro- stih. Drugi del razprave pa temelji na tem, kako za naslednje plansko obdobje pripraviti to zadevo. Prvi del razprave je ocena doseganja plana 1976 — 80, ki je predvsem potrebna, vsled, zastoja stanovanjske izgradnje v Sloveniji. V Ptuju pa ugotavljamo, da bo plan za stanovanjsko izgradnjo za srednjeročno obdobje realiziran še v letošnjem letu, najpozneje v prveh mesecih prihodnjega leta. Cena m2 stanovanja niti ni najnižja niti najvišja. Delovni ljudje, ki ta sredstva združujejo bodo obravnavali ali je cena za m2 sprejemljiva ali ne. V smislu urejanja novih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjske izgradnje, je sprejel na obstoječe materiale, svoja stališča tudi občinski komite ZKS Ptuj, ki pa jih bo po razpravah v krajevnih skupnostih in gospodarskih organizacijah dopolnil. Sredstva za stanovanjsko izgradnjo smo do sedaj združevali po stopnji 6 % od bruto OD. To je bila obveza za vse delovne organizacije. V prihodnjem letu se sredstva združujejo na osnovi čistega dohodka. Vendar je po- SPORAZUM 0 SKUPNEM PUSLOVANJU TOZD PTUJSKE TOPLICE V lanskem letu je tekla razprava o pristopu k samoupravnemu sporazumu o skupnem poslovanju TOZD — Ptujske toplice, vendar ni bil dosežen željen! rezultat. Temeljne organizacije, združene v DO AGIS, se niso odločile za pristop k samoupravnemu sporazumu, zato je izvršni svet Skupščine občine Ptuj dal pobudo za ponovno razpravo o pristopu in podpisu tega sporazuma. Razlog za ponovno oziroma obnovljeno razpravo je v tem, da so razčiščena določena stališča glede pristopa k samoupravnemu sporazumu, prav tako pa tudi obveznosti, ki iz njega izhajajo. Nesporno je dejstvo, da so Ptujske toplice zgrajene na željo in v interesu občanov ptujske občine, nesporno pa je tudi to, da tovrstni objekti, vsaj dokler še ni pogojev za optimalno koriščenje zmogljivosti, izkazujejo izgubo, katere vzroki pa izhajajo iz kreditnih obveznosti, ki jih v tej fazi razvoja ni mogoče v celoti kriti. Posebna komisija je pripravila sanacijski program, ki zajema poleg ukrepov za uspešnejše poslovanje tudi odgoditev vdplači-la investicijskih kreditov, podaljšanje rokov odplačila in zmanjšanje obrestne mere. S tem bi se bistveno zmanjšala izguba, ki je znašala v lanskem letu okrog 5,900.000 dinarjev. Ta izguba bo krita iz občinskih skupnih rezerv, se pravi posredno iz sredstev združenega dela. Izvajanje sanacijskega programa je pogojeno s pristopom vseh organizacij združenega dela, po izjavi člana korrfeilje pa je k sporazumu doslej pristopilo več kot polovica OZD, računajoč število zaposlenih. TOZD Avtooprema TOZD Gumama TOZD Precizna mehanika TOZD KOivnska obdelava TOZD Servisi TOZD Orodjarna TOZD Vzdrževanje________________ SKUPAJ Delež naše delovne organizacije v skupnem poslovanju, ki je izračunan glede na število zaposlenih in glede na gospodarsko moč, znaša 8,24%. Iz 14. člena samoupravnega sporazuma o skupnem poslovanju izhaja, da udeleženke sodelujejo pri planiranem dohodku oziroma planirani izgubi. Ob zaključku želimo povdariti, da so po ponovnem sklicu zborov delovnih ljudi, pristopile k podpisu samoupravnega sporazuma o skupnem poslovanju TOZD Ptujske toplice, vse TOZD združene v DO AGIS in da se ne upošteva 7. člen sporazuma. Tako se bo eventualni primanjkijaj pokrival le do planirane višine. Po izvlečku gospodarskega plana za letošnje leto, ki nam ga je oskrbel oddelek za plan KK Ptuj izhaja, da znaša planirana izguba din 3,482.370. Po razdeloiku bi torej naša delovna organizacija krila plarvirano izgubo z 8,24 % oziroma v znesku 286.947 dinarjev. Od tega zneska odpade na 135.465,00 din ali 3,89 % 37.261,00 din ali 1,07 % 35.868,00 ali! 1,03 % 27.163,00 din ali 0,78 % 16.715,00 dim ali 0,48 % 22.287,00 din ali 0,64 % 12.188,00 din ali 0,35 % 286.947,00 din 8,24 % ------------------------------ Za večjo varnost „PNEVCO” _____________________________J Z vsakim dnevom smo priče večjih ali manjših prometnih nesreč. Pogostokrat nesrečam botru e dotrajala ali vožnji poškodovana guma, kar je včasih vzrok pravim katastrofam. Spomnimo se raznih nesreč na naših cestah: prevrnjena vozila, trčenja, požari vozil itd. Spomnimo se katastrofe v španskem mestu Los Alfagues, kjer je eksplozija cisterne z butanom blizu turističnega kampa povzročila v njem pravo razdejanje, vsled česa je bilo 170 mrtvih in 123 ranjenih. Vzrok nesreče — nepravilen pritisk v gumah. Potrebe po napravi, ki naj bi opozarjala voznike na nevarnost s strani nizkega pritiska v zračnicah koles, nas je vzpodbudila k odkupu patenta PNEVCO. Naprava PNEVCO je rezultat večletnega dela in je skrajšano komercialno ime od »pnevmatic control«. Naprava omogoča voznikom vozila med vožnjo kontrolo pritiska v zračnicah koles s tem pa tudi pravočasno intervencijo na gumi, v katei' se je pritisk zmanjšal na kritično vrednost. Naprava je enostavna in eni-verzalna. Dimenzijsko ne rabi mnogo prostora in jo je možno z manjšimi spremembami vgrajevati v vse vrste vozil in prikolic. Vgrajuje se direktno v os ali v zavorni boben — prirobnico skozi vijak za pritrditev kolesa. Z električnim kablom se vsako napravico direktno poveže preko konektorja s kontrolnim inštrumentom. Pri padcu pritiska v kolesu se ustvari preko magnetnega ventila električni kontakt, vsled česa zagori v kontrolnem instrumentu opozorilna lučka, ki pove vozniku, da je na kolesu prišlo do padca pritiska. Z vži- gom LED — diode pa voznik ugotovi katero kolo se je izpraznilo na kritični pritisk. Voznik je tako vedno pravočasno obveščen o stanju v zračnicah, kar mu omogoča prilagajanje vožnje in ukrepanje pri določeni situaciji. Izdelek PNEVCO je sedaj že v fazi osvajanja. V iždelavi je manjša količina za (prikolice tovarne prikolic »VZILA<' iz Nove Gorice. Pni probni vgradnjii je bil sistem preizkušen. Prva količina se izdeluje prototipno v delavnici oddelka elektronike in eksperimentalne delavnice. Redna proizvodnja pa je planirana v mesecu septembru, v kolikor bodo izdelane vse potrebne priprave in orodja za serijsko proizvodnjo in izdobavljena strojna oprema. Zanimanje za izdelek je veliko in tudi plasiranje izdelka na domačem in tujem tržišču ni vprašljivo. Je zaščiten v raznih državah in kot takšen uporaben za vsa vozila. Smo edini proizvajalci te naprave v svetu iz česar lahko zaključimo, da je izdelek zelo perspektiven. TPP TOZD Precizna mehanika Pristopili smo k pripravam na sredojeročni plan za obdobje lll-H DS delovne organizacije je na svoji seji dne 10. 5. 1979 sprejel sklep o pristopu k pripravam na izdelavo srednjeročnega plana delovne organizacije za obdobje 1981—1985. Neposredno odgovorni organi za izdelavo plana so: — direktor DO — poslovodni odbor DO — sektor za plan, analize in AOP. Direktor DO je predložil tudi program dela na pripravah srednjeročnega plana. Rok za predložitev predloga plana je 30. 9. 1980, a rok za sprejem plana je 15. 10. 1980. Iz predloženega programa dela pa povzemamo: — osnova za izdelavo plana je analiza izvršitve srednjeroč- nega plana za obdobje 1976— 1980, in pa analiza razvojnih možnosti vsake TOZD v delovni organizaciji AGIS ter razvojnih možnosti same delovne organizacije. — Samoupravni organi v TOZD in delovni organizaciji morajo izdelati smernice za pripravo plana in sprejeti elemente za samoupravne sporazume in dogovore o temeljih plana. — S smernicami za pripravo plana delavci zavezujejo organe upravljanja za uresničevanje konkretnih nalog kot: a) cilje razvoja, ki jih bo delovna organizacija dosegla z dohodkom, ustvarjenim v planskem razdobju kot so: zboljšanje pogojev dela, preusmeritev ali razširitev proizvodnje, dvig osebne- Po poteh revolucije s pesmijo in spoštovanjem Enaindvajseti april je v zgodnjih jutranjih urah naznanjal, da bo tudi letošnja udeležba pohoda po poteh revolucije v Mostje takšna, kot jo dogodki izpred nekaj let nazaj v NOB zaslužijo. Tem veličastneje in slovesneje so potekale priprave za letošnji pohod, kajti bil je deseti po vrsti — jubilejni. K temu pa moramo dodati presenečenje, ki je slehernega navdihnilo z veličino in spoštovanjem do vseh, ki jim je manifestacija posvečena in se jih spominjamo. Ob prihodu v Mostje, na kraj poslednje bitke Slovenskogoriške — Lackove čete, smo ugotovili, da je bil jubilejni deseti pohod, tudi pohod v novi spominski park. S prestavitvijo osrednje manifestacije v novi prostor in lepo urejeno okolico, je obeležje dobilo še bogatejšo vsebino in do-stojanstvenejši odnos do naše revolucionarne borbe. Med številnimi pohodniki pa ni manjkalo tudi udeležencev našega kolektiva, vključno z enoto civilne zaščite. Kljub manjšemu številu, vzdušja ni manjkalo, zato vsem, ki se letošnjega pohoda niste udeležili, prihodnji, enajsti naj ne bo brez vas! Dolžnost in poslanstvo nas vseh je, da pridobitve naših tovarišev v borbi cenimo in spoštujemo. To pa bomo dokazali z zavestjo in željo, ki naj bo ena. Spominski park in vsebina njegove preteklosti je tudi naša, cenimo jo, zato smo s pohodom in enominutnim molkom počastili njihov spomin, naš, vseh, ki s svojim delom dostojno nadaljujejo začeto pot izpred petintrideset let nazaj. Enominutni molk naj bo tudi odraz naše za-hvalnosti tistim, ki niso več z nami in ki so s krvjo zgradili prihodnost in blagostanje v svobodni Jugoslaviji. Šneberger Srečko Pogled na množico udeležencev, kjer ne manjka tudi članov našega kolektiva ga in družbenega standarda, zboljšanje življenjskega okolja ter zdravstvenega varstva; b) ukrepe za doseganje teh ciljev kot so: povečanje produktivnosti, reorganizacija dela, zmanjšanje stroškov proizvodnje, racionalnejša poraba sredstev za proizvodnjo in pa efektna investicijska politika; c) razporejanje dohodka in čistega dohodka za dosego določenih ciljev kot so: razširjena reprodukcija, rekonstrukcije, novogradnje, zamenjava opreme, združevanje sredstev za investiranje naložb na nivoju DO; d) sredstva za razširjeno reprodukcijo, ki jih bo delovna organizacija zagotovila za doseganje ciljev razvoja iz drugih virov kot so združevanje sredstev, krediti, tuja vlaganja; e) rezultate, ki morajo biti doseženi s poslovanjem in upravljanjem s sredstvi razširjene reprodukcije, izkazanih po kazalcih iz 140. člena ZZD. — Pri oblikovanju elementov o temeljih plana mora biti upoštevana in zagotovljena realizacija tistih ciljev in nalog, ki so bile sprejete ob združitvi TOZD v DO, predvsem pa: delitev dela med TOZD, povečanje produktivnosti, zboljšanje pogojev dela in življenja, namen združevanja sredstev in dela, enotni kriteriji delitve dohodka, skupnega dohodka in osebnih dohodkov ter urejeni medsebojni dohodkovni odnosi pri proizvodnji proizvodov skupnega prihodka in medsebojni dobavi surovin in polizdelkov. — Vseaktivnosti za pripravo plana morajo teči tako, da so upoštevana načela sočasnega, srečevalnega, kontinuiranega in celovitega planiranja. V teku so tudi priprave na sprejem sklepov k pristopu za izdelavo srednjeročnega plana za 1981—1985 v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih, kjer morajo biti srednjeročni plani sprejeti do 30. 9. 1980. Zlatko Špoljar V letu 1978 je bilo v pravno službo posredovanih 120 prijav oziroma zahtev, za uvedbo disciplinskega postopka, v letu 1979, do 30. aprila pa 71 zahtev. Od tega je bilo v: 1978 1979 TOZD AVTOOPREMA 40 35 TOZD GUMARNA 30 16 TOZD KOVINSKA OBDELAVA 14 12 TOZD SERVIS 11 — TOZD ORODJARNA 6 1 TOZD VZDRŽEVANJE 1 — TOZD PRECIZNA MEHANIKA 1 2 DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 16 2 DELOVNA SKUPNOST KOMERCIALA 1 3 Med kršitvami delovnih obveznosti prevladujejo: neopravičeni izostanki z dela do 5 dni 37 26 samovoljna zapustitev dela oz. nalog 31 18 malomarno opravljanje dela 17 11 vinjenost na delu 15 10 odtujevanje družbene lastnine oziroma lastnine sodelavcev 5 — fizični napad pz. poskus napada na sodelavce 3 5 Kršitve delovne obveznosti pod točko 1 in 2 so pogostejše v številčno Večjih neopravič. izostalo z dela samovoljr zapustilo delo TAP 1978 16 15 1979 GUMARNA 9 6 1978 7 5 1979 11 3 Kovinska OBD. : 1978 6 7 ; 1979 3 7 ORODJARNA 1978 1 5 1979 — 1 V letu 1978 je bilo v celoti 61 postopkov. V 14 primerih je bil postopek ustavljen, iz vzroka, ker je delavec — kršitelj delovne obveznosti med postopkom prenehal z delovnim razmerjem ali pa je rezultat postopka pokazal, da bi ga bilo nesmotrno nadaljevati, glede na neznatnost kršitve obveznosti' oziroma njenih posledic. Zaradi zastaranja je bil ustavljen postopek le v 2 primerih. V letu 1979 (do 30. aprila] je bilo opravljenih 56 postopkov. Od tega so bili 4 postopki ustavljeni zaradi prenehanja delovnega razmerja delavcev — kršiteljev. 41 primerov je pripravljenih za obravnavo pred disciplinsko komisijo. Disciplinska komisija je izrekla v letu 1978 in 1979 naslednje ukrepe: — prenehanje delovnega razmerja (primerov) 22 — denarno kazen 5 —• razporeditev na druga dela oz. naloge 3 — javni opomin 27 —• opomin 35 — ukrep ni bil izrečen 15 Glede uspeha disciplinskih postopkov in izrečenih sankcij smo mnenja, da izpeljava postopkov ni vedno tako uspešna kot bi morala biti, izrečene sankcije pa ne dosegajo željenih oziroma pričakovanih učinkov. Vzrokov za to je več. Menimo, da so glavni predvsem naslednji: — Prijave velikokrat niso utemeljene in večkrat ne bi bile potrebne, či bi bili urejeni odnosi znotraj samih TOZD in DS. Zlasti so slabi oziroma neprimerni odnosi med nadrejenimi in podrejenimi delavci: Velikokrat nadrejeni prijavljajo kršitelje samo zato, da bi dokazali svojim podrejenim delavcem moč, ki jo imajo nad njimi. V resnici pa bi odnosi in delovna disciplina v TOZD bila boljša, če bi v nekaterih primerih nadrejeni pokazali več razumevanja za probleme svojih delavcev, gojili bolj humane medsebojne odnose in manjše probleme ter kršitve delovne discipline, ki imajo neznatne posledice za TOZD ali jih sploh nimajo, rešili znotraj same TOZD. Tako bi se zmanjšalo število prijav kršitev delovne discipline in tudi izrečeni disciplinski ukrepi bi bili bolj -učinkoviti. Menimo, da sankcije niso učinkovite prav zato, ker za vsako najmanjšo kršitev nadrejeni pošiljajo prijave, disciplinska komisija pa lahko za lažje kršitve izreče v skladu z zakonskimi določili in določili samoupravnih splošnih aktov le opomin ali kvečjemu javni opomin. — Zaradi kršitev delovnih obveznosti so prijavljeni, v glavnem le delavci iz neposredne proizvodnje. Ni pa se še zgodilo, da bi bila podana prijave zoper nadrejene delavce (vodstveni in vodilni delavci), čeprav tudi ti delavci velikokrat kršijo delovne obveznosti in s tem dajejo slab zgled svojim podrejenim delavcem. — Sankcije zoper kršitelje delovne discipline so včasih premile, kar je tudi eden izmed razlogov njihove neučinkovitosti. V zvezi z izvedbo disciplinskih postopkov in izrekom ukrepov ugotavljamo tudi izredno neodgovoren odnos posameznih delavcev, ki kršijo delovne obveznosti, do samega disciplinskega postopka. Tako se velikokrat dogaja, da se delavci ne odzivajo številnim vabilom za zaslišanje v pripravljalnem postopku in na javno obravnavo, s čimer otežujejo sam potek postopka. Mnogi delavci tudi ne jemljejo resno udejstvovanja v disciplinskem postopku, saj se na zaslišanju neresno obnašajo in se velikokrat tudi ne zavedajo ali se pa noče- jo zavedati teže storjene kršitve delovne discipline. Na takšne delavce izrečeni disciplinski ukrep navadno ne učinkuje pozitivno in se največkrat pozneje ponovno znajdejo v disciplinskem postopku. — Delavci, predvsem mladi delavci, ki komaj sklenejo delovno razmerje, so ob prihodu na delo največkrat prepuščeni sami sebi brez primernega nadzorstva. Zaradi navedenega se pogosto dogaja, da mladi delavci zapadejo vplivu starejših sodelavcev in skupaj z njimi oziroma pod njihovim vplivom kršijo delovno obveznost (največ primerov zapuščanja dela in odhod na pijačo v »KONZUM« ali v gostilno »LUŽNIK« med delovnim časom). — Na obravnavo disciplinske komisije so obvezno vabljeni direktorji TOZD in DS, iz katerih so kršilci, ki se obravnavajo in predstavniki sindikata. Ugotav- Poletje in čas dopustov, ko bomo. vsrkavali vase prirodne dobrine in si tako nabirali, vsak po svoje, novih moči bi lahko dejali, da se je že začelo. Izmenoma bomo odhajali, za nekaj dni zapuščali naše delo drugim in se po;cm znova vračali. Za nami bodo po napornem delu odšli naši sodelavci in mnogi bodo čas dopusta uporabili za Vrsto domačih opravil. Več o dopustih in še prostih mestih letovanja, ki vam jih nudi naša delovna organizacija, ste lahko zasledili v zadnji številki glasila, nekaj pa tudi v tej. Zato želimo tokrat zabeležiti in opozoriti na naš odnos do nekaterih predmetov, ki že vrsto let spremljajo vaš oddih, predvsem tistih, ki ste se odločiti za počitniško hišico v Biogradu. . Dopustnik, ki se napoti v Bio-grad lahko zasledi v tej počitniški hišici Agisa tudi ves potreben inventar. Vendar »ves« je samo ob začetku sezone, kajti mnogo se ga med letovanjem porazgubi in dopolnjevanje ob koncu oz. začetku sezone precej stane naš sindikat. Prav zato pa bi želeli v bodoče takšen neodgovorni odnos do družbene lastnine odpraviti. To bomo poskušali z nastavitvijo inventarne knjige, v katero se morajo zapisati vse spremembe v času letovanja, ki bi nastale na objektu ali pri pregledu inventarja. Uporabnik počitniške hišice bo ob odhodu v knjigo zapisal nastale spremembe, to bo ob pregledu potrdil naslednji in tako bomo lahko za vso nastalo škodo bremenili tistega, ki jo je povzročil. Ijamo, da direktorji TOZD in predsedniki sindikata ne jemljejo resno disciplinskih postopkov in se vabilom ne odzivajo. To velja predvsem za direktorje TOZD AVTOOPREMA — TAP, GUMARNA in KOVINSKA OBDELAVA, iz katerih je največ kršilcev delovnih obveznosti. Istočasno pa se dogaja, da po izrečenih disciplinskih ukrepih ravno direktorji TOZD (predvsem TOZD KOVINSKO OBDELAVA) izražajo nezadovoljstvo nad izpeljanim postopkom in izrečenim ukrepom. Direktorji TOZD so v glavnem predlagatelji postopka in je zato njihov odnos oziroma nesodelovanje v postopku toliko bolj nerazumljiv ter je skupaj z ostalimi navedenimi dejstvi eden od vzrokov za neuspešnost in neučinkovitost disciplinskih postopkov in izrečenih disciplinskih ukrepov. Pravna služba Takšen ukrep je nujen, kajti Iz leta v leto stroški dopolnjevanja .potrebnih predmetov rastejo, in tako upamo, da bomo uspeli prepričati .samega sebe, da vse kar je izgubljenega med dopustom moramo nadoknaditi zopet sami, iz naših žepov. Možnosti in ugodnosti letovanja v lasti naše delovne organizacije so skromne. Precej namenjamo denarja za razvoj in rast kolektiva. Temu kolektivu in njegovi rasti pa dajemo premalo za nabiranje novih moči. Počitniška hišica v Biogradu je ena izmed skromnih ugodnosti, zato čuvajmo to kar imamo. Šneberger Srečko U navodilih o hrambi jeklenk piše, da se morajo jeklenke pritrditi s posebno verigo, ne pa z navadno žico Krajevne skupnosti pri nas V znak spomina na osvoboditev našega mesta izpred štirideset let nazaj in jubilejev naše revolucije ter njenih najvidnejših sil, je v naši delovni organizaciji potekala slovesnost, s skupnim zasedanjem skupščin enajstih krajevnih skupnosti občine Ptuj. V prostorih obrata družbene prehrane se je zbralo lepo število udeležencev, med katerimi tudi ni manjkalo nekdanjih borcev. Osrednji govornik, Franc Fider-šek, predsednik Skupščine krajevne skupnosti Boris Ziherl, je v svojem bogato pripravljenem govoru nanizal vrsto dogodkov, preko katerih smo s krvjo in velikimi žrtvami postavili trdno osnovo današnjemu sožitju in miru pod svobodnim soncem. Med prejemniki plaket, ki jih je podeljevala skupščina krajevne skupnosti Tone Žnidarič, za aktivno povezovanje in skupno delo, je bil tudi naš kolektiv. Da bi pa te vezi še okrepili, je pred osrednjo slovesnostjo potekal skupen razgovor, v prostorih sejne dvorane AGIS, z družbenopolitičnimi organizacijami in vodstvom krajevnih skupnosti, o nalogah nadaljnjega povezovanja in skupnega dela za hitrejši razvoj naše občine. Skupna seja pred osrednjo prireditvijo v počastitev praznika KS.v V programu slovesnosti je bi-la posebna pozornost dana podelitvi enajstih plaket krajevne skupnosti in dvainštirideset bronastih odličij OF slovenskega naroda. Prejemniki priznanj so s svojim vzornim družbeno političnim delom, skozi ves čas izgradnje in borbe za preoblikovanje vseh področij našega družbenega življenja, storili veliko in priznanja so vspodbuda za nadaljevanje njihove aktivnosti. V programu prireditve., tudi. ni; manjkalo počastitve spomina nas naše najvidnejše revolucionarje.';. ob spomenike in obeležja je 12 delegacij položilo vence in se poklonilo njihovemu spominu. Ves potek prireditve je bil skrbno povezan s prisrčnim kulturnim programom in za zaključek je sledil ogled likovnih del Janeza Korošca. Šneberger Srečko Študentje v AGIS-u Srečanje mladih naše delovne organizacije z mladimi v občini in izven nje, je pogosta oblika medsebojnega sodelovanja, za boljše in aktivnejšo vključevanje v družbena dogajanja, tako nas, kot vseh, ki to želijo. Po uspelem srečanju v Gorenju, je v minulih dneh sledil razgovor s študenti kluba mladih pri Občinski konferenci ZSMS Ptuj. Srečanje je bilo na pobudo slednjih, ki so v svojem študijskem času želeli odgovore na nekatera vprašanja, ki se ožje navezujejo na razmere in položaj študenta ■—• štipendista in mladega delavca, ki se po končanem študiju zaposli. Z zanimanjem so si tudi ogledali proizvodni proces in se spoznali z nekaterimi tehnološkimi postopki izdelave artiklov. Na vprašanja, ki so jih predhodno posredovali, na koordinacijski svet mladih v Agisu, jim je odgovarjala skupina strokovnih delavcev našega kolektiva. Odgovori so zajemali celotno stanje, od samoupravne organiziranosti delovne organizacije, pa do štipendijske politike in dolgoročnega zagotavljanja ter načrtovanja kadrov različnih smeri izobrazbe. Ob zaključku še morda to, da so bili naši gostje z obiskom zadovoljni, s pripombo, da je ob koncu ostalo premalo časa za razjasnitev nekaterih specifičnih vprašanj, ki bi jim morali v naslednjem obdobju dati večji poudarek, v smislu načrtovanja kadrov in kadrovske politike v okviru naše občine. Šneberger Srečko /- .............. - Znanje za boljše delo v_______________________________- O pomenu in pridobivanju teoretičnega znanja za stalni dvig celotnega izobraževalnega ter kvalifikacijskega sestava delavcev naše delovne organizacije, smo več zabeležili v uvodu razgovora s kidri-čevim nagrajencem našega kolektiva, tov. Horvatom, v zadnji številki glasila. Tokrat že zapisanih misli ne bomo ponavljali, nadaljevati pa želimo razgovor z vsemi, ki so ob delu uspešno zaključili študij in si tako pridobili prepotrebno znanje za uspešno izvajanje delovnih nalog. V tej številki vas želimo spoznati s tov. Zebecom, vodjem izgradnje tovarne, ki je pred nedavnim zaključil študij na drugi stopnji šole za organizacijo dela v Kranju. Podobnih primerov si nedvomno želimo še več in upamo, da nam ne bo tako hitro zmanjkalo tistih, ki s svojim trudom in prizadevnostjo zaslužijo prostor v našem glasilu. Tov. Žabec je na naša vprašanja odgovoril kratko, vendar pa prav to, kar smo želeli. Kako si lahko ob delu dosegel take rezultate — ali so ti pri študiju pomagale tudi delovne izkušnje? Smatram, da vsak. in ne samo jaz doseže ob delu uspešne rezultate, le z določenim odrekanjem, predvsem . pa z izredno voljo in željo pripeljati do vilja zadano naloga, to je. dokončati študij. Lahko pa rečem, da so mi.pri. študiju pomagale, med ostalim tudi delovne izkušnje, predvsem pri tistih predmetih, kjer sem lahko primerja) izkušnje, s, teorijo in obratno. , Kakšno je tvoje mnenje, o neločljivosti teorije in prakse ter obratno. Trdim, da sta'teorija'in praksa ter obratno komplementarni, torej praksa s teorijo in teorija' s prakso, so medsebojno neločljive komponente, se dopolnjujejo. Ali je v naši delovni organizaciji danih dovolj možnosti za razvoj in dopolnjevanje pridobljenega znanja ob študiju? Mislim, da je v naši delovni organizaciji dana možnost všar kemu človeku, da se razvija v smislu dopolnjevanja svojega znanja, to z oblikami funkcionalnega znanja ali dopolnjevanja znanja s študijem ob delu. Kateremu področju dela bi se žele v bodoče posebej posvetiti? Tistemu področju na katerem delam, to je področje investicij. Je zelo kompleksno, zanimivo, in odgovorno. Zahteva interdisciplinarni pristop, to še pravi timsko delo. Kakšni so tvoji plani vnaprej, glede nadaljnjega dopoljnjevanja znanja in opravljanja delovnih nalog? Plani- vnaprej? Funkcionalno se izobraževati- na področju investicijske dejavnosti, kar je vezano z mojim delovnim področjem;'Pri opravljanju delovnih 'nalog, pa po svojih najboijših močeh aplicirati teoretična znanja, pridobljena tekom, študija, na prakšOV' Poročilo o poslovanju obrata družbene prehrane za mesec mireč in april Mnogokrat Slišimo, DA SE JE TA ALI ONI DELAVEC DO AGIS zastrupil s hrano, ki jo je zaužil v našem obratu družbene prehrane. Te govorice so seveda neutemeljene,, ker je nemogoče, da bi se od cca 2000 pripravljenih obrokov zastrupil s hrano samo en ali dva delavca. V takem primeru pride vedno do masovne zastrupitve, kot to izjavlja zdravnik v naš) obratni ambulanti. Sanitarna inšpekcija SO Ptuj je opravila v mesecu marcu in aprilu več pregledov higiene in čistoče. Ugotovili so, da je higiena in čistoča neoporečna. Analiza kaže, da je tudi kalorična sestava enega obroka zadovoljiva. Kaloričnost hrane nam izračunava mikrobiološki zavod v Mariboru, enkrat mesečno. Apeliramo na koristnike malice, da bolj pazijo na red in čistočo v obratu, da ne mečejo ostankov hrane na tla, in da se bolj dostojno obnašajo do zaposlenih v obratu družbene prehrane. Bilo bi zelo vljudno, da bi takrat, ko je za dodatek k malici sok ali pecivo, delavec vrečko od soka odložil v smeti, ne pa do to odvrže pred vrati v ODP ali Celo na dvorišču tovarne ležijo prazne vrečke od sokov in peciva. ODP ponovno prosi delavce naj pri delitvi hrane ne zahtevajo druge malice, kot tisto za katero imdjo blok. V informacijo dajemo tudi naslednje podatke: — v marcu smo skuhali 43.513 obrokov, za kar smo porabili 542.407,44 din; — v aprilu smo skuhali 40.457 obrokov, za kar smo porabili 430.566,35 din. J V Ptuju, 28. 5. 1979 Pintarič Branko Kakšna je informiranost v združenem delu V naši samoupravni teoriji in praksi je pomembnost pravilnega informiranja samoupravljalcev uvidena že zdavnaj, toda marsikje so ji pripisovali prevelik pomen. Mislimo na nekatere poenostavitve, da bodo avtomatično odpravljene tudi vse slabosti samoupravljanja, če rešimo problem informiranosti v združenem delu. Taka miselnost je kot prav vsako precenjevanje ali podcenjevanje, kot vsaka skrajnost pač škodljiva, je nevzdržna. Informiranost je sicer res pomembna sestavina samoupravljanja, toda šele skupaj z drugimi činitelji determinira uspeh samoupravljanja: če upravljalec ni informiran, kot naj bi bil, ne more uspešno upravljati. Lahko pa je tudi najidealneje informiran, pa je vendar zelo slab samoupravljalec, če na eni strani ni usposobljen informacijo sprejeti in razumeti, ali pa na drugi strani, če enostavno ne želi sodelovati v samoupravljanju. Namesto komentarja h gornji trditvi naj rabi ugotovitev raziskave o tem, kako je videti informiranost samoupravljalcev v praksi. Pred skoraj petimi leti so v nekem velikem zagrebškem podjetju v slučajnosti vzorec zajeli četrtino zaposlenih, približno ti soč delavcev, da bi posamezniki odgovorili na tri skupine vprašanj: poslovno-elkonomska, ka- drovska in o delovanju delavskega razreda. Odgovore so dihoto-mno klasifidirali v pravilne ‘in napačne — in kaj so ugotovili? O rezultatih na vprašanja po slovno-ekonomskega področja poročajo kot o katastrofalno slabih: pravilnih odgovorov na vprašanje o bruto dohodku delovne organizacije je bilo 5%, o dohodku 2,5 96, o Investicijah 0,4%, o stanovanjskem skladu 0,81 %; izjema je bilo poznavanje poprečnega osebnega dohodka 20,7%. Zadeva pa se je pokazala v še slabši luči, ko so odgovore kategorizirali po kvalifikacijah. Prav nobeden med NKV, -PKV in KV ter VK delavci in delavci z nižjo strokovno pripravljenostjo ni znal povedati, kolikšen je do hodek podjetja ali kolikšne so njegove investicije. Seveda pa situacija ni bila skoraj v ničemer boijša z ostalimi kategorijami zaposlenih. Normalno se zdi, da bi zaposle-nj v neki delovni organizaciji poznali vodilni kader — rezultati so pokazali drugače: glavnega direktorja pozna 81 % zaposlenih, predsednika delavskega sveta 25 %, predsednika sindikalne organizacije 14 % in svojega takratnega odbornika v gospodarskem svetu skupščine mesta 12 %. Tu so sicer odgovori boljši od poznavanja poslovno-ekonomskih kazalcev. Zanimivo pa je, da kar 19 % ljudi ne ve niti za ime glavnega direktorja in kako vpadljiva je velikanska razlika med njim in predsednikom najvišjega organa upravljanja, predsednikom delavskega sveta, ko zanj ne ve kar 3/4 zaposlenih: skoraj devet delavcev jih med desetimi zaposlenimi (natančneje 84 %) ne ve, kdo je predsednik sindikata itd. Seveda pa tak podatek vsiljuje dodatna vprašanja, med drugim tufdii to, ali ni takšna tudi dejanska razporeditev njihovega vpliva v delovni organizaciji? (Zadeva nehote izsiljuje primerjavo s podatki iz še vedno aktualne raziskave dr. Bogdana Kavčiča: Razvitost samoupravnih odnosov — center RS ZSS za raziskavo javnega mnenja, december 1986.j Če pa zadevo podrobneje pogledamo po kategorijah zaposlenih, vidimo, da ve za ime glavnega direktorja samo 56 % NKV proti 98 % VKV, za ime predsednika delavskega sveta pa komaj 7 % NKV in 47 % in 47 % VKV ter 52 % delavcev z visoko izobrazbo. Glede informiranosti o delovanju delavskega Sveta naj bi vprašani med drugim povedali tudi ime tistega člana delavskega sveta, ki so ga takrat volili — samo 15 % jih je vedelo zanj. Na vprašanje, kakšen je bil dnevni red na zadnji seji delavskega sveta, je odgovorilo samo 4 % vprašancev, da vedo sicer le načelno, delno. Potemtakem je vse, kar je bilo na dnevnem redu delavskega sveta, pravzaprav »tajnost« za večino zaposlenih in zato tudi ni čudno, da ljudje tako malo vedo o poslovnih problemih delovne organizacije. Pa še več: komaj vsak peti (22 %} je odgovoril pritrdilno na vprašanje, ali je kdaj zahteval kakšno informacijo od člana delavskega sveta o stališčih ali Sklepih najvišjega samoupravnega organa. MAGIČNI LIK 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 Vodoravno in navpično: 1. eden od TOZD v delovni organizaciji AGIS, 2. prozoren dragi kamen živo zelene barve, 3. krajše ime za paragonski blok, kopijo računa za kupljeno blago, 4. ptica ujeda sive barve, z belkastim, prečno progastim oprsjem in trebuhom, 5. slovenski pripovednik, znan po romanih »Lukarji« in »Gimnazijka« (Anton). Nazadnje so v zvezi z informiranostjo zastavili i še četrto vprašanje: kaj jim je namreč glavni vir informacij o delovanju delavskega sveta? Skoraj polovica (48 %) vprašancev je odgovorila, da je to tovarniško glasilo, občutno manj, samo 11 %, pa jih je odgovorilo, da so zvedeli od tovarišev (neformalna informacija!), in komaj 5 %, da jih je o tem informiral njihov predstavnik v delavskem svetu. Manj kot 1 % vprašancev pa je trdil, da so jim sestanki družbenopolitičnih organizacij in drugih teles vir informacij o delovanju delavskega sveta. Dober samoupravljalec mora biti informiran ne samo o dogodkih v njegovi organizaciji, ampak tudi o tem, kaj se dogaja v njegovi krajevni skupnosti, v občini in sploh v njegovem ožjem in širšem družbenem okolju — izkazalo se je, da nad polovico vprašancev redno spremlja osrednji tisk in RTV informacije. Brez dvoma pa je, da samoupravljalci, ki ne vedo veliko ali ničesar o najosnovnejših ekonomskih dejstvih svoje delovne organizacije, ki ne poznajo vodilnih in ki ne vedo, kaj se dogaja na sejah samoupravnih organov, pač težko dejansko vplivajo na samoupravno odločanje. Ne bi bilo slabo, če bi podoben preizkus poskusili napraviti tudi pri nas, da bi se ga morda v poenostavljeni obliki lotili sami delavci, ki se ukvarjajo z informiranjem in komuniciranjem v združenem delu, in bi se o teh problemih potem pogovorili v okviru osnovne organizacije sindikatov. Jože ROPOTAR Naprava za rezanje surovca je brez zaščitne mrežice zelo nevarna ANAGRAM V STAVKU A. M. UNGAR A M. UNGAR res dela v delovni organizaciji AGIS? Prav gotovo ta pevec ni zaposlen v AGIS-u, pač pa dobite iz prvih treh debelo natisnjenih besed enega od tozdov v AGIS-u. ANAGRAM V STAVKU NE, TEA še res ni bila v glavnem mestu naše sosednje države. Ali veste katero mesto imamo v mislih? POSETNICA ELO CEVC Elo je obiskal naše rojake na Koroškem. Verjetno vam ne bo težko ugotoviti, v katerem mestu je bil. ANAGRAM V STAVKU ANICA P. IN REZKA MEH sta zaposleni v delovni organizaciji AGIS. Če želite izvedeti v katerem oddelku sta zaposleni, premešajte črke njihovih imen in priimkov. ANAGRAM V STAVKU JUST PEČK preživi POLETI proste dneve na bazenu. Če želite izvedeti, kje se kopa, premešajte debelo odtisnjene črke. POSETNICA MIRAN JOVIN Miran je prebral znano Tolstojevo delo. Ali veste katero? ANAGRAM V STAVKU ZVONKO, PRAVITE, da je ta poklic, ki ga opravljate, zelo naporen? Verjetno bo kar držalo, kajti Zvonko je ... SMEROKAZ KADROV m < PRIŠLI It DELAVCI, KI SO SKLENILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU APRILU 1979 TOZD AVTOOPREMA DELAVCI, KI SO PREKINILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU APRILU 1979 TOZD AVTOOPREMA Matjašič Marija, monter lin. mont. — izključitev Slameršek Martin, voznik viličarja — sporazumno Vaupotič Bojan, čistilec odlitkov — sporazumno Srečec Viktor, varilec — sporazumno Zamuda Janez, strugar •— sporazumno Zupanič Miroslav, varilec — sporazumno Slatič Franc, vrtalec — odslužitev voj. roka TOZD GUMARNA Hazimali Janez, livar na tlač. livu — za nedoločen čas Cimerman Alojzija, čistilka — za nedoločen čas Strgar Franc, monter lin. montaže — za nedoločen čas Šijanec Avgust, monter v obnovi Grau — za nedoločen čas Fras Terezija, delavka priprav, skup. — za nedoločen čas Zulič Hasan, vrtalec — za nedoločen čas Kisin Srdan, vrtales -— za nedoločen čas Kramberger Jožef, strugar — vrnitev iz JLA Caf Majda, čistilka — za določen čas Leber Dušan, monter — vrni-ter iz JLA Kurnik Miran, monter sedežev — za nedoločen čas Petek Branko, monter sedežev —■ za nedoločen čas Meznarič Martin, vulkanizer — sporazumno Kmetec Vladimir, vulkanizer —- sporazumno Sabotin Franc, vulkanizer — sporazumno TOZD SERVISI Murko Konrad, avtoličar — odslužitev voj. roka Čuš Jakob, avtomehanik — samovoljno TOZD VZDRŽEVANJE Kovač Mirko, direktor TOZD — odpoved s strani delavca TOZD KOVINSKA OBDELAVA Rimele Veseljko, vrtalec — sporazumno TOZD ORODJARNA Stopajnik Branko, brusilec — sporazumno DELOVNA SKUPNOST KOMERCIALA Maltar Janez, ref. v zun. trgovini — vrnitev iz JLA Železnik Ljudmila, fakturist — za določen čas TOZD VZDRŽEVANJE Bombek Miran, pripravnik — za določen čas TOZD SERVISI Arnuš Branko, skladiščnik — za nedoločen čas Zajšek Ivan, avtomehanik— za nedoločen čas Furjan Mirko, avtomehanik — za nedoločen čas TOZD KOVINSKA OBDELAVA SlaničSilvester, šabloner — vrnitev iz JLA Repič Marjan, strugar — za nedoločen čas Zamuda Janez, šabloner — za določen čas DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Klaneček Marija, čistilka — za določen čas Vrečar Irena, čistilka — za določen čas TOZD GUMARNA Emeršič Franc, vulkanizer — za nedoločen čas Ahlin Žarko, vulkanizer — za nedoločen čas Bezjak Ivan, vulkanizer — za nedoločen čas Kje še ni zasedeno Po sklepu IO konference DOS je vsak, ki bi želel letovati v kapacitetah Agis-a in mu je to omogočeno, moral vplačati neke vrste kavcijo. To vplačilo, ki je sicer skoraj simbolično, je imelo namen, da lahko ugotovimo, kdo je pravi kandidat, kajti nekateri so se prijavili in bi našo ponudbo držali kot »rezervo«, za primer, da drugje ne dobijo. Po pregledu vplačil in prijav so še naslednje proste kapacitete: Pelješac 11.7. — 21.7. dve dvopost. sobi 20. 8. — 30. 8. dve dvopost. sobi Poreč 15.6. — 25.6. tri tropost. sobe 25. 6. — 5. 7. ena tropost. soba Novalja na Pagu 11.7. — 21.7. ena dvopost. soba Šotori trije od 5. 8. dalje Braco prikolica od 15. 8. dalje Supetar na Braču 24. 6. — 4. 7. tri tropost. sobe 23.8. — 2.9. tri tropost. sobe Interesenti se naj čimprej prijavijo. OBVESTILO Vsem, ki ste 23. 3. 1979, na odplačilo kupili razne tekstilne izdelke od »Vinkovačke tekstilne industrije«, Vinkovci, želimo sporočiti, da bomo najeti kredit odtegnili v dveh obrokih. S poravnavo enega obroka smo že v zamudi, zato je nujna taka oblika odplačila vrednosti kupljenih artiklov. - -----—— ^ šport v_______—---j Iz Ohrida bron in srebro V dneh od 18. — 20. maja smo se udeležili že 14. ŠIMU —-športnih iger motorne industrije Jugoslavije, ki so bile letos v Ohridu. Organizator je bila TOZD Zavodov Crvene zastave, Heroj TOZA DRAGOVIČ, OHRID. Ker je udeležba precej draga, so se po sklepu IO konference OOS ŠIMU 79 udeležile le tri ekipe: rokometaši, kegljači in stelci. Na svečani otvoritvi sta 1200 udeležencev iz 23 delovnih organizacij vse Jugoslavije pozdravila predsednik častnega odbora, Risto Šophar — direktor delovne organizacije, ki je bila organizator in predsednik organizacijskega odbora ŠIMU 79, Tomo Simetski. Povedala sta, da so te igre poleg tega, da so tradicionalne, v počastitev dneva mladosti — rojstnega dneva našega tovariša Tita, in v letu, ko se proslavlja 60-letnica KPJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov. Tega prijateljskega športnega srečanja se je letos udeležilo 23 delovnih organizacijiz vse Jugoslavije in konkurenca je seveda očitna. Kljub temu pa uspeh naših ni izostal. Ker je ekipa IMR premagala vse finaliste, je dobila 6 točk, FAP je premagal ITAS — ima 3 točke, AGIS pa po dveh neodločenih tekmal zbral 2 točki, ITAS pa 1 točko in iz tega je že bilo razvidno, da je bronasto odličje naše. O zadovoljstvu in o počutju je kapetan rokometne ekipe povedal: GRAMC Dušan: »Predpogoj za sodelovanje na tako velikem in pomembnem tekmovanju, kot je ŠIMU 79, so sigurno dobri predhodni rezultati, ki pa so bili mozaik prispevka slehernega naše ekipe. Pred odhodom v Ohrid smo odigrali vrsto srečanj, v okviru tekmovanj na delavskih športnih igrah, s čimer pa seveda še zdaleč nismo dosegli telesne pripravljenosti, enakovredne nekaterim našim nasprotnikom. V ta del uigravanja in krepitve moči, moramo dodati tudi prijateljska srečanja z mlajšo ekipo Drave, kar pa tudi zaokrožuje našo aktivnost pred odhodom v Ohrid. S tem smo dosegli le del željene- Ekipe delovnih organizacij na svečani otvoritvi Rokometaši so po petih tekmah, od katerih je bila izgubljena le zadnja, uspeli osvojiti tretje mesto in vsak igralec je dobil bronasto medaljo. Le-ta jim je manjkala — zlato so osvojili v Skopju, srebrno pa v Beogradu. Za ekipno uvrstitev so dobili pokal. Rezultati tekem V predtekmovanju se je naša ekipa srečala z ekipo Tovarne čistilcev Rogatica, in jo premagala z rezultatom 27 : 10. Ta zmaga je bila pogoj za nadaljnje srečanje z ekipo Avtomontaže iz Ljubljane. Tudi to nam je uspelo premagati z rezultatom 19 : 16. Ti zmagi sta nas privedli v finale, kjer pa se je igralo po točkovnem sistemu. Rezultati finala: AGIS — FAP 13 : 13 AGIS — ITAS 20 : 20 AGIS — IMB 24 : 20 ga in uspeh v tako močni konkurenci, ki je sestavljena celo iz igralcev druge zvezne lige, ni bil zagotovljen. To pa seveda ni bil odraz našega neodgovornega odnosa do sredine, ki nas je predlagala, da zastopamo naš kolektiv, in pasivnosti posameznika, ampak odraz težav, ki nas spremljajo skozi ves čas našega nastopanja. Člani ekipe opravljajo svoje delo v delovni organizaciji izmensko, s čimer je tudi otežena skupna večkratna vadba. Tako praktično ni možnosti za intenzivnejše in sistematske vadbe. V prid pa nam niso tudi nekatera glasna, nestrokovna razmišljanja o pomenu krepitve športa v delovni organizaciji, tistih, ki bi morali največ prispevati k temu, da širi avditorij ljudi spozna, da smo to delovna organizacija, ne samo »železa«, ampak tudi »športna in Le redko katero sedemmetrovko je nasprotnemu vratarju uspelo braniti zdravega duha«. Doseganje dobrih rezultatov naše ekipe ni povezano samo s tem, da je precejšnji del igralcev bilo nekoč aktivnih, ampak je tu potrebno povedati, da smo na pripravah in pri igranju zelo enotni. Odnosi znotraj ekipe so pol tega, kar dosegamo in tako s kolektivno igro in razumevanjem opravičujemo naše nastope. Rezultati, ki jih dosegamo, bi morali odgovorne vspodbuditi k temu, da nam dajo več možnosti skupnega odločanja oziroma samoupravnega dogovarjanja. Organi- na, zaradi malega števila igralcev. Ta napor pa bo sigurno tudi posledično deloval na njegovo zdravje, kajti poškodovan bi moral počivati. Zato v bodoče naj ne bi štedili sredstva v škodo drugih, in tam, kjer se predstavlja delovno organizacijo z lepimi športnimi rezultati. V Ohridu je bilo s strani odgovornih ŠIMU 79, stanje zadovoljivo. V toku enega dneva so se zvrstile tudi po tri tekme, kar je nas, ki nismo aktivni igralci, posebej utrujalo. Med igralci se je čutil velik napor, Podelitev medalj predstavnikov udeležencev Šimi j ,79 — Podelil jih je predsednik organizacijskega odbora Tone Simecki zacijske priprave v AGISU pred odhodom na ŠIMU 79 so izključile našo prisotnost, ko se je odločalo o številu igralcev in sestavi ekipe. Rokometaši smo odpotovali z devetimi igralci, kar je sigurno omejeno število, in za nameček je že prvi dan staknil poškodbo vodja ekipe in igralec Meško. Ta poškodba je bila tako resna, da je moral pred vsako tekmo iskati zdravniško pomoč, ker menjava ni bila mož- toda medsebojna vspodbujanja so privedla do srečnega in že-Ijenega konca, naše nastope. Tako srečni konci in še ugodnejši pa bodo sledili, če se bo mačehovski odnos do sodelovanj na raznih tekmovanjih, prevesel v ugodnejše pogoje. Eden izmed teh so tudi denarna sredstva, katerim primaknemo kdaj pa kdaj del svojih sredstev, predvsem za nakup športnih rekvizitov in kritja drugih manjših po- Naša ekipa na poti k otvoritvenemu prostoru [ • n in k treb. Bodoča udeležba ekip bi naj zajemala tudi več športnih panog in ne samo tri. Še so prizadevni in uspešni v našem kolektivu, ki to zaslužijo. Prizadevno ter odgovorno je bilo tudi delo našega organizatorja, tovariša Murka, ki je predvsem v času tekmovanj skrbel za igralce in njihovo ugodno počutje.« Kegljači so letos pokazali do sedaj največji uspeh — v skupni uvrstitvi so dosegli 6. mesto. Toda med njimi imamo drugo uvrščenega kegljača iger — to je GOLOB Martina, ki je na 100 metov (50 + 50) podrl 442 keg- prave in to tudi kvalitetno, kar potrjuje doseženi uspeh. V skupnem plasmanju smo dosegli šesto mesto, upoštevajoč možnosti izbire tekmovalcev, neenako kvaliteto nastopajočih ter izreden uspeh našega člana — Golob Martina, lahko trdimo, da smo kolektiv zastopali več, kot samo zadovoljivo. Sestava ekipe pred odhodom na Šimij '79, je bila o-težena iz vzroka, ker so nekateri staknili na vadbah poškodbe in je bila njihova udeležba onemogočena. Doseženi uspeh in dostojno zastopanje kolektiva je bilo več ali manj grajeno na izredni volji Rokometaši so ob koncu tekmovanja čutili utrujenost, pa vendar so bili zadovoljni z uspehom Ijev, boljši je bil le član ekipe iz FAS. Tov. Golob je dobil srebrno medaljo in diplomo v konkurenci — kegljanje posamično. O tem je več spregovoril SEIDL Miran Kot pri ostalih kandidatih za ŠIMU 79, je bilo potrebno tudi v našem krožku doseči ugodne predhodne rezultate in se nato v okviru možnosti pripraviti za sodelovanje. Vadbe so bile na različnih kegljiščih, kajti kapacitete v naši občini so ob upoštevanju prezasednosti, male. Nenehno smo potovali iz Slovenske Bistrice do Ormoža in Podelitev medalj in diplom najuspešnej Šim kegljačem obratno ter iskali nezasedenosti v Ptuju. Menjava kegljišč je zahtevala od naših članov dodaten napor in koncentracijo, kajti neenaka sestava metalnih stez vpliva tudi na različne in spremenjene prilagodljivosti. Za nastop v Ohridu smo izvedli intenzivne trimesečne pri- Podelitev medalja in pokala rokometašem posameznikov. Vse stroške priprav smo krili iz lastnih sredstev, tako da posebne podpore in vzpodbude kolektiva ni bilo. No, za razliko od tega je stroške zadnje vadbe v Ljutomeru kril sindikat, vendar to je malo od potrošenih sredstev oziroma stroškov skupnih priprav. V kolektivu, vzporedno s finančnimi težavami, srečujemo še nekatere druge bariere, na poti za večjo in množičnejšo. vključevanje naših ljudi v vse oblike nudene rekreacije. Neugodna mnenja in podcenjevanje kulturnih ter temu podobnih dobrin v krogih vplivnih posameznikov, negativno vplivajo na razvoj celovite osebnosti našega delavca, ki po osem urnem delu za strojem, želi še kaj več. Tako so pa vsa sredstva preveč skrbno in nizko odmerjena, kar daje osnovne pogoje in še včasih manj, peščici zagnanih. Nastop folklorne skupine na zaključni prireditvi Množica pokalov vseh disciplin v moški in ženski konkurenci. Majolika ima vgravirane embleme vseh udeleženih delovnih organizacij Rezultati posamično: Golob Martin 442 Zajšek Alojz 389 Kostanjevec Branko 301 Seidl Milan 404 Mohorko Jože 389 Majcen Silvo 397 Strelci so se uvrstili za tri mesta boljše kot lani v Ljubljani, uvrstili so se na šesto mesto. Rezultati posameznikov po 20 strelih: Simonič Hajduk Gajzer Šimenko Kolarič 169 'krogov 159 krogov 166 krogov 158 krogov 149 krogov ven aktivnosti v času priprav, na nivoju občine, smo se redno udeleževali vseh prireditev medobčinskega značaja, kjer so tekla športna srečanja pobratenih občin. Najuspešnejši posamezniki so tako sestavljali ekipo, ki nas je zastopala na ŠIMU 79, in upoštevajoč pogoje opremljenosti, dosegli tudi zadovoljive rezultate. Ti bi pa lahko bili še boljši, če bi naša oprema dosegla nivo kvalitete naših tekmecev. Vendar zavedamo se, da so vsi ti rekviziti zelo dragi in sedanja oblika in višina dodeljevanih sredstev tudi v bodoče ne bo zagotovila ugodnejšega nastopa Najuspešnejši strelske družine Agis na Šimij ’79 Več o njihovi družini KOLARIČ Franc V Agisu trenutno aktivno deluje petnajst strelcev izmed štirideset članov družine. Aktivno sem dejal zato, ker smo na mnogih tekmovanjih v občini in tudi izven nje, dosegli zavidljive rezultate. Uspešno nastopanje skozi vse leto pa nam je odprlo možnosti odhoda v Ohrid, na Šimij 79. V sestavi te štiridesetčlanske družine so tudi strelci na leteče cilje, s katerimi skupno delujemo od pričetka tega leta. Za urjenje naših članov, smo v zimskim času uporabljali sejni prostor, s čimer pa smo imeli nenehne težave. Vremenske ne-prilike nam niso dale možnosti vadbe na prostem, sejna dvorana pa je bila kljub predhodnim dogovorom zavzeta, in tako smo zaradi neusklajenosti uporabe tega prostora prihajali mnogokrat v nepotrebne težave. Zra- našim članom. Organizator sodelovanja naših ekip na Šimij 79, iz Agisa, tov. Murko je, upoštevajoč tudi njegove težave, delo opravil dobro. Pestila nas je mala utrujenost ob prihodu v Ohrid in nastop še isti dan ni bil takšen, kot če bi sledil počitek. Vemo, da je za natančno odmerjeni zadetek potrebno veliko zbranosti in najmanjša nestrpnost lahko povzroči neugoden rezultat v skupnem plasmaju. Nekatere delovne organizacije so poslale svoje tekmovalce dan ali dva pred začetkom tekmovanja, s čimer so bili na dan tekmovanja spočiti in zbrani. Vsi, ki aktivno delujejo v našem društvu, imajo tudi drugi pomemben značaj, ki se predvsem odraža v smislu družbene samozaščite in ljudskega odpora. Njihova športna in rekreativna zagnanost bo v primeru vojne, neobhodna in nujna. Uspeh na delavsko športnih igrah Nekaj poročil z delavskih športnih iger ptujske občine je bilo že podanih, in bi tokrat zapisal le pregled po panogah. Tekmovalo se je v 11 različnih panogah. V moški konkurenci je nastopilo 117 ekip, v ženski pa 29 ekip, torej skupno 146 ekip iz 24 organizacij združenega dela. Komisija za DŠI želi, da bi bila udeležba na tekmovanjih, ki bodo začela koncem avgusta letošnjega leta, še večje. Uspehi naših ekip: Kegljanje moški — drugo mesto; na 100 metov podrtih 2393 kegljev. Največ kegljev je podrl Majcen Silvo, član naše ekipe. Šah: 8. mesto Košarka: 2. mesto Namizni tenis: 9. mesto Odbojka: 11. mesto Atletika: skok v daljavo, tek na 1000 m, tek na 100 m, med bombe, skupno 7. mesto Atletika ženske: v teku na 60 m je bila prva Kozel Silva, v metu žogice pa Zajšek Mira druga Minigoif moški: četrto mesto Streljanje moški: 1. mesto z 836 krogi, posamično pa Hajduk Zvonko, drugo mesto Streljanje ženske: prvo mesto s 730 krogi, posamično pa Kramberger Marjana drugo mesto. Mali nogomet: drugo mesto Rokomet: Prvo mesto; tekmovanja so bila odlična priprava za ŠIMIJ. Naši so premagali vse ekipe. Uspešna blokada nasprotnikove obrambe Skupni vrstnired za vse panoge: Točk 1. KK Ptuj 478 2. AGIS Ptuj 476 3. JLA Ptuj 460 4. TGA Kidričevo 443 5. Perutnina Ptuj 394 KK Ptuj je le z dvema točkama prednosti osvojil prvo mesto pred Agisom. Murko POSETNICA IVA SENIK Iva rada posluša narodno zabavno glasbo. Kateri ansambel ji najbolj ugaja? SKRITA MISEL VSEMIR, SLIKA, IRI, MAJOR, VELIT, KREP, OSLEZ, DILCE, PIR, MOSTE. SOVA, SELEN, JEZ, ČELO, PRE-Vsaki gornji besedi prečrtajte eno črko, ostale pa berite po vrsti, tako da dobite misel Leva Nikolajeviča Tolstoja. — KAKŠEN UŽITEK — — CE BI VSEGA IZVOZILI BREMSHEVU, BI . . . Tovariši, predlagam na podlagi mojih delovnih izkušenj 'in konstruktivnega dela, plan za katerega bi brez težav tudi 200 % presegli in sicer: — ČIM MANJ BOMO PROIZVAJALI, TEM MANJ BOMO IMELI IZGUB IN ČIM MANJ BO IZGUB, TEM VEČ BO DOHODKA .. . wss: ssrcrs«-0 ats-sa rv tiskarna, Ptuj Uredništvo: 62250 Ptuj. Rajšpova 12. Rokopisov ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421/1-72 z dne 30. maja 1977.________________________________