KAKO GNOJIMO CEBULI? Oebula >> *elo ntm pcijačina nasega. kmeta, pv*r\nn y akatiŁu Ptuja, Ljutomera ln MarlJjoca. V SBdn^Oi Jetih ao ae kmetovalcl prttoievali, da pndelek čebule vsako leto pefia tn <la Je kako¦m-st. alaba. Iz tega razioga ao ae t tetn 1836 tn 1937 tacvedti goojilni poakuai, da aa ugotovi, kaj y» temu vzrok. Taki poekusi ao ae tavedli T okottd Ptuja m Ltfubljane. Najprvo ae Je tam, kj«r ao bOi lzvedeni pceku¦i, aemJJa pjreiskala ln m Je potem oa podlagi rezultala analire gnojiio. Večma takih analiz zemlje je pokazala, da ¦kojraj povsod primanjkuje apna in pa temeljnih redilnih anovi, to Je kailja in fottfanie kJsline. Vsled pam&njkanja apna so zemije veiinoma tudl Idsle. Srednjedobri pridelek čebule od 300 kvintalov po enem hektarju odvzame zemlji sledečo rastjtosko hrano: 72 kg dušika odgovarja 450 kg apnenega dušika, 35 kg fosforne kislinc odgovarJa 225 kg superfosfata, 80 kg kalija odgovarja 200 kg 40% kalijeve soli, 60 kg apna. — lz tega •iedi, da je največja potreba na kaliju tn duSiku. Pri nas ee je pa v zadnjih letih mnogo manje pridelalo tn kakor so gnojilni poskusi pokazali, je bll temu slabemu pridelku edini vzrok pojnanjkanje redilnih snovi v zeralji, Posebno kalija, duSika in pa tudi fosforne kisline primanjkuje največ našim zemljam. Poskusi so se izvedli pri posestniku Vesenjaku Francu v Moškanjcih, pri poseatniku Harvat Josipu v Muretincih in Babnik Martinu v Tom&čevem prl Ljubljani. Poskusmo polje se je poprej jeseni enakomerno gnojilo 8 hlevskim gnojem in se je s tem dalo zemlji približno polovico gori navedene rastlinake hrane. Nekaj več ko polovico potrebne hrane se je pa dalo zgodaj spomladi v obliki umetnih gnojil. Dalo se je iz tega razloga nekaj več v oblikl umetnih gnojU, ker se hlevski gnoj v prvem letu gnojenja še ne razkroji popolnoma in radi tega vsa rastlinska hrana iz hlevskega gnoja prvo leto še ne pride celotno na razpolago rastlinam. Gnojilo se je po enem hektarju preračunano sledeče: 150 kg 40% kalijeve soli se je zmešalo z 200 kg apnenega dušika in se je to enakomerno posulo po enem hektarju, potem se je še potrosilo 150 kg superfosfata. En del njive ni dobil umetnih gnojil, temveč samo ko vsa njiva gori navedeno količino od 160 kvintalov hlevskega gnoja po enem hektarju. že med vegetacijo se je zamoglo vidno opazovati veliko razliko med parcelo, gnojeno s hlevskim gnojem in umetnimi gnojili, in med parcelo, ki je bila gnojena samo s hlevskim gnojem Ko se je pa čebula izruvala in zvagala, so bil pridelki presenetljivi. G. Franc Vesenjak v MoSkanjcih je pridelal vzeto po enem hektarju na polnognojeni parceli z umetnim gnojilom 20.700 kilogramov čebule in na parceli, gnojeni samo s hlevskim gnojem, 13.860 kg čebule. S pomočjo umetnih gnojll je pridelal 6840 kg čebule več. če vzamemo ceno za čebulo 0.75 din za 1 kg, J« bila vrednost večjega pridelka 5130 din. Od tega moramo odšteti stroSke za gnojila in troše njo clrca 830 din, tn s pomočjo umetnih gnojil Bmo lmeli Cisti dobiček, preračunano po enem hektarju, 4300 din. Posestnlk Babnik Martin v Tomačevem pri Ljubljani je Imel še mnogo večji uspeh, to pa radl tega, ker je količino 40% kalijeve soli podvojU ln dal namesto 150 kg 300 kg 40% kali J«ve soli. "Pridelal je na polnognojeni parcel 9000 kg čebule več ko na oni, kjer ni gnojil z umetnimi gnojili, na enem hektarju. Tl poskmgi naj bodo našim kmetovalcem v pouk ln naj se sedaj spomladi po tem ravnajo Vsled lepega vefijega zaslužka bo prav gotovo Lmel vsak veliko veselje. Namesto 40% kalijeve soli se pa priporoča tveplenokisli kalij, ker ta. vsebuje 48—52% čiste rastlinske hrane kalija in je za gnojenje zelenjadi izvanredne koristi, ker je čebula trda, zdrava,, ne gnije in kijubuje vsem boloznim. Zelenjad, gnojena z žveplenokislim kalijem, poprej dozori in se vsled tega na trgu bolje proda.