Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za ino- Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in zemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 1. Telefon inter. št. 32-59. se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. Ea enoizic slevenske Naše politično življenje se bliža trenutku, ko se bo moral vsakdo jasno in neomahljivo odločiti za to ali ono smer. Mi slovenski kmetje smo vedno bili in smo še danes poborniki kmetske skupnosti. Za enotno slovensko vas delamo in bomo delali, pa naj ljudje, ki radi brodijo po kalnih vodah, še tako udrihajo po nas. Mi vemo, da je po zaslugi žalostne slovenske politične preteklosti naša vas razdeljena na dva tabora. Vemo tudi, da je to slovenski vasi škodljivo, Tako stanje slabi kmetsko odpornost in udarnost. Slabitev samega sebe pa pomeni naravnost napeljavanje vode na tuj mlin, na tak mlin, ki nas hoče usužnjiti in streti. Naši nasprotniki se bore proti nam s psovkami, klevetami in poštenega človeka nevrednimi lažmi. Sram jih je lastne idejne revščine, pa hočejo grehe svojega protiljudskega, nekrščan-skega in nesocialnega delovanja naprtiti nam. To početje obsoja ves slovenski kmetski narod in to početje je žerjavica, na kateri bodo zoglenele in se sesule v prah in pepel laži naših nasprotnikov. Naša temeljna zahteva je bila vedno in je še danes: »Dajte naroda svobodo"! Ta klic smo ponavljali in ga ponavljamo ter ne bomo odnehali, dokler se ne uresniči. Svoboda pa nam ni prazna fraza, ampak jo pojmujemo v vsem njenem obsegu. Zavedamo se, da je pogoj za svobodno življenje gospodarska neodvisnost. Zato se borimo v prvi vrsti za gospodarsko osamosvojitev slovenske vasi. Hočemo pošteno in pravično izvedbo agrarne reforme, hočemo pošteno socialno zakonodajo, s katero bo kmetski človek zavarovan za primer starostne onemoglosti, elementarnih nezgod, uim in nesreč na polju, v gozdu in pri živini. Hočemo, da se vera, ta narodova svetinja, osvobodi političnih spon. Vse to so zahteve slovenskega kmeta. Te zahteve naš človek ponavlja z vedno večjo odločnostjo, ker se zaveda, da je šele po njih uresničenju svoboda za kmeta dosegljiva in mogoča. Mi kot kmetski ljudje smo in moramo biti tolmači narodovih želja in borci 'za njegove pravice. Mi ne moremo slepomišiti in koleltati zdaj sem, zdaj tja. Odločno in neustrašeno moramo stati in stojimo na strani kmetskega naroda. Ni nam poglavitno stranka, skupina in njeno ime, pač pa nam je prvo ideja za katero delamo. V službi kmetske ideje, v službi borbe za narodove pravice nas jc javno življenje vedno našlo in nas bo našlo pripravljene za narodno skapnost T okviru poštenih sporazumov z vsemi, ki spoštujejo naš kmetski program iu priznavajo, da so naše zahteve v korist slovenskega kmeta jamstvo za napredek naše ožje in širše domovine. Nikoli še nismo zahtevali nič tujega, nikoli se pa tudi nismo hoteli udinjati tuji miselnosti. Najvišji zakon nam je blagor naroda, zato pa tudi vse naše delo izvira iz naših tal in naše nazore preveva sveži vonj naših nazorov. Kaj pomaga govorjenje o narodu in državi, če ta narod nima gospodarske podlage za svoj obtoj?! Kam sta šli dve in pol milijardi našega ljudskega denarja? Kdo nam bo vrnil prihranke dveh generacij, na katere smo mi dovolj dolgo in s poudarkom opozarjali? Nam ni za papirnato borbo in debate majhnih omizij. Nočemo in ne smemo biti ministran-tie v paradnih sprevodih in ne pandurji v ukazanih slavnostih. Mi smo in hočemo ostati služabniki svojega naroda, kot taki pa moramo vedno odkrito in pošteno povedati svoje mnenje navzgor in navzdol. Kmet jf sit lažnivih prerokov, konjunkturistov in špekulantov, ki bi hoteli živeti na njegovo kožo. Kmet hoče dela, ki bo rodilo kmalu kaj sadov in uspehov. Tako delo pa je mogoče samo v združenju vseh poštenih sil, ki razcepljene nikomur ne koristijo. Za tako skupnost je slovenski kmet, za tako skupnost smo mi vsi, ki smo ostali zvesti sinovi slovenski vasi. Sramotno rano pa pomeni za slovensko vas ves tisti živelj, ki po tujih ukazih hoče iztrgati iz naših rok našo narodno posest. so že zdavnaj minili, kljub temu pa je nekate- | rim »koreninam« vročina na slovenskih tleh tako zbegala pamet, da se jim še vedno meša. Včasih se zgodi, da otrok pogoltne knof ali šivanko. Uboga mati je vsa iz sebe, stoka in joka in pozna samo še šivanko in knof. Tako se godi tistim ljudem, ki poznajo samo še — konkordat. Pri tem v svoji zmedenosti otepajo okrog sebe kakor nori. Konkordat jim je obtičal v želodcu in zdaj grizejo okrog'sebe kakor tiste živali, ki je v Ljubljani zanje odrejen kontumac. Med drugim »Kmetskemu listu« očitajo, da nima pojma o bistvu in namenu pogodbe med rimskim papežem in kako državo. Pri tem se ta objestna gospoda tako nespametno zaletava v nas, da bije sama sebe po zobeh. Mi smo naglašali, da je imenovana pogodba čisto gospodarsko politično vprašanje, kjer gre za denar, za materielne vrednosti in za svetno oblast, ne'pa za verske resnice. Zato, ker smo to pošteno, možato in odkrito pred vso javnostjo povedali, nas sedaj ta druščina poveličuje, da smo »ljudje brez študij ali pa pol izobraženci, ki bleb.etajo plitve fraze —t Kdo ima pravico kot suženj tuje miselnosti zavajati naš kmetski narod v zmoto in zastrupljati slovensko vas? Nikdar ni Bog učil, da udrihaj po svojem bližnjem s pestjo. Nikdar ni Bog zahteval škrlata in zlata za molitev! Narobe, božji Sin je "dejal, da pride čas, ko »bomo Boga molili v duhu in resnici«. Nikdar ni Bog zahteval razkošja zase in za svoje. Na oslici je jezdil ob svojem zmagovitem pohodu v Jeruzalem in vedno je naglašal, da njegovo kraljestvo ni »o«1 tega sveta«. Kmet bo opral sramoto pokvarjene gospode Ali je treba še več primerov, da se celo najbolj ubogemu slepcu odprejo oči?! Čigav namestnik in služabnik je torej tisti, ki se bori za gradove in veleposestva, ki hoče pahniti našo zemljo in kmeta v nenasitna žrela judovskih bankirjev in oderuhov? Slovenski kmet ve odgovor na to vprašanje, čeprav ga zamolči. Pomnijo naj pa vsi, ki bi našo zemljo radi spremenili v harem svoje nenasitnosti, da je dosedanji molk slovenskega kmeta sveta prisega zvestobe vsem tistim našim svetinjam, ki nam jih hočejo danes brezvestni ljudje prodati. Preden bi imel propasti, bo slovenski kmet v združeni, v živ zid spremenjeni slovenski vasi dal ta odgovor na tak način, da ga bo slišal ves narod in ves svet. Res je, da nima nobeden iz našega kroga visoke šole za laži in sleparije in res je tudi, da ne želimo take izobrazbe, s katero bi morali zatajiti svojo zemljo in svojo kri. Vprašamo pa vso objestno gospodo brez ozira na stan in položaj, naj nam odgovori pošteno pred slovenskimi in jugoslovanskimi kmeti- »Kdo blebeta fraze? Tisti, ki čaka, kaj mu bodo ukazali in dovolili govoriti iz tuje centrale, ali pa mi, ki govorimo to, kar nam narekujejo interesi lastnega kmetskega naroda m domače potrebe? Nikdar, gospoda, nas ne boste pripravili do tega, da bi govorili o dobri letini, ko naš narod strada! Nikoli ne bomo z vami tulili, da imamo paradiž, ko pa capljajo delovni ljudje razcapani okrog in so samomori že postali naša narodna bolezen! Nikdar tudi ne bomo tako zatajili svojega naroda, da bi se s kakršnokoli pogodbo predali v sužnjost, ko vendar vemo, da imamo pred svetom in pred Bogom pravico do svobode! Prav zato, ker vemo, da v pogodbi, ki je v pasjih dneh nekaterim zmešala možgane, ne gre za vero Ln cerkev in ne za Kristusov nauk. -pasji dtvi&vi ampak za denar, za zemljo, za oblast in moč, se borimo ne morda proti pogodbi, ampak za tako njeno obliko, ki bo v skladu z našimi narodnimi in državnimi interesi. V taboru edino pravovernih traja že dolgo časa mesarsko klanje. Peščica ljudi, ki hbče imeti vse svetinje za svoje industrijsko izkoriščanje, udriha na desno in levo po svojih lastnih ljudeh in jih preganja z najhujšim ognjem in žveplom. Organizirali so nekake »radikalne« katolike, krinko, pod katero peščica napada najbolj poštene katoliške ideologs in znanstvene ter. socialne delavce. Na vrsti je »Dom in svet« s profesorjem Kocbekom vred, na vrsti je vseuč. prof. in sociolog dr. A. Gosar, ki mu noben pameten človek ne more oporekati iskrenosti glede njegovega krščanskega mišljenja, še manj pa glede poznavanja socialnih in kulturnih potreb slovenskega malega človeka. Vprav v prof. Gosarju, sinu slovenskega malega človeka iz našega obmejnega logaškega okraja, spoštujemo tudi ljudje njemu nasprotnih političnih načel resnega in stvarnega moža. Toliko bolj je zna-| čilno, da je zadnji čas tudi njega zadela jeza vsemogočnih. Spor je že tolikšen, da se je vseuč. prof. dr. A. Gosar čutil primoranega v »Delavski pravici« z dne 2. t. m. napisati vsem svojim katoliškim naskakovalcem odločen odgovor. V tem je zbral najznačilnejše bombe, ki jih li možje mirne duše mečejo celo na svoje lastne pristaše in včerajšnje sodelavce. Zaradi načelne zanimivosti in kulturno politične važnosti tega odgovora ga ponatiskujemo v celoti, da bodo tudi naši čitatelji spoznali in slišali, kako šumi v tem panju. Dr. Gosar piše: = List »Mii mladi borci« in za njun »Delavska fronta« sta objavila nepodpisan članek Neresnična mnčeništva. kjer neznani pisec očiia, da sem v svojem članku »Po usodni poti« spletat »mučen iške vence nad Donion: in svetom in nad g. Kocbekom*. To mučeništvo pa da »je ponarejeno in zato malo časten in nestvaren način polemike« (namreč moje). = Posebej se je neznani pisec spotakni! nad mojimi besedami: »Pisca. (.Premišljevanj o Španiji') odličnega kriškega pesnika in pisatelja orišejo in ožigosajo pred najširšimi ljudskimi plastmi kot človeka, ki si sme komaj še lastiti ■krščansko ime (Celo z očitkom komunizma mu niso prizanesli.) ,Dom in svet" najodličnejšo slovensko kulturno revijo . . skušajo v njenem petdesetem letu z vso silo zatreti.« Nato pravi moj kritik, da »o krščanstvu g. Kocbeka pa sploh nihče ni govoril«, da niso »nič ugotavljali, kaj je g. Kocbek mislil, hotel, želel. «, da se »ne spuščamo v presojanje osebe g. Kocbeka« itd. Glede Doma in sveta pa ugotavlja, da »vsi želimo imeti slovensko katoliško kulturno revijo«, kakor »smo si gotovo vsi edini«, da ne bi smela 6padati med tiste, ki »jih obsipajo komunistični listi s cvetjem ... Zakaj potem še podtikati posebne namene, da hočemo Dom in svet »z vso sito zatreti«?« = Radi odgovora na te očitke sem si predvsem izpisal iz nekaterih listov »katoliškega radikalnega gibanja« nekaj značilnih stavkov, na podlagi katerih lahko vsak sam presodi, ali je bila moja kritika glede b"ia okrog »Premišljevanja o Španiji« upravičena ali ne, in čigav način polemike je »malo časten in nestvaren«. Takole so pisali (razprto tiskane besede sem podčrtal jaz): 1. »...kajti, če bi vera in Cerkev bila izročena v varstvo katoličanov a la Semprun. Rerga-min, Morales, Kocbek in pod., bi boljševiška taktika Ljudske fronte že zdavnaj zavrtela Evropo v svoj krvavi ples« (Straža v viharju, 25. junija 1937)! 2 »Toda, ja enkrat za vselej preprečimo nadaljnjo zlorabo vzvišenega katoliškega imena v okrepitev sistema indirektne holjševiške propagandne metode, bomo slovensko mladino odločno svarili pred tovrstnimi zavajalci.« (Straža v viharju. 25. junija 1937). 3 »Zaka: je Dom in svet' bolj verjel zakrinkani komunistični propagandi (g. Kocbeka?) kakor papežu?« (Mi mladi borci, št. 45, 1937. — Stavek ie dvoumen. Če bereš namesto Doni in sveta Kocbek, ni žaljivo, drugače je to najhujši očitek Kaj je mislil avtor, ne vem, zakaj se je tako dvoumno izrazil, tudi ne ) 4. »Tn ta prijatelj komunistične bo!išev=ške Španije (Kocbek) se je udeležil uedaviiu zbora To ni greh niti pred ljudmi niti pred Bogom, strašen in neodpustljiv zločin pa zagreše tisti, ki v slepi strasti bijejo brata za nizko in podlo ceno — tujčeve pohvale. JSZ. Kam jadra JSZ, ki si šteje v čast, da je hotel ta gospod prisostvovati njenemu občnemu zboru.« (Delavska fronta, 17. julija 1937.) 5. »Eden za drugim se objavljajo v njem (Domu in svetu) članki, ki žalijo katoličansko vero. Posebno neki mladi gospodek, Kocbek po imeni, ki je bil svoj čas bogoslovec maribor-skoga seminišča, pa izstopa — ovak bi ga itak mogli vdrči — piše zadnji čas take reči... Komunisti se vrnejo (vrinejo) tudi med katoličan-ske vrste i širijo svoj čemer. Pazite, ka čtete« (Novine Slovenske Krajine, 16, maja 1937). Glede »Doma in sveta« zadošča pripomniti tole: Številka 1-2, kjer je objavljen članek prof. Kocbeka, je izšla, če se prav spominjam, konec meseca aprila. Kolikor mi je znano, so bili takrat v tiskarni že rokopisi za naslednjo številko, ki pa do danes, to je čez dobre štiri mesece, še ni izšla. Da bi je uredništvo ne hotelo izdati, tega do danes še nisem slišal. Za sklep samo kratko pripomba: Če »hoče katoliško radikalno gibanje« na tak način kot je razvidno iz prejšnjih citatov, »mimo v6eh takih mučenikov in napadov«, kot so moji, »delati naprej za kraljestvo Kristusa Kralja«, mu tega res ne moremo braniti Vsak po svoje! Zdi se pa. da bi bilo prav. ako se ne bi vrh vsega še sklicevati, da delajo, »kakor to razporeja tisti, ki Njega zastopa kot vidni poglavar vojskujoče se Cerkve.« (Mi mladi borei, št. 48, str. 195). Iz teh ugotovitev resnega katoliškega socialnega, prosvetnega in znanstvenega delavca se nam dovolj jasno kaže, kako strašna je v Sloveniji tista struja oziroma strujica, ki pravi, da bo rešila narod in državo. Kako pa, ko bi najrajši v žlici vode potopila celo svoje lastne ljudi, kakor hitro si drznejo le malo človeško misliti?! "Komu je to v -p-pid. ? Mislimo, da je najbolj neprevidno, če kdo povzroča trenja in nepotrebne pretresljaje v delovanju priznanih in pomembnih ter po svojem poslovanju zaslužnih gospodarskih ustanov. Zato nas toliko bolj preseneča vest, ki jo je te dni objavilo časopisje. V stvari gre za tole: Banska uprava dravske banovine je z odlokom z dne 21. avgusta 1936 odvzela Javni ozna-movalnici za hmelj pri hmeljarni v Žalcu pravico signiranja hmelja. To pravico je ta ustanova skozi več desetletij vzorno v korist savinjskega hmeljarstva izvrševala. Proti tej odločbi banske uprave se je hmeljarna dne 10. septembra 1936 pritožila na ministrstvo za kmetijstvo in na ministrstvo trgovine in industrije. Narodnemu poslancu g. Ivanu Prekoršku, ki je v zaščito interesov savinjskega hmeljarstva ponovno posredoval pri pristojnih ministrstvih, je bilo te dni sporočeno, da je ministrstvo trgovine in industrije pod II. br. 30.984-S z dne 20. avgusta 1937 ukrep banske uprave potrdilo ter pritožbo Hmeljarne v Žalcu zavrnilo. Tako je bila torej po skoro enem letu ta pritožba vendarle rešena ter je sedaj odprta pot tožbe na Državni svet. Nikakor ne moremo razumeti, zakaj so taki ukrepi potrebni, radi bi pa vsaj slišali in izvedeli, komu so v prid? Ali dolgoletno pošteno delo ni najboljša legitimacija? Kam bomo pahnili naše gospodarstvo, če ga bomo motrili z negospodarskih vidikov? O končnem izidu te nedobrodošle gospodarske pravde bomo o primernem času še poročali imfo pefo Za Mali šmaren je bila v Škofičah napovedana velika kulturna prireditev koroških Slovencev, pri kateri bi sodelovalo 6 pevskih in 7 tamburaških zborov iz sosednjih župnij. V zadnjem trenutku je bila prireditev zavoljo »nepredvidenih težkoč« odpovedana in odgodena na »nedoločen čas«. ( Kakšne so te nepredvidene težkoče, lahko ve vsakdo, kdor količkaj pozna razmere na Koroškem. Medtem ko Slovencem ni dovoljena niti nedolžna kulturna prireditev, je Nemcem na čisto slovenskih tleh dovoljeno vsako šopirjenje in izzivanje. Kaj neki počne koroška deželna vlada? Ali je res postala pokorna samo zagrizenemu nacističnemu »Heimatbundu«? Vsekakor pa je tako ravnanje kričeč dokaz, kako si mislijo Nemci pravice — narodnih manjšin.! Kdaj se bomo pri nas navadili vračati milo za drago?! ^sis&n železna ro&a V Rusiji ne poznajo šale. To je Stalin pokazal že večkrat in je pravkar presenetil svet z novimi nepričakovanimi aretacijami. Ruska GPU (nekdanja Ceka) je aretirala voditelje brezbožniškega gibanja. Aretirani so bili člani vseh odborov tega gibanja v Moskvi, Leningradu. Kijevu in v raznih sibirskih mestih. Policija ima baje v rokah dokaze, da so delali proti Stalinu. Kakor je iz tega videti, za Stalina v političnem življenju vernost ali brezvernost ne igra nobene vloge. Ruski diktator je torej najbolj korenito ločil politiko od vere, za kar se marsikje ljudje brez uspeha bore. fflaš izvoz v J talijo Narodna banka v posebnem sporočilu opozarja naše izvoznike, da smo v novem kliringu z Italijo prišli v terjatve in da je saldo teh terjatev znašal dne 1. septembra 1937 7,706.607 din. Zaradi tega Narodna banka ne more takoj likvidirati naloge, katere prejema od Istituto nazio-nale v Rimu za izplačilo našim izvoznikom v Italijo v tem kliringu. Po sedanjem stanju naših terjatev v kliringu z Italijo so naši izvozniki že sedaj pri-inorani, da čakajo 8—9 dni na prejem denarja, ki je bil vplačan v kliring v njih korist, in.sicer računajoč od dne prejema naloga v Narodni banki. Zaradi tega opozarja izvoznike zaradi njih ravnanja, da bodo morali vedno dalj časa čakati na izplačilo svojih terjatev, če se bo kliring tako razvijal dalje. £?@lo mvfve hvadejo V katoliški Avstriji doživljata naš slovenski kmet in ves naš živelj udarce in sramotenja, ob kakršnih bi celo ribi zavrela kri. Medtem ko imajo Nemci v Jugoslaviji vse pravice in vso svobodo enakopravnih in enakovrednih državljanov, so Slovenci v Avstriji še vedno uboga raja, ki jo gospodujoči nemški narod izkorišča, preganja, natolcuje in zasmehuje. V Rožeku je zavedno in odločno slovensko Bvažetovo družino pred kratkim zadela pretresljiva nesreča. .V mizarski delavnici je zgrabil transmisijski jermen sina Franceta in ga treščil tako silovito ob zid, da ije fant umrl. Pokojni France, ki je bil tudi sam zaveden in odločen Slovenec, je obiskoval tretji letnik obrtne šole v Beljaku in bi bil moral po dovršenem učenju prevzeti stričevo mizarsko delavnico. Bil je torej up in" ponos družine, ki jo je Francetova tragična smrt že itak dovolj prizadela. Vsak krščanski človek ima pred veličino smrti toliko spoštovanja, da tedaj svojcev pokojnega ne nadleguje, kaj šele, da -bi jih sramotil ali žalil. Drugače mislijo o tem koroški Nemci! Pogreba pokojnega fanta so se udeležili nemški turnerji (telovadci) z Vrbe. Njih vodja je porabil to priliko ter na pokopališču uganjal nemško propagando. Govoril ije rajnemu v slovo in ga imenoval »deutscher Kamerad« (nemški tovariš). Lahko si mislimo, kako bridko je zadela podla žalitev mater in ostalo slovensko sorodstvo! In ob takem ravnanju ima nemški tisk še dovolj drznosti, da govori o pravicah, ki so jih deležni Slovenci v Avstriji in krivicah, ki jih morajo trpeti — Nemci v Jugoslaviji! T&olIs© se &©Ijej© med sefoe>f Doma in drugod Proslava kraljevega rojstnega dtne V ponedeljek 6. t. m. so se vršile po celi Jugoslaviji velike in svečane proslavo kraljevega rojstnega dne. | Poleg cerkvenih svečanosti so povsod priredila tudi nacionalna društva povorke in bakljade. Na prvem mestu so bila seveda Sokolska društva, ki jim je starosta Nj. Vel. kralj Peter II. V Beogradu je bila tudi letos mogočna vojaška parada na Banjici, pri kateri so sodelovali vsi redovi naše hrabre vojske. Opczzcz/a Beograjska združena opozicija je že več mesecev mirovala, ker je bila politična javnost zavzeta z vprašanjem konkordata. . Odkar je predstavnik srbskih zemljoradni-kov g. dr. Milan Gavrilovič predložil dr. Mačku načrt o postopku, kako naj se pride do notranje preureditve naše države in do nove ustave, od tedaj so glasovi o združeni opoziciji potihnili. Z zemljoradniškim načrtom se namreč niso strinjali niti demokrati z g. Davidovičem na čelu, niti radikali z g. Aco Stanojevičem. Dr. Maček je sicer Gavrilovičev predlog sprejel iu se z njim strinjal, ali do sporazuma med Beogradom in Zagrebom je bilo še daleč. Zemljoradniški načrt ga je potisnil daleč, daleč nazaj. Od tedaj ni bilo med obema skupinama iskoro nobenih stikov. Te dni pa so v javnosti ponovno nastale govorice, da se bodo med zagrebško in beograjsko opozicijo razgovori obnovili in ponovno poskušalo najti podlago za političen sporazum. Mnogo upanja ni, pa tudi razpoloženje na obeh straneh se je zaradi dolgega čakanja močno utrudilo. Brezplodno razgovarjanje, ki ni privedlo niti za korak bliže sporazumu, je oslabilo zanimanje za sporazum. Javno mnenje pa se je medtem pečalo z drugimi aktualnejšimi vprašanji. Koncem preteklega tedna je prispel v Zagreb g. dr. Juraj Šutej, član vodstva bivše HSS iz Sarajeva. V Zagrebu se je sestal z g. dr. Mačkom. Časopisje poroča, da je prinesel s seboj nov predlog za sporazum med zagrebško in beograjsko opozicijo in da se je o njem v Zagrebu i vso resnostjo razpravljalo. V Zagrebu se je mudil ta čas tudi gospod dr. Branko čubrilovič, zemljoradniški prvak iz Bosne, ki se silno prizadeva, da bi prišlo do sporazuma. Svojčas je rekel, da bo sporazumevanje med Beogradom in Zagrebom preložil iz osebnega na brzovlak. Vsa njegova dobra volja in delavnost pa nista imela kljub temu do sedaj nobenega uspeha. Časopisi poročajo, da bo prišlo v kratkem do sestanka predstavnikov obeh delov opozicije. Na tem sestanku da bodo pretresali sedanji politični položaj in vprašanje sporazuma. Zborovanja bivše HSS. so se vršila po raznih krajih Hrvatske. Na zborovanjih je govoril g. inž. Avgust Košutič in drugi člani vodstva C. HSS. Med drugimi so se vršila večja zborovanja v Osijeku in Varaždinu. gospodarska sloga je imela te dni v Zagrebu konferenco, na kateri se je ostro kritiziralo zanemarjanje gospodarskega dela v Zagrebu samem. Vso trgovino imajo v rokah tujci, največ Židje. Hrvatski kmet jim je izročen na milost in nemilost. Svojih pridelkov ne more sam iz-jvažati, temveč je izvoz skoro docela v tujih rokah. Prav tako je z nabavo potrebščin. Tujec in tuji kapital vladata in izkoriščata hrvatskega ikmeta. zato je potreba gospodarsko organizirati predvsem centralne postojanke v Zagrebu in se postaviti na lastne noge. V tem pogledu jim nudi izhod edinole zdravo in solidno zadružništvo. Žalna spominska svečanost V soboto 4. t. m. se je vršila štiridesetdnev-nica za poglavarjem srbske pravoslavne cerkve patriarhom Varnavo. Po vseh pravoslavnih cerkvah so se brale maše in bili govori za velikim in zaslužnim pokojnikom. Ves pravoslavni svet se je z globoko spoštljivostjo spominjal svojega verskega poglavarja, a tudi ves ostali jugoslovanski narod, vsi nacionalni Slovenci in Hrvati so se pridružili ob tej priliki pravoslavnim bratom. Saj nam je bil veliki pokojnik v težkih časih naše narodne borbe eden najsvetlejših borcev za nacionalno svobodo in verski mir. V Ameriki se pripravljajo na svetovno lazstavo, ki se bo vršila v letu 1989 v New Yorku. Pričujoča slika predstavlja načrt obeliska na razstavi, ki bo visok celih 218 metrov. Zraven stoječa krogla, ki bo predstavljala zemeljsko oblo, pa višino 60 metrov %adtošče raje Itf)iijz$feez2i££ župana Pred kratkim se je na celjskem okrožnem sodišču vršila razprava proti 581etnemu Alojzu Križniču, županu v Konjicah, ki je bil obtožen, da si je do 10. novembra 1936 kot župan in kot načelnik sreskega kmetijskega odbora protipravno prisvojil znesek 23.601 din, ki mu je bil zaupan v izvrševanju njegove javne službe. Obtožnica mu je očitala, da je revizija, izvršena po uradniku banske uprave, to ugotovila, radi česar je banska uprava nato razrešila Alojza Križniča z odločbo z dne 25. novembra 1936 vseh javnih funkcij, češ da si je pridržal navedene vsote in jih uporabljal v svoje osebne svrhe. Alojz Križnic je zanikal sleherno krivdo ter odločno izjavil, da ni ničesar utajil in da tudi ni uporabljal uradnega denarja zase. Znesek 2.708 din je vpisan v blagajniški knjigi ob zaključku 1. 1933. s sopodpisi vseh odbornikov in sreskega načelnika, v proračunsko leto 1934. pa ga Križnič ni vpisal med blagajniške dohodke kot prihranek iz leta 1933. zato, ker so hoteli odborniki v sporazumu s sreskim načelnikom ta prihranek uporabiti ali za licenciranje ali pa za kako drugo kmetijsko panogo, o čemer pa do dneva revizije še niso sklepali. Isto velja za pri- hranek z dne 15. julija 1934 v znesku 79 din. Znesek 699 din na obrestih ne spada v blagajniško knjigo, čeprav ga je Križnič zaračunal in mu ga mora kmetijski odbor vrniti, ker je Križnič leta 1932. založil za sreski kmetijski odbor svojo gotovino v znesku 24.000 din. Ta denar mu je bil polagoma vrnjen šele po dveh letih iz zamrznjene vloge sreskega kmetijskega odbora, zaradi česar Križničeve obresti niso bile vknjižene. Isto velja za obresti v znesku 115 din iz iste hranilne vloge. Glede zneska 20.000 din je Križnič izjavil, da ga je 30. aprila 1936 prejel kot nakazilo podpore od banske uprave za siromašne občane, da pa teh 20.000 din zato ni vknjižil med prejemke v blagajniški dnevnik, ker je čakal na navodilo banske pprave, v kakšne svrhe sme kmetijski odbor uporabiti nakazani znesek. Pri razpravi je bila vsa zadeva docela pojasnjena. Sodišče je oprostilo g. Križijiča vsake krivde in kazni. Tako je dobil g. Križnič polno zadoščenje za grde klevete političnih nasprotnikov. Navodila odbrana je dobila homisavfa Pred kratkim nas je presenetila novica o najstarejši narodno-obrambni organizaciji, »Narodni odbrani«, ki vživa tudi pri nas velik ugled. Uprava policije v Beogradu je namreč izdala službeno poročilo, ki pravi med drugim: »Uprava mesta Beograda je na podlagi teh dejstev (namreč prekoračenje delokroga) kot pristojna nadzorna oblast s svojim odlokom II št. 4440 od 2. septembra odredila, naj se predsedstvo, osrednji odbor, plenum in nadzorni odbor Narodne odbrane takoj razrešijo dolžnosti, za komisarja pri tem udruženju, ki bo upravljal posle predsedstva osrednjega odbora, plenuma in nadzornega odbora do izvolitve nove upfave, je pa imenovala upokojenega divizijskega generala Miloša Mihajloviča. Ta sklep je bil takoj izvršen in komisar Mihajlovič je še tega dne prevzel svojo dolžnost.« V čem je prekoračila ta organizacija pravila in s katerim delovanjem se je tako pregrešila, tega uradno poročilo, žal, ne pove. !2*©fveba sladhasifa letošnjega vinskega mošta Stanje vinogradov je letos precej zadovoljivo, le skrajno neugodno vreme v drugi polovici me-mesa avgusta je vplivalo na razvoj grozdja slabo. Mokrota je povzročila, da so pričele nekatere sorte, kakor beli burgundec, klevna, silvanec, že gniti. Le sončno vreme septembra in oktobra lahko popravi, da bo letošnji vinski pridelek kakovostno dober. V nasprotnem slučaju pa bo letos potrebno z dodatkom sladkorja mošte izboljšati. Na vsaki način pa bo to potrebno tam, kjer je toča poletja trsje poškodovala. Radi tega opozarjamo merodajne oblasti že sedaj, da pravočasno omogočijo vinogradnikom dobavo trošarine prostega sladkorja. Pri lanski uporabi trošarine prostega sladkorja so imeli namreč vinogradniki težkoče, ker so ga dobili prepozno, v že povrelih vinih pa pozneje dodani sladkor ni več povrel. Da bi pa uporabljali vinogradniki sladkor, ki se prodaja v trgovini, je nemogoče, ker sedanje vinske cene to popolnoma onemogočajo. Vinarsko društvo. Slaba bmeljsha letina Prvotne cenitve o slabi hmeljski letini v Evropi se potrjujejo. V Nemčiji najbrž pridelek ne bo dosegel niti prvotne uradne cenitve. Skrajno slaba bo tudi hmeljska letina na Poljskem. Pridelek v okolišu Volhyninije bo znašal komaj 60 odstotkov normalne letine. Tudi pri nas v Vojvodini je peronospora letos tako škodovala hmelju, da ga hmeljarji po večini sploh ne bodo obirali- Kaf se godi po svetu Angleška vlada je zaradi teh napadov zelo razburjena in bo baje skupaj s Francijo odločno podprla špansko republikansko vlado v boju proti generalu Franku. Dogodki niso razburili samo uradnih krogov, ampak vso angleško javnost, ki odločno zahteva od vlade, naj z vsemi sredstvi nastopi za varnost morskih poti. Sredozemska konferenca beli glave vsem diplomatom, ki ne vedo, kako bi vzpostavili varnost na morju. 0 skrivnostnih podmornicah, ki jih omenjamo na drugem mestu, trdijo zadnje vesti, da je ena iz Francovega brodovja in da se je močno poškodovana zatekla v neko francosko pristanišče. Mussolini posreduje Mussolini v kratkem obišče Nemčijo. Udeležil se bo baje tudi nemških vojaških manevrov. V Reichenauu se bo šef italijanske vlade sestal v Hitlerjem. Oba diktatorja se bosta posvetovala o napetem mednarodnem političnem položaju in bo od tega sestanka v marsičem odvisen razvoj nadaljnjih dogodkov v evropski politiki. Zanimivi so glasovi, ki vedo povedati, da bo Mussolini pri tej priliki posredoval v sporu med Vatikanom in Hitlerjem. Fašizem je torej Vatikanu le precej blizu, čeprav so pri nas nekateri na to trditev hudi kot ose, Rusija za kmeta V Rusiji uporabljajo v poljedelstvu neko novo, tamkaj iznajdeno pripravo v borbi proti škodljivemu mrčesu. Priprava obstoji iz lesenega okvirja na kolesih. V okvir je pritrjena zaklopka, premrežena s konjsko žimo, tako da tvori neke vrste krtačo. S takimi krtačami pometajo potem mrčes zlasti po deteljiščih v posebne lovilne posode, katerih ogrodje je napravljeno iz žice in prevlečeno s platnom. V teh posodah je strup, ki sproti umori vanje padajoči mrčes. Pripravo, ki je za poljedelstvo velikega pomena, vozijo po njivah s konji s hitrostjo 4—5 kilometrov na uro. Lebrun pride v Jugoslavijo V političnih krogih je razširjena vest, da bo v kratkem predsednik francoske republike prispel na Balkan. Na svojem potu se bo ustavil v Pragi, nato pa prispe v Bukarešto in tudi v Beograd. Potovanje francoskega državnega suverena je baje določeno za prvo polovico meseca oktobra. Mnogi iz tega sklepajo, da se v svetovni politiki pripravljajo važni dogodki, na katerih bodo zainteresirane poleg Francije tudi vse tri države Male antante. Tajne volitve Po zadnjih poročilih bodo na Madžarskem spremenili dosedanji volilni zakon. Glavna zahteva opozicije pod vodstvom stranke malih kmetov Tiborja Eckhardta je — uvedba tajnega glasovanja. Tej zahtevi bo z novim zakonom po izjavi ministrskega predsednika Daranyja ugodeno. Po japonskih poročilih je treba računati, da bo vojna na Daljnem vzhodu zelo dolgotrajna. Tako torej vsakdanje vojaške skušnje popolnoma ovračajo mnenje tistih, ki mislijo, da dolgotrajne vojne zaradi izredno učinkovitih vojnih sredstev niso več mogoče. » V parlamentu je pred kratkim izjavil japonski princ Konoje, da mora Kitajska popolnoma spremeniti svojo protijaponsko politiko. Dokler Kitajska tega ne stori, ne more Japonska odnehati. Podobno so govorili tudi zunanji minister Hirota, general Sugijama, admiral Jonaj in drugi voditelji japonskega imperializma. Finančni minister je povedal, da je bilo treba posebni proračun za vojsko in vojno mornarico dvigniti od prvotnih 42 milijonov na 200 milijonov jenov. Tem povečanim potrebam vojske se bo moralo podredili vse japonsko gospodarstvo. Poleg tega posebnega proračuna se je strahovito povečal tudi redni proračun. Dodatni pred logi k temu proračunu znašajo namreč dve milijardi in 22 milijonov jenov, kar bi v našem denarju dalo vprav vrtoglave zneske. Z že prej odobrenimi postavkami znaša torej sedaj celoten vojni proračun dve milijardi 549 milijonov jenov. V primeri z japonskimi izdatki v nekdanji rusko-japonski vojni pomeni to velikansko povečanje izdatkov. Takrat je namreč Japonsko veljala vojna samo 1 milijardo 800 milijonov jenov. Japonski vojaški krogi že sedaj sami priznavajo, da bo država le težko zmogla te velikanske izdatke. Položaj na bojiščih ea Japonce ni nič kaj rožnat. Kitajci so na pet različnih krajih prebili japonsko fronto. Popolnoma so tudi onemogočili ponovno izkrcanje japonskih čet v okrajih Jangcepu in Hankevu. Razen tega so kitajska letala krožila nad japonskim otočjem. Bombardirala so mesto Kagošimo na otoku Kiusiju in se nato nepoškodovana vrnila v Šanghaj. Japonsko prodiranje močno ovirajo tudi silne poplave. V Šanghaju že namreč več dni močno dežuje in so pota na raznih krajih tega ©zemlja popolnoma pod vodo. Ruski bombniki V Šanghaj je prispelo 72 ruskih vojnih letal. Ta okolnost je vzbudila v japonskih krogih posebno vznemirjenje. Japonci namreč pričakujejo, da bodo ta letala v kratkem začela bombardirati japonska mesta. Radi tega so v Osaki odrejene velike, protiletalske vaje, da se civilno prebivalstvo pripravi in pouči, kako naj ravna v primeru letalskih napadov. Nemci se pripravljajo V Nemčiji bodo letos jeseni veliki manevri, v katerih vojaški strokovnjaki žele preskusiti enotno poveljstvo vseh treh armad. Kraj manevrov bo verjetno ob Vzhodnem morju na Meklenburškem in Pomorjanskem. Vsa večja mesta z Berlinom vred se bodo morala pripraviti na protiletalsko obrambo. Manevre bo vodil sam maršal Blomberg, a Nemci s poudarkom naglašajo, da te velike vojaške vaje niso naperjene proti nobenemu nemškemu sosedu. Japonsko nemški pakt Med Japonsko in Nemčijo teko pogajanja o razširjenju nemško-japonske zveze. Pogajanja baje zadovoljivo napredujejo. Japonci naglašajo, da je razširitev in poglobitev japonsko-nemškega sporazuma potrebna zaradi Rusije. Po njihovih poročilih je dokazano, da Rusija v sedanji vojni podpira Kitajsko proti Japonski. Kakšno pomoč bo Nemčija dala Japonski in * kolikšnem obsegu, o tem poročila ne vedo povedati ničesar. Vsekakor pa ta vest ni posebno TISKOVINE vseh vrst: trgovske, uradne, reklamne. Časopise, knjige, večbarvni fisk hitro ln pocenil miroljubna in daje skoraj slutiti obrise nove svetovne vojne. V Španiji trajajo boji dalje in ni prišlo še do nikake končne odločitve. Po nekaterih uspehih Francove armade so začeli tudi republikanci ofenzivo. Po lastnih poročilih so dosegli nekaj uspehov. Predsednik japonske vlade princ Konoje Morsko razbojništvo se je razpaslo v Sredozemskem morju. Neka neznana podmornica napada ladje brez razločka. Ondan je torpedirala 18 milj od španske obale angleško tovorno ladjo »Woodford«. Dva mornarja sta bila pri tem ubita, 6 pa je bilo ranjenih. Podoben napad je doživela ruska ladja »Cernišev« blizu alžirske obale. Baje je to ladjo napadel italijanski rušilec »Turbina«. Angleški rušilci so nato zasledovali napadalce, a jih niso izsledili. Po nekaterih vesteh so baje angleške vojne ladje že obračunale s to podmornico in jo potopile. TISKARNA MERKUR Ustanovitelj modernih olimpijskih tekem, baron Pierrc de Coubertin, je pred kratkim umrl v Lausanneu. Na podlagi podrobnega študija o vzgoji v starem veku je na grških tleh jel vedno bolj spoznavati važnost telesne vzgoje, ki je poleg vzgoje duha najpotrebnejša mladini. Tako se je porodila v njem misel, da bi zopet organiziral olimpijske igre v nekdanjem grškem smislu. Načrt je postal resničen in olim-pijade so postale, vzorne mednarodne tekme. Zadnja je bila lani v Nemčiji, prihodnja pa bo 1. 1940. na Japonskem, če je ne prekriči medtem vojni trušč. LJUBI J ANA, GRrGORČ!ČEYA ULICA 23 lEUfON S lit, 45-M Kmehka mladina Podhosta V nedeljo 5. t. m. je bila v Podhosti tekma koscev, ki jo je priredilo tamkajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet. Ob treh se je na koncu vasi sestavila veličastna povorka kmetskih kolesarjev, okrašenih voz in tekmovalcev. V povorko se je uvrstilo •mnogo zavednih domačih ljudi in vsi gostje. Med ukanjem, petjem in vedro koračnico, ki nam jo je zaigrala godba, smo se podali na tekmovalni prostor. Tekmi je prisostvovalo izredno veliko število navdušenih gledalcev, ki so občudovali spretnost tekmovalcev in z navdušenim vzkli-kanjem dajali priznanje kmetskemu delu in miselnosti našega gibanja. Po končani tekmi je odšla vsa množica na veselični prostor pri tov. Štrumblu, kjer se je vršilo veliko kmetsko-mladinsko zborovanje. Otvoril ga je z lepim pozdravnim nagovorom društveni tajnik tov. Rom. Za njim je govoril tov. Udovič o pomenu kmetskega dela in izrekel društvu v imenu Pododbora vse priznanje za opravljeno delo. Nato je govoril Zvezin predsednik tov. Ivan Kronovšek o borbi kmetske mladine za enakopravnost, dvig in svobodo slovenske vasi. Njegov govor so poslušalci sprejemali z navdušenim pritrjevanjem in ga ponovno prekinjali z gromovitim ploskanjem. Nato so bile razdeljene nagrade, s katerimi je društvo vrlim tekmovalcem tudi na zunaj hotelo izreči svoje priznanje. Po tem delu sporeda se je razvila prava kmetsko-tovariška družabnost. Med prepevanjem in radovanjem nam je čas le prenaglo mineval. Ko smo se razhajali, pa smo se poslavljali z zavestjo, da se že drami zarja tistega lepega dne, ki bo slovenskemu kmetu in vasi oznanil vse njune pravice. Za ta svetli cilj se bo organizirana mladina v bodoče borila s'toliko večjim ognjem, kolikor več bo ovir. Vsem, ki so nam kakor koli' pomagali k uspehu, srčna hvala! Krepko in odločno pojdemo po svoji ravni poti pogumno naprej! Vojnik Dne 5. septembra t. 1. priredi Društvo Kfid Vojnik, »Vinsko trgatev« v gostilni g. Krofliča (Rattey). Začetek ob 5. uri popoldne. Igra priljubljena kmetska godba. Tovariši in tovarišice pridite polnoštevilno! Ker priredi Sokolsko društvo Vojnik isti dan 'Zvečer ob 20. uri baklado v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. se vabijo vsa sosedna društva. Dolžnost naša je, da se v čim večjem številu udeležimo, ter tako pokažemo ljubezen in vdanost kralju in Jugoslaviji. Ženski odsek Dkfid Vojnik je priredil v nedeljo 29. avgusta izlet na Frankolovo in v Zabu-kovje h Potočnikovim. Tovarišice se kar niso mogle ločiti od drevesa, polnega najboljših hrušk, s katerimi nas je tov. Potočnik postregel. V gostilni g. Šnablna je bila obenem odliod-nica tov. Fanike Golobove, katera nas zapušča. Želimo ji na novem mestu obilo uspehov z željo, da se še vrne med nas. Mirna pec Izredni občni zbor je imelo Društvo kmetskih fantov in deklet v Mirni peči v nedeljo 5. t. m. Iz poročil funkcionarjev je razvidno, da je naše društvo kljub vsem zaprekam uspešno delovalo. Priredili smo tekmo koscev z mladinskim zborovanjem, imeli smo 5 odborovih sej in 6 lepo uspelih sestankov. Pri volitvah je bil izvoljen z malimi spremembami stari odbor s tovarišem Šalijem na čelu. Za tem je povzel besedo delegat Zveze,. njen predsednik tov. I. Kronovšek. Poudaril je vzgojni pomen naših društev, ki streme za tem, da kmetskega človeka dvignejo, osamosvoje in usposobijo za vse življenjske naloge. Posebno je tudi govoril o pomenu doma. ki ga nameravamo zgraditi. Priprave zanj lepo napredujejo in imamo nekaj materiala tudi že zbranega. Naši diletantje pripravljajo vprizoritev kmetske komedije »Vdova Rošlinka«, ki jo nameravamo igrati 3. oktobra. Ker je čisti dobiček namenjen za zgradbo doma, iskreno vabimo vse prijatelje kmetske mladine in sploh vše, ki vedo ceniti prosveto na vasi, da se naše prireditve v polnem številu udeleže. Kličemo jim: »Na veselo svidenje!« Gornji Petrovci v Prekmurju V nedeljo 5. septembra t. 1. je naše Društvo kmetskih fantov in deklet nameravalo prirediti kmetsko-mladinski praznik s tekmo koscev. V vsej širni okolici je vladalo za to prireditev ogromno zanimanje. Temu primerno so se pripravljali na slavnost naši člani in članice. Vse pa je bilo zaman. Prireditev je bila prepovedana. Nas to prav nič ne moti. Škode imamo precej radi izdatkov. Naša borba za pravico in svobodo kmetskih ljudi pa raste z dneva v dan. Prekmurje se budi in vstaja! Pridružuje se kmetsko-mladinskemu gibanju! M. Matic Ct/UUe na$fet0eg-a katoliškega dnevnika Moderna barva za politične obleke. (23. avg.) . »Naš narod — odpadniki, izkoreninjenci ne štejejo — je v svojem jedru tako zdrav in pošten in ni nikoli dvomil, po kateri poti mora hoditi.« (2. sept.) »Kostanjeviški župan g. inž. Likar je obrazložil delo sedanje in prejšnje vlade, izdajstvo slovenskih izkoreninjencev ...« Zdaj nas pa »zdravi in pošteni narod« iz-prašuje, kaj je to »odpadniki in izkoreninjenci«, ker je beseda nova in moderna v »duhu pravice.« Radi odgovarjamo: Izkoreninjenci in odpadniki so v vsakem narodu tisti, ki zapuste svoj narod pa se udinjajo kakšni tuji ideji in celo tuji državi. V vseh tujskih legijah jih dobite. Ne nosijo narodnih noš, tudi ne vsakdanjih oblek, nego uniforme, ki jim jih vsiljuje tuja ideja. Že potem jih spoznate. Beže od narodnih dolžnosti, od očetovstva in materinstva in ne skrbe za narodov pomladek in naraščaj, kar je prva dolžnost vsakega pravega pripadnika naroda. Če se pa jim ta nesreča primeri — kar je. prav velikokrat izjema — pa ne vzgajajo in ne skrbe za svoje potomstvo, ne dajejo mu svojega imena, nego vse to zataje in uganjajo licemerstvo. In čeprav beže od te svoje prve in poglavitne dolžnosti, vendar hočejo biti v narodu prvi. voditelji in gospodarji, vsaj polbogovi. Taka je narava izkoreninjencev in narodnih odpadnikov, zato je boj zoper njih sveta stvar. Okrog Janjiča. (31. avg.). »Z eno besedo, cerkev se mora reformirati« — tako nadaljuje stari duhovnik — »in ' sicer od znotraj, moralno in duhovno in to od nje same, ker je to naloga, ki jo mora ona vršiti in v katero se drugi ne smejo mu-šati, pa ji potem ne bo treba se bati nikogar in ničesar. Ker pa našim vladikam ni na tem. -la bi se cerkev reformirala, so zdaj dvignili senzacijo, da odstranijo pozornost duliovništva od bistvenih potreb pravo* slavne cerkve.« Kar čudno je kako časih sili resnica sama na dan! »Slovenec« naj to še enkrat natisne, prav debelo in na prvi strani, samo predzadnjo besedo »pravoslavne« naj izpusti, pa bo videl kako lepo se bo čitalo! In pa kar je glavno: pra. vilno se bo razumelo. l/ofrnk Nedelja je Gospodov dan. Posebno pa še moram naglasiti, da je bila nedelja dne 29. avgusta t. 1. posvečena vojniškemu farnemu pa-tronu sv. Jerneju, torej vojniška lepa nedelja. O tej procesiji, ki se vrši na ta dan in po njeni starodavni tradiciji, sem že na tem mestu enkrat omlatil. Zupan trga Vojnika g. R. Mikuž je dal občinske kapele postaviti točno na mesta, kjer so se postavljale že stoletja. Radi postavljanja teh kapel se je morala vršiti izredna občinska seja, kateri je prisostvoval sam sreski načelnik iz Celja. Zaključilo se je tako, da se imajo kapele postaviti na svoja starodavna mesta. Kakor v Ritnici, Lembergu, imamo tudi v Vojniku take Lenteke. Anzeke, Micke in Urške, ki hočejo na vsak način bika v turn spraviti. Veste kaj so si izmislili? Saj mi ne boste verjeli. No, pa vam vseglih povem. Rekli so. da naj ima vojniška procesija pet' evangelijev. Bog mi ne zarajtaj to v greh, ker njih misli ponavljam, ne mislim pa kakor je Bog v nebesih, z njimi grešiti. Postavil se je peti evangelij. Radovedno smo se povpraševali, kateri je ta evangelij? Ali je Lukežev ali Matevžev ali kateri? Pet evangelijev veren kristjan ne pozna. Neki gospod častitljive starosti je rešil situacijo in rekel, ker je Lenta postavil ta oltar, pa naj bo Lentov evangelij. Na žalost, življenje petega Lentekovega voj-niškega evangelija ni bilo dolgo. V teku petih minut se je začel razdirati. Ne vem pa, kdo je imel prste vmes. Torej Lentekove kapele ni več. Procesija je prišla mimo prave kapele, ki stoji pri hiši našega župana, ki je bil izvoljen na opozicijski listi. Čudno! "Procesija je.šla mimo. Naš g. župnik je pri tej procesiji samo asi-stiral. Vodil jo je novocerkovški g. dekan. Procesija se pri tej kapeli ni ustavila in se ni pel določen evangelij. Župnik Vodušek. ki je to cerkev postavljal, ni rabil velike železne blagajne za spravljanje bogastva v denarju, ni rabil velikih kašč, v katerih bi plesnelo več let staro suho meso. ni rabil na široko raztegnjene hleve, v katerih bi mukala dvajsetglava goveja živina, ni uporabljal za svojo komoditeto eden do dva para konj, da bi se prevažal z bahatim zapravljivčkom ali »landauerjem«, temveč je postavil vernim in mirnim Vojničanom (ne pa nemirnim, kakor to navaja »Slovenec« z dne 31. avgusta t. 1.) lep Božji hram, ter v njem združeval ljubezen do bližnjega in do Boga. Vera peša. Kaj bo, kaj bo, če se Brdavs ne ukroti? Vendac ni i/se- zaman Koliko let se že trudim, pišem in dopovedujem, kako je s to stvarjo in da naj že tisti, ki se jih tiče, uvidijo, kam pelje zloraba cerkve in vere v dnevni politični in strankarski borbi. Našteval in dokazoval sem strahovite posle, dice, ki nujno sledijo brezumnemu početju. No, in vse je bilo do sedaj zastonj. Smejali so se mi in rogali ter delali po tistem načelu, ki pravi, da so vsa sredstva dovoljena v borbi za oblast. Svaril sem neprestano, da bo vse hudič vzel, ako ne krenejo na drugo pot. Pa niso. Kajti jim je šla stvar nekaj čas& prav dobro izpod rok in so si mislili: pa še ti daj, če moreš. In se je zgodilo, da so tudi drugi to re5 pogruntali. In šlo jim je še bolje izpod rok. Moji srčni prijatelji so se ustrašili in rekli: »Kaj bo, kaj bo, če se Brdavs ne ukroti?« »Slovenec« od prejšnjega tedna takole ponavlja za mano: »Kako dolgo bodo še smeli ljudje zaradi tega, da bi se vrnili na oblast, tlačiti cerkev v svojo politično mlakužo? Ali naj cerkev postane politično sejmišče? Dovolj je vsega tega! Zakaj, tudi potrpljenje ima svoje meje, in mi, ki resnično ljubimo svojo cerkev, ne bomo dovolili, da se cerkev zlorablja za take špekulacije.« Bog daj, da bi ne bilo zaman! »Slovenče-v.emu tarnanju se zadnjikrat pridružim še jaz. Menda bo sedaj vendarle nekaj zaleglo. Kajti vsaka reč le en čas trpi je rekel Kranjc, ko je Francoza guncal. * Samo kdor mnogo ve, lahko danes uspešno bojuje življenjski boj in tekmuje s svetom. Dobei list te pouči o gospodarstvu, socialnih, političnih in kulturnih vprašanjih vsak teden sproti. Sebi torej koristiš, če naročuješ, pazljivo čitaš in točno plačuješ tak dobei list, ki je za slovensko podeželje samo ..Kmetski list", edini nesebični borec za veljavo in pravice slovenske vasi. v žrebanje ŽREBANJE DOBITKOV 2^% VOJNE ŠKODE ki se je vršilo dne 1. t. m., na katerem so bili izžrebani sledeči dobitki: Serija št. din Serija št. din 5077 738 3.000 7374 8 3.000 5094 722 3.000 7454 705 3.000 5129 158 3.000 7463 547 3.000 5155 84 3.000 7515 392 50.000 5166 806 5.000 7558 150 20.000 5188 707 5.000 7574 938 3.000 5198 181 5.000 7622 958 3.000 5223 325 3.000 7641 119 5.000 5229 972 3.000 7703 862 3.000 5255 369 ^3.000 7706 405 5.000 5271 375/ 5.000 7771 876 3.000 5309 612 20.000 7789 758 3.000 5315 757 20.000 7793 994 3.000 5334 243 5.000 7798 489 5.000 5354 816 3-000 7870 774 5.000 5418 65 3.000 7876 658 3.000 5421 243 3.000 7886 700 5.000 5461 868 5.000 7886 968 3.000 5480 853 3.000 7905 82 5.000 5520 345 3.000 7913 793 3.000 5609 564 3.000 7935 769 3.000 5610 791 5.000 7978 11 5.000 5640 432 50.000 7994 37 3.000 5657 400 5.000 7996 479 3.000 5685 995 3.000 8006 775 3.000 5709 76 20.000 8026 644 5.000 5799 430 3.000 8035 168 100.000 5801 50 200.000 8068 692 3.000 5843 153 5.000 8070 217 5.000 5884 260 50.000 8086 620 3.000 5925 229 3.000 8101 226 3.000 5956 697 3.000 8197 363 5.000 5998 "240 5.000 8242 661 3.000 6016 197 5.000 8303 930 3.000 6027 416 3.000 8333 318 50.000 6040 602 3.000 8355 468 5.000 6041 962 3.000 8355 568 5.000 6045 492 5.000 8366 115 5.000 6059 114 3.000 8384 69 3.000 6185 13 3.000 8398 398 3.000 6210 749 3.000 8452 570 3.000 6233 894 3.000 8487 321 3.000 6242 157 20.000 8492 377 5.000 6254 865 5.000 8513 123 5.000 6259 145 3.000 8531 193 3.000 6262 25 20.000 8534 288 20.000 6272 506 5.000 8545 156 5.000 6276 105 20.000 8565 68 3.000 6342 853 5.000 8568 49 3.000 6345 137 5.000 8588 009 3.000 6359 82 20.000 8595 270 3.000 6437 154 3.000 8603 343 3.000 6466 543 5.000 8645 181 3.000 6487 774 3.000 8646 643 5.000 6494 135 3.000 8664 900 3.000 6513 70 5.000 8691 705 3.000 6533 944 20.000 8768 470 5.000 6554 863 5.000 8780 989 3.000 6584 257 3.000 8790 670 5.000 6730 258 20.000 8813 232 3.000 6769 44 3.000 8820 768 5.000 6849 706 3.000 8906 32 3.000 6855 424 5.000 8915 647 3.000 6859 127 20.000 8921 593 3.000 6871 346 50.000 8932 661 3.000 6893 822 5.000 8941 923 3.000 6986 4 3.000 8963 140 5.000 6989 406 3.000 8983 260 3.000 6999 873 3.000 8994 304 3.000 7004 858 3.000 9026 255 3.000 7050 628 3.000 9080 917 5.000 7069 469 3.000 9091 893 5.000 7088 690 5.000 9092 303 20.000 7116 758 3.000 9114 917 100.000 7199 556 3.000 9186 537 3.000 7251 960 3.000 9280 493 3.000 7255 964 3.000 9307 190 5.000 7258 364 3.000 9313 334 3.000 7260 855 3.000 9342 670 5.000 7291 673 3.000 9351 869 3.000 7295 194 3.000 9386 949 5.000 7322 558 3.000 9390 800 3.000 7363 239 20.000 9393 376 5.000 7367 996 3.000 9396 184 3.000 Kmetski fantje v kmetijske sole V banovinsko kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu se sprejme še nekaj učencev v letno in zimsko šolo. Letna šola traja eno leto, zimska pa dve zimi po 5 mesecev in se to zimo, ki pride, vrši I. tečaj, drugo zimo pa II. tečaj. Pouk se prične v začetku novembra. Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih starišev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetiji. Lastnoročno pisane prošnje za letno ali pa zimsko šolo, kolkovane z banovinskim kolekom za 10 din je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu takoj. V prošnji je brezpogojno navesti točen naslov in pošto. Prošnji je priložiti: 1. krstni list, 2. odpustnico, odnosuo zadnje šolsko spričevalo, 3. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, 4. izjavo starišev odnosno varuha (banovin-ski kolek 4 din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja in 5. obvezna izjava starišev ali varuha (bano-vinski kolek 4 din), za one, ki reflektirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa, da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. Starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Pri* vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Hhrati se preišče njih zdravstveno stanje po zdravniku zavoda. Celotna oskrbnina znaša do nadaljnega mesečno 300'— din. Vendar pa dovoljuje kr. ban-ska* uprava potrebnim znižanje po njih premoženjskih in družinskih razmerah, tako, da se giblje oskrbnina med 25'— do 300'— din mesečno, kar se plačuje mesečno naprej. Prosilci za omenjeno znižanje morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Kmet, ki se zaveda svoje moK. ki ve, kaj pomeni zanj lasten dobro urejevan tednik, ta va tudi to, da je treba naročnino pravočasno plačati in pridobivati listu novih naročnikov.