Politični ogled. Avstrijske dežele. Avstrijsko. V torek je bila ob 11. dopoldne v dvorni cerkv« na Dunaji poroka nadvojvodinje Margarete Zofije, hčere nadvojvode Karl Ludvika, in vojvode Wiirttembertikega Albrehta. Pri poroki so bili svitli cesar, kralj in kraljica Wiirttemberška. — V državnem zboru se nadaljuje razprava o državnem proračunu; pri deželnobranskem ministerstvu se je poslanec dr. Gregorec jako srečno potegnil ?a slov. vojake na Koroškem. — 0 novi stalni večini še ni duha ne sluha in se ne mudi, kakor je podoba, grofu Taaffe nič kaj za-njo; se ve, da shaja on tudi brez nje, ali kaj poreče dr. Plener, vodja >nemške levice«, ko ne pride na-nj vrsta, da sede na »stol ministra!« Štajarsko. Nemški obrtniki, posebno po gorenjih delih naše dežele, niso nič kaj zadovoljni z načrtom za novo postavo o davkih: njim se dozdeva in morebiti po pravici, da se malim obrtnikom nalaga v njem prevee davka, večim pa razmerno premalo. No, dokler še je postava samo v načrtu, je dobro, če se razkrije vladi mogoča nappka ali krivica! — V Vildonu je bilo te dni zborovanje katol. pol. društva ter je posl. Kaltenegger razlagal, zakaj so nemški konservativci v Hohemvarthovem klubu. Volilci so njemu in sploh konservativnim poslaneem izrekli svoje zaupanje. Koroško. Udje ženske podružnice »šulvereina« v Celnvci priredijo v nedeljo dne 5. (ebruvarija »nemško veselico«. Na tej sp ima nabrati novcev za mogočno majko Germanijo, da bode v stanu še na dalje požirati slov. otroke. Godba pa bode vojaška in ne znarno, če je to dobra. — Jako neljubo delo dela slov. učiteljem ukaz, da morajo učiti nemški že prvence:.mučita se s tem učitelj in učonec in uspeha ni, pa ga ne bode! Kranjsko. Nekaj izrednega je iz Ljubljane bilo v torek: v slov. dnevnikih s tega dne ni bilo niti znamenja, da sta si sicer rada v laseh. Ali je to dobro znamenje? — Slov. eilalnica v Kranji obhaja letos svojo 301etnico, preloži pa slovesnost na poletje, na ugodvišo dobo. — Zadnji sejem v Ljubljani ni impl posebno življenja, živine je bilo 1275 glav, kupcev pa prav malo. Kriva je pač huda zima! Primorsko. Deželni odbor v Gorici izda knjižico: »Pouk o gluhonemih« na stroške dežele. Enako knjižico že mi iniamo od g. J. Koprivnika, profesorja na c. kr. učiteljišči v Mariboru, samo da se za-njo premalo zmeniino, izlasti pa še pri zeleni mizi v Gradci ne, ker je slovenska! — Mestni zastop v Trstu ima, kar se tiče občinske kase, sušico, vendar pa še jo sliska, da izpuli iz nje denarja za Iaške šole po slov. vas6h, v zadnjem času stavi se taka pri Sv. Križi. H r v a š k o. Ban Khupn - Hedervarv se izgovarja, zakaj še ni nadškofa v Zagrebu, s tem, da ne more najti pripravne osebe. Čudno, kake lastnosti naj le ima prihodnji nadškof ? — V Pptrinji dobijo vinorejsko šolo na stroške dežele. Ogersko. Koloman Tisza, »papež kalvincev«, bode največ kriv, če razpade sedanja vladna stranka. On tega sicer ne namerava, ker je vsa stranka libei alna, ali mož vleče že tudi njej preveč na jude in kalvince. Zato ji je zamrzelo do njega in tudi pri vladi sami so ga siti že do grla. — Volitve na Ogerskem niso »čiste«, to se pravi: vlada pritiska na vso moč v volilce, da volijo njpj na ljubo. Ako tega ne storijo, tedaj pa jim poje gorje. To ni zdravo za državo. Vunanje države. R i m. Ker so sv. oče Leon XIII. pri zadnjem konsistoriji si pridržali dva kardinala »in petto«, v prsih t. j. zamolčali so še nju ime, ugiblje se sedaj veliko, kdo da bi bila. No da-si jud, posebno časnikar vse izvoha, tu vemo, da se mu ne posreči! Italija. V Rimu je velika banka Guerini počila, ali kakor se pravi, izrekla, da nima s čem izplačevati. Prav verjetno je, da stori še za-njo enako več drugih, »naj jim bode krajše!« — Zima je tudi v Italiji letos huda in tam tem huja, ker so peči po hišah le redke prikazni. Francija. Pri vladi so si nekaj odahnili, odkar se je vlegel hrup zoper predsednika Sadi-Carnota. Njemu ne morpjo ali pa, kar je verjetniše, nočejo dokazati, da se drži tudi njrga denar — panamske družbe. Drugih republikanskih glav pa se šteje že do 104, ki so bile še več, kakor z očmi pri onem denarji. — Razun ruskega obdolžuje se še nemški poslanik, grof Miinster, da se ga drži nesrečni denar iz panamske družbe. Anglija. Minister za vunanje zadnve je skoren mož. To se vidi iz tega, da je ugnal v dveh, treh dnevih khediva v Egiptu: novi ministri tega mladega kralja, ker jih anglijski minister ne mara, so že slovo vzeli in stvar je pri starem. Nekaj pa vendar ne, kajti angleških vojakov pride vhč v Egipt za varha tamošnjib evropejcev. Nemčija. V državnem zboru v Berolinu je načrt postave zoper oderuštvo blizo že vsprejet in so bile blizo vse stranke.za tako postavo. — Tudi na nemškem cesarskem dvoru so imeli v ponpdeljek poroko ter se je mlajša sestra cesarja Viljpma II. oženila z nekim hasenskiin princem. Rusija. Garevič je že prišel v Berolin, kaj pa ondi išče in kako dolgo pri neniškem cesarji ostane, ni še znano. — Kolikor se sme soditi iz tega, kar se v ruskih listih piše, ne misli ruski ear na vojsko in njemu je neki fisto po volji tripelalijanca. Tega pa mu menda nihčft ne verjaine na besedo. Bolgarija. Knez Ferdinand se neki v resniei oženi in nevesta je npka francoska princesinja. Sedaj se inudi knez na Bavarskem in sodi se, da se godi to ravno v ženitbenskih zadevah. Srbija. Gesar ni nihee mislil, to se ima neki v kratkem zgoditi: Milan Obrenovič, oče sedanjega kralja Aleksandra, želi spravo s kraljico Natali.jo. Nju zakon neki ni razdrt, čeravno je prejšnji metropolit Teodozij. pač prisiljen, izrekel, da je inogoče in se ta zakon razdre po postavah pravoslavne eerkve. Gudne postave! Turčija. Sultan pripravlja posebno vezilo rimskemu papežu za 501etnico in tudi dva kardinala dobita od njp^a v tem času visoko odlikovanje. Tudi sultan torej spoštuje poglavarja sv. katoliške cerkve! Grecija. Prekopali so kos zenilje, ki leži med morjema in veže s sevprno in južno deželo, pri mestu Korintskem in so delo sedaj dognali. Prekop, po katerem se zibljejo ladije, razsvetljuje električna luč. Afrika. V Maroku je domače ljtfdstvo sito postalo Španjcev in Francozov. Vsled tega se je bati, da vzbruhne zdaj uslaja zoper nje. To pa jim težko pomore do tega, da se jih znebijo, kajti Spanjska in francoska vlada ste v tem edini, da obdržile še na dalje oblast čez lamošnjo državo. Kaj pa tedaj bode iz vsega, izvemo še že, ako nas Bog ne pokliče prej s tega svpta. Amerika. V (iuatemali je ustaja in po vseh večih mestih vre, kakor da se jim godi največja krivica po sedanjih rppublikanskih oblaslih. — V »združenib državah« še vsprejmpjo tudi naprej priseljeneev, če ne pridejo tje brpz — drobiža. Nemaničev pa se branijo tudi v tej državi.