Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 121Predstavitve in informacije Vlasta VODEB Kulturna dediščina stavb v lasti Republike Slovenije, v upravljanju Ministrstva za pravosodje in v uporabi pravosodnih organov Časovni okvir projekta: 1. 11. 2022–31. 10. 2024 (24 mesecev) Akronim: CRP MPKD Šifra projekta: V5-2255 Financiranje projekta Projekt je bil pridobljen na javnem raz- pisu za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa CRP 2022 v letu 2022 ter ga nancirata Jav- na agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije. Izhodišča projekta Predmet raziskovalnega projekta je ana- liza stavbnega fonda v lasti Republike Slovenije, ki ga upravlja Ministrstvo za pravosodje in uporabljajo pravosodni organi ter je zaščiten po predpisih o varstvu kulturne dediščine. Izhodišče za nabor stavb za analizo bo evidenca iz Dolgoročne strategije energetske pre- nove stavb do leta 2050 (v nadaljevanju: DSEPS 2050) (glej Vlada Republike Slovenije, 2021), v kateri so iz celovite energetske prenove izključeni vsi tisti ukrepi energetske prenove, ki bi stavbi nepovratno spremenili lastnosti, videz, arhitekturni ali zgodovinski pomen. Prenova teh stavb namreč odstopa od klasičnih parametrov in zahteva po- sebno pozornost. Po zakonu o varstu kulturne dediščine in po gradbenem zakonu moramo namreč pred vsakim posegom v kulturno dediščino pridobiti kulturnovarstveno soglasje pri območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dedi- ščine Slovenije. Prenove stavbnega fonda so potrebne zaradi nujnih posodobitev, energetske prenove, sprememb pri delovanju usta- nov in tudi zaradi potreb uporabnikov. Ob tem ne smemo prezreti zagotovlja- nje dostopnosti za funkcionalno ovirane osebe, ki zajema znaten del populacije. Število ljudi, ki potrebujejo prilagoditve grajenega okolja in storitev, ni zanemar- ljivo in narašča (Eurostat, 2021). Po podatkih Svetovne zdravstvene organi- zacije več kot 15 % svetovne populacije ljudi živi z eno izmed oblik invalidno- sti (World Health Organization, 2022). Na ravni EU se je leta 2020 približno 14 % oseb, starih 15–64 let opredelilo, da ima invalidnost. Ob tem staro prebi- valstvo v EU močno narašča, s čimer se tudi povečuje število oseb z oviranostjo. Tudi zahteve in nejasnosti za ureditve dostopnosti v objektih nepremične kul- turne dediščine javne in zasebne lastnike velikokrat odvrnejo od prenove. Namen, cilji in vsebina projekta Raziskovalni projekt temelji na premisi, da je prenova kulturne dediščine proces, ki zahteva čas, natančnost in vključeva- nje celotne ustanove. Govorimo o skrb- nem načrtovanju s kar največjo stro- kovnostjo in izvirnostjo. Za stavbe kul- turne dediščine v Sloveniji na splošno velja pomanjkanje podatkov o pregledu stavb in njihovih varstvenih režimov, pri analizi mogočih gradbenih posegov za stavbo pa prevladuje individualni pri- stop. Zaradi varstva kulturne dediščine so pri prenovi stavb pogosta in nujna odstopanja od splošnih parametrov običajnih prenov. Celovita energetska prenova stavb kulturne dediščine lahko vključuje le prenovo elementov stavbe, ki so dovoljeni s kulturnovarstvenim soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Varstveni režimi zato ključno vplivajo na nabor spreje- mljivih ukrepov s področja energetske prenove in so odvisni od vsakokratnega konkretnega primera, saj se mora vsaka zgodovinska stavba obravnavati kot po- seben primer. Pretekle izkušnje kažejo, da predhodne analize stavb (kulturne dediščine) omogočijo preglednejše in obvladljivejše konkretne investicije v prenove. Kompleksnost problematike pa ni samo v enkratnosti dediščine in omejitvah režimov, ampak tudi tudi v tem, da se varujejo zunanji videz stavbe, gabariti, notranji prostori in elementi. Projekt obravnava tudi dostopnost za funkcionalno ovirane osebe do storitev Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 122 Predstavitve in informacije pravosodnih organov, ki je s sprejetjem zakona o izenačevanju možnosti invali- dov postala obveza tudi za državne usta- nove. Dostopnost je v projektu obrav- navana kot koncept, ki zahteva celovit pristop, od prepoznavanja potreb upo- rabnikov do iskanja ustreznih rešitev. Analiza stavbnega fonda, ki je zaščiten kot kulturna dediščina z vidika omejitev zaradi varstvenih režimov in z vidika za- gotavljanja dostopne kulturne dediščine za funkcionalno ovirane osebe, bo zaje- mala načrtovanje metodologije, eviden- tiranje in iskanje uporabnih rešitev. Cilji raziskovalnega projekta so: • Pregled stavbnega fonda v lasti Republike Slovenije, ki ga upra- vlja Ministrstvo za pravosodje in uporabljajo pravosodni organi, z identiciranjem in razvrstitvijo objektov glede na stopnjo varstva kulturne dediščine. Pri pregledu bo poudarjeno identiciranje in evidentiranje omejitvenih pogo- jev pri posegih – rekonstrukcijah stavbnega fonda. • Glede na stopnjo varstva kulturne dediščine bodo pripravljeni popi- si elementov kulturne dediščine in na podlagi teh bo preverjena skladnost z registrom kulturne dediščine v okviru razpoložljivih podatkov, popisana pa bodo tudi morebitna neskladja. • Evidentirala se bodo morebitna neskladja v zvezi s podatki o kul- turnovarstvenih vidikih v prilogi B Dolgoročne strategije energet- ske prenove stavb do leta 2050 (DSEPS 2050). • Za evidenco NEPIS (nepremič- ninski prostorski informacijski sistem Ministrstva za pravosodje) se bodo pripravili opisi in glede na stopnjo varstva dediščine tudi slikovno gradivo za vnos v sistem. • Določile se bodo omejitve, ki one- mogočajo vzpostavitev primerne dostopnosti za funkcionalno ovi- rane osebe, in druge omejitve, ki jih je mogoče določiti za prenovo objektov, zaradi kulturnovarstvene zaščite posameznih objektov. Vsebina posameznih sklopov projekta (delovni paketi) Projekt izvajata Urbanistični inštitut Republike Slovenije in Geodetski inšti- tut Slovenije. Zadnji bo sodeloval pri nalogah, ki so povezane z NEPIS ter vključene v delovni sveženj Koordina- cija in diseminacija projekta. Projekt se je začel z uvodno analizo stavbnega fonda v lasti Republike Slo- venije, ki ga upravlja Ministrstvo za pravosodje in uporabljajo pravosodni organi. Na podlagi analize bodo izbra- ne stavbe (MP KD) ter izdelana meto- dologija za pregled in popis zaščitene stavbne dediščine objektov MP KD na terenu. Sledil bo delovni sveženj 3, ki zajema verikacijo popisa objektov MP KD, izdelavo statistik in vpis podatkov v NEPIS. V končnem delovnem svežnju bosta izdelana pregled omejitev varstve- nih režimov po izbranih objektih MP KD in pregled omejitev za zagotavlja- nje dostopnosti za funkcionalno ovirane osebe zaradi varstvenih režimov. Partnerji v projektu in člani projektne skupine V projektu sta partnerja Urbanistični inštitut Republike Slovenije in Geo- detski inštitut Slovenije. Vodja projekta je Vlasta Vodeb, zaposle- na pri Urbanističnem inštitutu Republi- ke Slovenije. Z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije sodelujejo pri pro- jektu Franc Zakrajšek, Sabina Mujkić, Igor Bizjak in Nada Hozjan. Na Geodetskem inštitutu Republike Slovenije projekt vodi Helena Žnidar- šič, pri projektu sodelujejo Miran Jane- žič, Tina Kmetec in Katja Oven. Dr. Vlasta Vodeb, univ. dipl. soc. kult. in fil. Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Ljubljana E-pošta: vlasta.vodeb@uirs.si Viri in literatura Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta 25. oktobra 2012 o energetski učin- kovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ ES in 2006/32/ES. Uradni list Evropske unije, št. 315/1, 14. 11. 2012. Eurostat (2021): Disability data. Dostopno na: https://ec.europa.eu/eurostat (sneto 5. 2. 2022). Vlada Republike Slovenije (2021): Dolgoročna strategija energetske prenove stavb do leta 2050. Ljubljana. World Health Organization (2022): Disability and health. Dostopno na: https://data.who.int (sneto 5. 2. 2022).