AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, MARCH 26, 1945, SLOVENIAN M0KNIN« DAILY NEWSPAPER LETO XLVIII—VOL. XLVIII Ameriške armade se vale na Berlin baterij, ker so leteli nizko nad zemljo, da vržejo potrebščine pa-dalnim četam onstran Rene. Nemcem so razbili 53 letal in to največ na begu, ko so se skušali rešiti pred ameriškimi avi-jatičarji. Iz Italije so pa "prileteli preko Alp ameriški bombniki 15. zračne armade. Poleteli so nad. tovarne pri Berlinu, za kar so morali napraviti 1,600 milj poleta na obe strani. To je rekordni polet nad evropskimi bojišči. PARIZ, 25. marca — Včeraj so vdrle štiri zavezniške armade preko Rene ter na 30 milj široki fronti planile globoko v goreče Porurje ter v sektor severne Nemčije. Danes stoji bojna sila pod poveljstvom general Eisenhowerja pred pragom končne zmage nad Nemčijo. Armade, ki so vdrle preko Rene, je podpiralo s svojim ognjem 1,200 poljskih baterij in 11,000 letal in bombnikov. čolne, ki so vozili vojaštvo preko Rene, so vodile posadke ameriške in angleške mornarice. Ofenziva, ki je največja od dneva invazije v Normandijo, je na široko načela zadnjo oviro pred vdorom v center Nemčije. Druga angleška in del kanadske armade, sta z sodelovanjem padalnih čet udarile na planjave severne Nemčije, 290 milj od Berlina. Deveta ameriška armada, katero je opazoval sam general Eisenhower, je vdrla pet milj globoko v Porurje, nekaj južno od angleške armade. Takoj pri prehodu če^ Reno se je razprostrla na 12 milj široko, okupirala 12 mest in vasi, ter dosegla točko štiri milje od Duis-burga, ki je največje evropsko pristanišče ob Reni. Nemci so nudili samo slaboten odpor, ker so jih že prej omehčale topovske baterije in pa tisoči bombnikov, ki so deževali bombe na nemške postojan-je. Niti eno nemško letalo se ni prikazalo. Vsa mesta v Porurju, ki izgotavlja-jo za nemško armado orožje in munici-je, so ogrožana, ker feldmaršal Montgomery je poslal na planjave severne Nemčije tanke, ki imajo krasen teren za operacijo in ki se bodo obrnili proti jugu na Porurje. S to ofenzivo je poslal general Eisenhower najmanj 1,250,000 mož močno armado in najmanj šest od nje-govih devetih armad je že preko Rene v Rajhu. To je prvič v zgodovini, da so kake armade v bojni akciji planile preko mogočne Rene. Tretja ameriška armada pod poveljstvom gen. Pattona je samo 262 milj še od Berlina in tanki te armade že bobnijo RO glavni cesti, ki pelje v Berlin. Poročila iz Švice pa zatrjujejo, da je tudi francoska armada vdrla preko Rene severno od Strasbourga. Prva ameriška armada onstran Rene je samo 12 milj oddaljena od vhoda v Porurje od južne strani in vsak čas se pričakuje, da plane v ta arzenal Nemčije. Sedma ameriška armada čisti zadnje ostanke nemške armade na levem bregu Rene v bližini Karlsruhe. Poleg tega je pa slišati, da se pripravlja na ofenzivo še 15. ameriška armada, o katerih ni bilo dozdaj še nič slišati, da si se je znano, da je nekje ob Reni. Feldmaršal Montgomery je poslal svojo bojno silo preko Rene v petek ponoči. Po zadnjih poročilih je Montgomery zasekal dve zagozdi v nemško linijo pet milj onstran Rene. Pred tem je poslal Montgomery v Raj h padalne čete, katere je vozil 500 milj dolg vlak jadralnikov in letal. Sodi se, da se je spustilo na nemško ozemlje onstran Rene najmanj 40,000 padalnih čet (para-šutarjev). General Patton se je s svojimi četami osebno podal čez Reno, da bo vodil na oni strani ofenzivo v osrčje Nemčije. Montgomery je rekel svoji armadi, da zdaj nacije potiskajo v kot in da se bo videlo, koliko časa morejo še vzdržati. Angleška 2. armada, ki je počivala od septembra, je planila preko Rene ob osmih zvečer v petek; deveta ameriška ob 2 zjutraj v soboto, ob desetih dopoldne so se pa vsule v Raj h padalne čete. V glavnem stanu feldmaršala Mcnt-gomerya je bil premier Churchill ob času invazije preko Rene. Takoj zatem, ko so se prve čete prepeljale na splavih preko Rene, so prišli ameriški inženirji, ki so začeli graditi pontonske mostove! Nemški komentator na 'radiu je tožil, da je sovražna zračna sila tako močna, da če se prikaže le eno samcato nemško letalo, da plane nanj cel škadron sovražnih bojnih letal. S to ofenzivo bodo zavezniki popolnoma izolirali Holandsko in Dansko ter nemške garnizije tam. Ostra posfava je v delu za delodajalca in za delavca i pred mnoigmi leti. Naj mu bo, lahka ameriška zemlja, preostalim pa izrekamo iskreno so-žalje. Andrew C. Mrak V soboto je umrl v Woman's bolnišnici Andrew Mrak, stanujoč na 1390 E. 47. St. Tukaj zapušča soprogo Suzano, hčeri Donna in Dorothy tei* sina Ed-warda. V Pulasti, Pa. zapušča sitričnika Eli Karpandy. Pokojni je bil rojen v Brezovici, kotar Velika gorica na Hrvaškem, kjer zapušča očeta in se-stfo. V Ameriko je dospel pred 32 leti. Pogreb bo v torek zjutraj ob 9:30 iz Golubo-vega zavoda, 4703 Superior Ave. v cerkev sv. Pavla na 40. St. -o-— Naciji pošiljajo žene na varno v Alpe Bern, Švica. — Hermann Goering in Heinrich Himmler, sta poslala svoji ženi v avstrijske Alpe, da bosta tam na varnem. Tako poroča Berner Tagwac'ht. K molitvi Jutri popoldne ob dveh naj se zbero članice društva sv. Marije Magd. 162 KSKJ v Zakraj-škovem pogrebnem zavodu, da se poslov eod pokojne sestre Mary Brinšek, v sredo ob 9:30 naj se pa po možnosti udeleže pogreba. Washington. — Poseben odbor, šestoječ iz zastopnikov senatne in poslanske zbornice je odobril zelo oster predlog, ki se ga lahko imenuje: delat, ali pa v zapor! Predlog bo šel zdaj v obe zbornici v nadaljno akcijo. Predlog govori, da ima vojni mobilizator Byrnes polno moč določiti število delavcev v vsaki industriji, da regulira najemanje delavcev in da lahko "zamrzne" vse delavce pri sedanjem delu v vojni industriji. Dalje predlog določa $10,000 kazni ali eno leto ječe, ali pa oboje za vsakega delodajalca in delavca, ki bi kršili to postavo. -o- V bolnišnici Edward Bernetich iz 6917 Hecker Ave. se nahaja v Huron Rd. bolnišnici. Podvreči se je moral operaciji na slepiču, katero je srečno prestal. CHURCHILL JE ŠEL PREKO RENE PRI 9. ARMADI V soboto se je ^>odal angleški premier Churchill preko reke Rene na fronti 9. ameriške armade. Bojno operacijo mu je razlagal general Simpson, poveljnik 9. ameriške armade. Ko je Churchill z daljnogledom opazoval ruševine mesta Wesel je udarila nemška topovska krogla 50 jardov od njega. Toda, kot poročajo, je imel Churchill večjo skrb s tem, kako bo v vetru prižgal svojo dolgo cigaro, kot bi pa pazil na sovražne krogle. -o--— Pevska vaja Jutri popoldne ob 5:30 bo pevska vaja za mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. Starši naj pošljejo otroke pravočasno k vaji. Pevci se vežba-jo za koncert 8. aprila. Klub Ljubljana Jutri zvečer ob osmih ima sejo klub Ljubljana v navadnih prostorih. Razne vesli od naiih borcev v službi Sirica Sama Vojni oddelek je obvestil Mrs. Mary Strekal, da je bil nejn soprog Pfc. Anthony Stekal ubit Vtbojh nekje v Belgiji. Najprej je bil poročan med pogrešanimi od 2. januarja 1945. Služil je pri diviziji tankov 3. armade. Tukaj zapušča soprogo Mary, ki živi pri svoji materi na 1124 E. 63. St., dalje zapušča starše, Mr. in Mrs. Joe Strekal na 12309 Carington Ave., sestri Mary Papeš in Alice Sabol ter brata Franka in Josipa. Naj mirno počiva v daljni tuji zemlji, preostalim pa izrekamo iskreno sožalje. M I* m Mr. in Mrs. John Zupančič iz 860 E. 236. St. sporočata, da je prišel domov na dopust njun sin S/Sgt. Frank. Prišel je iz Itali- j je in je dobil 21 dni dopusta, n m Sgt. Frank Klopčič, sin Mr. in Mrs. Frank Klopčič iz 6002 Dibble Ave. je bil odlikovan z bronasto zvezdnato medaljo radi izredno dobrega obnašanja pod sovražnim ognjem. Bilo je v nekem slučaju, ko je začel sovražnik s topovskim ognjem obmetavati skupino trukov na cesti. N Krogle so zadevale vojake in truke, da je nastala naenkrat velika zmešnjava. Tedaj je skočil Sgt. Klopčič na cesto in ne glede na svojo lastno varnost začel dirigirali truke iz nevarnega kraja. Frank je star 38 iet in služi zdaj pri diviziji tankov v Holan-diji. Pred odhodom k vojakom je bil uslužben pri Guthrie Lithograph Co. Policija je prišla na sled mladim zločincem Clevelandska policija je končno polovila 10 dečakov v starosti 16 do 18 let, ki so imeli fino organizirano roparsko tolpo, ki je kradla v okolici 55. ceste in Lexington Ave. Za mnogo tisočev dolarjev so te srake nakradle po trgovinah blaga in gotovine. Glavni stan so imeli v neki gostilni na 55. cesti, kjer so pili in delali načrte za nadaljne vlome. Navadno jih je šla polovica na rop, druga je pa čakala v "glavnem stanu." Ako je bil vlom pretežak, je prišla na pomoč še rezerva. Dečki so sinovi staršev, ki so zaposleni v vojni industriji in ki se ne brigajo, kaj delajo otroci doma. Značilno je -to, da so bili dečki zaprti že tri dni, pa se ni staršem niti zdelo potrebno poizvedovati, kje da so njih nadebudni sinčki. Ž njimi ima zdaj opravka mladinska sodnija. Zanimivo je tudi to, da so se vpisali k trgovski mornarici in so čakali na klic v službo. -o- Dar za begunce Mary Nemanich iz 4018 St. Clair Ave. je darovala $2.00 za slovenske begunce v Rimu. Prav lepa hvala. Včeraj je peklo Na 83 stopinj je bil včeraj zlezel toplomer v Clevelandu. To je rekord za 25. marc vse od leta 1871. Za danes napoveduje vremenski urad hladneje in morda nalive. NEMšiČmVILlŠTI STRELJAJO NA AMERIKANCE S fronte poročajo, da se je že večkrat pripetilo, da so nemški civilisti streljali iz zasede na ameriške vojake. Povelj^-stvo je izdalo ukaz, da se take osebe na mestu ustreli. Neko poročilo trdi, da je neko 10 letno nemško dekle streljalo na ameriške vojake. So pa zopet slučaji, da nemški civilisti izdajo Amerikan-cem v gozdovih skrite nemške tanke in vojaštvo. ITALIJA BI RADA NAPOVEDALA VOJNO JAPONCEM Washington. — Italija, bi rada dobila dovoljenje od velikih treh, da bi napovedala vojno Japonski. Rusija je baje to že odobrila. S tem išče Italija dvojen namen: 1) da dobi pomoč iz posojilnega sklada in 2) da dobi zastopstvo na konferenci Združenih narodov v San Franciscu. Vsa Anglija je včeraj molila za zmago London, 25. marca. —. Danes so bile v vseh angleških cerkvah, naj bo tega ali onega ve-roizpovedanja, posebne molitve za uspeh zavezniške ofenzive na Reni. POISKAL SI JE POŠTENO DRUŽBO Chicago. — Eugene Carter je'je zastopnik in razvažalec Mr Himmler naroča oblastem v zasedenih krajih naj ne poslujejo London. — Berlinski radio je vsoboto poročal, da je ukazal Heinrich Himmler vsem civilnim oblastem v izpraznjenih okrajih ali pa v onih, ki so zasedeni po zavezniških armadah, da naj prenehajo poslovati. Naročil je županom in drugim civilnim uradnikom, naj spravijo vse važne listine na varno. Vse to jasno dokazuje, da vlada v notranji Nemčiji velik nered. Na tisoče in tisoče nemških prebivalcev beži od krajev ob Reni pred zavezniškimi armadami, s čemer je zmeda v notranji Nemčiji še večja. --o- Trinerjevo vino lahko prodajajo tudi v nedeljo Za Trinerjevo grenko vino mislil, da mu je dolg čas. Pa je šel na vogal in razbil skrinjico za požarno brambo. V trenutku so prihiteli ognjegasci. To se jim je tako dopadlo, da so ga povabili s seboj ter ga obdržali pri sebi vso noč, drugo jutro so ga predstavili pa policijskemu sodniku. Kupujte vojne znamke! Jakob J. Vidmar, 626 E. 124. St. v Clevelandu. Mr. Vidmar naznanja, da Trinerjevo vino lahko točijo v gostilnah na kozarčke ali ga prodajo v steklenicah tudi ob nedeljah. Ako ga hoče naročiti kak gostilničar ali zasebnik, lahko pokliče Mr. Vidmarja in mu ga bo pripeljal ali poslal po pošti. Njegov telefon je GLenville 0560. AKO PES UGRIZNE OTROKA, NAZNANITE TO OBLASTEM V TEKU ENE URE na preiskavi najmanj 10 dni. V vsakem slučaju, kjer pes ugrizne kako osebo, se mora to naznaniti policiji ali zdravstveni oblasti v teku ene ure. Treba je navesti natančen popis psa in kraj, kjer se nahaja. Takoj je treba poklicati zdravnika. Dokler pa ne pride zdravnik, naj teče na ugriznjeno mesto neprestano mrzla voda, da se s tem odstrani pasje sline, ki so morda strupene. Clevelandska policija opozarja meščanstvo na sledeče: Zdaj na pomlad se otroci igrajo zunaj. Kjer vidimo otroke, vidimo navadno tudi pse, ki se igrajo ž njimi. Ker je vedno več pojavov pasje stekline, so zdravstvene oblasti odredile važne korake, da se ta nevarnost kolikor mogoče omeji. Začetkom lanskega leta smo imeli mnogo slučajev pasje stekline. Oblasti se zaradi tega odredile karantino psov. To zahteva, da je pes v hiši ali v ograji pri hšii, ako je pa zunaj na cesti, mora biti vedno na vrvici. Vsakega psa smejo oblasti pobrati, ki teka na cesti brez nadzorstva. Ako hoče dobiti lastnik psa nazaj, mora plačati globo. Ako pes koga ugrizne, mora biti Vsega tega bi pa ne bilo treba, če bi imeli pse pod kontrolo v hiši ali pri hiši, na cesti pa privezane, kakor to zahteva mestna odredba. Torej za korist vašega psa in vaših sosedov je, če se ravnate po odredbah oblasti, \ L« Nujmo *oJne bohde In 2NANKE FAKIZ, 26. marca. - Trs j ameriške armade se zdaj vale proti Berlinu. Tretja armada je prodrla že 40 milj onstran Rene ter je že prešla reko Mai-i no in ima še kakih 235 milj do Berlina. Deveta ameriška armada se je prebila skozi nemško lini-; jo ob Reni in je že kakih devet I milj onstran reke v bližini glavne ceste, ki pelje naravnost v Berlin. Od Essena, kjer je središče nemške težke industrije v Porurju, je oddaljena komaj 10 milj. Prva ameriška armada prodira pa v sredi med 3. in 9. armado ter se vali nevzdržena naprej na 35 milj široki fronti v smeri proti Berlinu. \ _ petske armade so pij od avstrije zadnji odpor. Berlin pa poroča, da divja silna bitka zapadno od Odre, 31 milj vzhodno od nemške prestol-' nice. Rusi so zasedli v šleziji več mest in zdaj preskušajo nemške! pozicije na prelazih, kjer vodijo ceste iz šlezije v Brno, Prago in1 Hitlerjev arzenal na češkem. | Tam gori na Baltiku se bliža1 boj za mesti Danzig in Gdynio koncu. Rusi so tri milje od Dan-ziga in manj kot dve milji od Gdynie. ' | W , marca- — Ruske Vk e na 62 milj široki ZaPadne Madžarske % j e do točke 30 milj od od Dunaja. Siva 8 nazna"Jal> ^ je H v, Vzporedno z zavez-I dni fronti. Rekel 4 ali 2av zadnjem času NCf h 76>000 Nemcev ^ arm ' ^adtie y!6' ki se vale' Pre" Nmen ?arSkG' imaj° <%;. "> Ua udarijo pre. P^J ,.H>žno NenrSijo, Nsg^^naciji nuditi '1'toO zavezniških letal je :l0»emikelarčev!olioto Sbniki marca' — Angle" ' 'S° zopet na- NO ;Sicer je bila to Sij l10c> da so angleški \ Jokali nemško pre- Suziv*3 je v največji H'1 P°letelo nad ' VsaW 11,0,00 zaveznico s, h*vrst in tipa, da %aS2Z. iii?;4vpproga Johna ■A ty;Pauline Do1" >> nar" P0greb % ;utraj ob 9:30 iz Nebnega za- Vida in na i^a J Ji bo lahka u->a, Preostalim ife* °b 5:« J« Č 570 rre Mrs. Anna, ,S4108- St., slo-! 71je živel «0 y 2akrajšek v (h' \k • Pu§ca sino-> i Vfil* Laddie ter hčere: H i flw, Anna omož. v?]' °mož- Za" k Ugih sorod-^ Želetove- Čavoda' 6502 V S. Usa pogreba IhK ■ Rakeka, od-I Cleveland ^ftski koledar za racioniranje ^ ^ ^ r1^6 Znamke X'5> Y'5' Z'5 ter A"2 d0 S'2 % ' -X-5, Y-5, Z-5 in B-l s0 veljavne samo še do ^ s- % ^o maslo itd. — Rdeče znamke Q-5 do Z-5 in Vne zdaj. Q-5, R-5 in S-5 so veljavne samo še ^ iT" I ! šil *-• 7 Ju dv VSak °frrakljene maščobe dobite pri r,\j0H' a rdeča pointa in 4 cente v gotovini. A k, jf anika 35 iz knjige 4 je veljavna do 2. junija. W^W L 2 in 3 "airplane" iz knjige 3 so ve- IfiiA ^ ^ in o e poni A"15> v8ak za 4 galone, so veljavni do No d 6 ter B-7 in C-7, vsak za 5 galon. B-5 in C-5 0 31. marca. 1, "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) <117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland S. Ohio. ___ _ _Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do Doštl. celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta $2.25. Za Cleveland In Euclid, po raznašalclh: Celo leto $6-50. pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year. U. s. and Canada. $3.50 for 6 month*. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months. U. S. and Canada. $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall. $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier, $630 per year; $3.50 for 0 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. Uradnik angleškega poslaništva je rekel, da njegova dežela ni zainteresirana v to in oljkina vejica je padla v mlako. Tako se je poročalo iz Stockholma in to se je potem razneslo po vsej Evropi in Ameriki. Nemci so pa to odločno zanikali. Iz Londona in Washingtona se je pa končno zatrdilo, da je bila vse to istina. Nihče pa ne ve, če so naciji imeli resne namene ali so samo skušali zaveznike. Čez tri gore, čez tri vode. ] Entered as second-class matter January 5th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. No. 69 Mon., Mar. 26, 1945 Vzrok pomanjkanju živil Predsednik Roosevelt nam zagotavlja, da v Ameriki ne bo nihče lačen, čeprav si bomo morali stisniti hlačni pas za nekaj lukenj. To je velika tolažba, toda razni eksperti trdijo, da bi niti tega ne bilo potreba, če bi nekatere vladne agencije pravilno poslovale in gledale v bodočnost. Tako nam pripoveduje Ovid Martin, poljedelski ekspert, da je krivo pomanjkanju mesa in drugih živil predvsem to, ker so lansko poletje nekateri zavezniški vojskovodje pripovedovali, da bo vojna v Evropi končana do božiča 1944. To je vzel za resno urad za vojno produkcijo, ki je začel odpovedovati vojna naročila. To je imelo za posledico, da je bilo na bojni fronti, kjer vojskovanje ni hotelo ponehati, naenkrat pomanjkanje orožja in municije. Vojna živilska administracija je tudi poslušala besede vojskovodij in ker se je bala, da bo v deželi na kupe živeža preostalo, če pride nenadoma konec vojne v Evropi, je začela z raznimi odredbami, da se to prepreči. V prvih osmih mesecih lanskega leta je bilo manj mesa v klavnicah, ker je zelo primanjkovalo krme za živino. Vladna živilska administracija je garantirala nižje cene za prašiče, ker se je bala nadprodukcije. Ako bi bila obratno garantirala višje cene, bi danes ne primanjkovalo svinjskega mesa. Danes leži v skladiščih na milijone bušljev žita, pa ni živine, da bi se ga ji pokladalo. Živinorejci trdijo, da bi bilo lahko mnogo več klavne živine na trgu, če bi ne bila vlada znižala cene živini. Pravijo, da se jim ne izplača rediti živine za klavnico. To ima pa zopet za posledico, da pride v klavnico suha živina, kar se pozna ods300 do 600 funtov manj mesa pri enem samem živinčetu. Tudi glede perutnine se je vlada lansko leto bala, da jo bo preveč. Vladna živilska administracija, ki je računala, da bo vojna z Nemci končana do božiča, je urgirala farmarje, naj zmanjšajo število kokoši, tako jajčaric kot za meso. Vlada se je menda bala, da se bo ponovilo kaj takega, kot se je pomladi 1944. Takrat je bilo v deželi več jajec, kot jih je pa mogel pokupiti trg, vsled česar so cene jajcem padle. To je prisililo ylado, da je stopila vmes in začela kupovati jajca, da se vdrži cena in da ne bo potrate. Kljub temu se je da Roosevel ta in Churchilla na splošno lahko kritiziraš, kolikor hočeš. Malokdo se ti bo uprl. To je sicer v redu za demokratično deželo. Nekaj drugega je pa bolj čudno. Ce se spraviš na kritiziranje Stalina, na primer tako kot se je spravil nadškof v Westminstru, bodo hitro padli po tebi. Le zoper "strica Jo žeta" nič reči, vse drugo se še potrpi. Njemu daj v vsem prav, pa boš nad vse popularen ! . * * * Tudi nekateri katoliški listi so začetkom marca prinesli poročilo; Rusi odprli katoliške cerkve na Poljskem. Prav čudno se je bralo. Dostavljeno je bilo, da prihaja poročilo skozi rusko cenzuro. Nekateri katoliški listi tu so dodali svojemu poročilu posebne dostavke, da je treba poročilo iz Lodza, odkoder je prišlo, sprejeti s primernim pridržkom. Podtalni p o 1 j s ki katoliški krogi, ki sicer niso imenovani, se razume v teh časih, pa drugače popolnoma zanesljivi, poročajo drugače. "Ko so sovjeti prišli v Lublin, so deportirali (v Rusijo seveda) skoro vse duhovnike do-tičnega ozemlja. Poljski cerkveni krogi so našteli po imenu 417 odvedenih duhovnikov. Dvanajst duhovnikov, ki so bili profesorji na katoliški univerzi v Lublinu, je bilo ustreljenih. "Vsi kapucini v Lublinu so bili likvidirani. "Cerke in cerkvene šole komunisti zapirajo.- Iz bližnjega Tarnowa prihaja poročilo, da je verski pouk v šolah prepovedan. Več ko 800 otrok v šolski starosti so od tam odvedli na Rusko. V zvezi s tem so odgovorni poljski duhovniki poslali priziv na svetovno mnenje, naj bi protestiralo proti nezaslišanim preganjanjem na Poljskqm." * * * Ali je kaj razlike ali nič? Sovjetska konštitucija ima glede vere in verske svobode tale člen: "Da se zagotovi državljanom svoboda vesti, je v USSR cerkev ločena od države. Enako" je šola ločena od cerkve. Svoboda bogočastja in protiverske propagande se priznava vsem državljanom." Ameriška konštitucija ima naslednji člen: "Kongres nima pravice, da bi ustvarjal zakone glede uveljavljenja kake vere, ali da bi zabranjeval svobodno izvrševanje kake vere." Kdor hoče videti razliko, jo bo videl. * * * Trije francoski vojni ujetniki so se vrnili v domovino iz Poljske. Preden se jim je posrečilo uiti, so preživeli dva meseca v Lublinu in njegovi okolici. Pripovedujejo, da so bili v tistem času dvakrat v javnem gledališču. Obakrat so se kazali protiverski filmi. Vidi se torej, da je oni člen sovjetske konštitucije tudi na Poljskem v veljavi pod novo "lublinsko" vlado. Svoboda bogočastja je res tam, vsaj na papirju. Svoboda protiverske propagande pa skuša doseči, da bi svoboda bogočastja ne "škodila" preveč sovjetskim "demokratom!" * * * Neki Detroitčan je izpazil v izjavi "Treh Velikih" v Jalti, kako se je prilagodilo v njej besedilo Atlantskega Carterja, da bolje služi Stalinu kot je mog^o služiti prvotno besedilo. Prvotno besedilo se glasi: ". . . . se morajo vrniti pravice neodvisnosti in samovla-danja tistim, ki so jim bile te pravice s silo vzete." V jaltski izjavi je rečeno tako: ) ". . . se morajo vrniti pravice neodvisnosti'in samovlada-nja tistim, ki so jim bile te pravice vzete s silo PO NAPA-DALSKIH DRŽAVAH." Ker je samo Nemčija NA-PADALKA, Rusija ali USSR pa le branilka, zato tistim državam, ki jim je Rusija s silo vzela pravice neodvisnosti, po LNOVEM BESEDILU Atlantskega Carterja teh pravic ni treba vrniti! Tako sa Atlantski Carter lahko spet poudarja, toda se ne nanaša na baltske državice, tudi ne na Poljsko, na Besarabijo in tako dalje. . . . Pa so rekli, da izjava v Jalti ni bila dosledna. Bila je, samo — po svoje! * * * Da je Hitler začel sedanjo strahotno vojno, to seveda stoji. .Toda zgodovina bo ob svojem času povedala, da mu je pri tem odlično pomagal Stalin, Brez prijateljskega pakta s Stalinom leta 1939 bi si Hitler nikdar ne bi upal začeti vojne. Ko je imel zavarovan hrbet, se je šele upal spustiti v svoje blazne avanture. Ni bila RUSIJA tista, ki je omogočila Hitlerju njegova vojna podjetja, bil pa je Stalin! Naj ga kdo pere, kakor ga hoče, gotovo pa je, da nosi Stalin soodgovornost a vse, kar je ta vojna že prinesla svetu in še bo. Lahko je vedel, da ta vojna ne bo drugega kot uničevanje in razdiranje vsega, kar je človek v dolgih stoletjih spravil skupaj, pa se ni pomišljal, ampak je obljubil Hitlerju, da se ne bo ganil, ako ta napade Poljsko. Res se ni ganil, da bi Hitlerja ustavil. Ganil se pa je, da mu je po svoje lepo pomagal. * * * Danes pravijo, da se mora o tem molčati. Morda bi bilo molčanje o tem res na mestu, ako ne bi zdaj Stalin in njegovi podrepniki zmerjali s "fašistom" vsakega, ki ni z dušo in telesom za Stalina in njegovo politiko. Kje je kdo med današnjimi nasprotniki sovjetske in komunistične politike, ki je kdaj samo od daleč sklepai s Hitlerjem tako prijateljske veze kot je to delal Stalin pred komaj dobrimi petimi leti? Kdo s tako pravico zasluži častni naslov "fašist" kot "stric Jože?" Za njim pa vsi tisti, ki so takrat na ves glas zagovarjali Stalinov pakt s •Hitlerjem, danes pa mečejo s "fašisti" okoli sebe kot bi imeli samo oni vso pravico na svetu in vso resnico na svoji strani! Nič se ne bojte, v raznih javnih knjižnicah so spravljeni vsi dokumenti iz tistih časov, ko sta Moskva in Berlin naj-slovesneje izjavljala, da je zveza med Nemčijo in Rusijo naravna, da je idejno edinstvo med obema samoposebi umevno. In tako dalje. Ob svojem času bo vse to spet prišlo na dan in zgodovina bo citirala dotične stvari od besede do besede. Stalina takrat menda ne bo več, da bi videl sodbo zgodovine. Bodo pa drugi, ki jih bo spričo nepristranske zgodovine pošteno — sram. * * * Nihče ne more biti slep pred dejstvi, ki so nam še vsem znani. Nihče ne more biti slep spričo vseh nadaljnjih dvoličnosti, ki jih je uganjal Stalin v imenu neke "Rusije" v nastopnih letih. In vendar se z vso paro zahteva vsaj od nas Slovanov, da na vse to in tako pozabimo, zakaj edino Stalin ima dovolj močno roko, pravijo, da privede na svet "slovansko dobo." V imeni slovanstva moramo baje Stalinu vse odpustiti. Ali res ne verjamete, da se dvoličnost in prevara v mednarodnih zadevah že na tem svetu maščuje? Poglejte vendar v zgodovino! Ali ni šlo vse, kar je bilo pozidano na nemoralni politiki, vedno rakom žvižgat? Ali smemo verejti, da se nemoralnost maščuje samo nad kakimi Hitlerji in drugimi preganjalci Slovanov, pa sploh "nerazvitih" narodov? Le verjemite, da morala velja za vse! Zato bodimo odkritosrčni in priznajmo, da nam ni za "moč slovanstva," ako ima ta moč priti na dan po takih potih, kot hodi po njih .Stalin. Da, iskreno si želimo, da bi prišel "Slovan na dan," ampak če ne pride slovanski dan po kakih čednih potih, ga nam tudi po nečednih treba ni. Zakaj kakor bo nečedno prišel, tako bo tudi nečedno odšel. Kaj bomo imeli od njega? Sramoto, drugega nič! * * * Nikar ne recite, da sta ta ko-•lona in Ameriška Domovina na strani Hitlerja! Ali pa recite, če hočete! Beseda ni konj. Res pa je, da napram našim skupnim sovražnikom ni pri nas nobene spremembe. Z enakim gnusom obsojamo vse nazijske zločine kot smo jih vedno. Ce pomislimo na to, koliko gorja so povzročili Hitler, Mussolini, in še' Japonci po vrhu, si res ne moremo kaj, da ne bi pritrdili še tako hudi kazni, ki zadeva ali naj zadene te zločince in njihove pristaše. Toda če počno grdobije naši sovražniki, nam vre kri. Ce pa naši prijatelji ali na videz prijatelji uganjajo enake reči, nam radi tega kri ne neha vre-ti. Nasprotno: prekipeti nam mora, če nismo — hinavci. Kar obsojamo pri svojih sovražnikih, tega ne smemo sami početi, ali smo pa postali sami sebi najbolj nevarni sovražniki! * * * David Dallin je priznan kot veljaven razlagalec današnjih Ce verjamete al' pa ne iiniiiiiitUMMi*! Zopet sem bil za en recept bogatejši in hitel sem domov, razmer po svetu. V svoji knjigi "The Real Soviet Russia" piše, da je .Stalin nekoč javno tole povedal: "Besede so besede, dejanja so dejanja. Besede in dejanja ni treba, da bi se ujemale. Kakšna diplomacija bi pa to.bila? Lepe besede so maska, da prikrijejo umazana dejanja. Iskrena diplomacija ni nič bolj mogoča kot suha voda ali leseno železo." Tu ga imate! Zapisano je, pa se še nihče ni našel, tudi sam Stalin ne, ki bi skušal te javno izgovorjene besede utajiti. Tu se je sam naslikal. TE BESEDE se ujemajo z njegovimi dejanji! Navdušenje za dvoličnost ga je, zapeljalo, da je postal nelogičen. Kdor se kljub vsemu ogreva za "strica Jožeta" — dober tek! -O-T Naši vrtovi in psi V lepih pomladanskih dneh, ko se vsa narava prebuja k življenju, se navadno tudi vsak skrben gospodar ali gospodinja pobriga, da posnaži krog hiše in pa na vrtu. Večina izmed nas ima pred hišo in ob straneh nasejano travo in cvetlice, zadaj pa imajo tudi vrtove, kjer se pridela kakšno so-latico in pa zelenjava. Vse to pa zahteva precej truda, dela in pa tudi denarja. Človek se trudi in si prizadeva, da bi imel lepo okrog hiše, pa ti pridejo te pasje mrcinej ki razkopavajo po travi in pone-snažijo po vrtovih, da se človeku kar gnusi, da bi kaj po-vžil iz svojega vrta. Saj ravno ne sovražim psov, ampak priporočam pa vsem gospodarjem pasjih varuhov, da naj jih drže doma, na svojih vrtovih, da ne bodo škode delali pri sosedih. Seveda, če se pritožujemo, jih spuste iz hiše ponoči, ker mislijo, da jih nihče ne vidi. Vedite, da niti ena travica ali rožca ne zraste sama od sebe, ampak moramo delati, če hočemo imeti čisto in lepo okrog hiše. Gospodarji psov, vpoštevaj-te to prošnjo in priporočilo, kajti če ne, ne bodo psi deležni samo kamenja na naših vrtovih, ampak bomo morali poseči še po drugih bolj učinkovitih sredstvih. Posledice pa kar sami sebi pripišite. Vsak gospodar ima pravico, da brani svojo lastnino. Vsi gospodarji psov naj bi to vpoštevali, pa bo lepo krog hiš in prijateljstvo med soedi. Naročnica iz Collinwoodo. -o—-- Pet zahtev Strica Sama Washington. — Vlada potrebuje in prosi državljane ta teden, da: Pomagajo pospešiti vojno produkcijo—po koraku pospešene vojne, izpolnijo 6,700 mest v 175 tovarnah, ki delajo vlite d^le za tovorne avtomobile, tanke, topovske lafete in druge težke predmete. Ako imate hranilne bonde serije "A" (tako zvane 'baby bonds,' ki so bili naprodaj leta .1935), investirajte jih, čim dozore od dne 12. naprej. Kjer popravljajo vaše čevlje, poglejte na seznam maksimalnih cen, ki so tam nabite na stene. OP A-nadzoruje cene tega dela. Odpošljite svoja naročila že. zdaj za umetna gnojila, sredstva proti žuželkam za svoje farme in Victory vrtove. Pomanjkanje delavnih sil in težave prometa utegnejo zakasniti dobave.. Uporabljajte V-pošto, da prihranite čim več ladijskega prostora. (OWI) I da bo beseda vf* še predno se fflijj zameša in izmalicl' J, je roštanje pri aJ Vneto sem Pona^ sebi: zelje se ku^^ base se pečejo P0' ^ nič ne opere, ali P> Oba amendments ^ prej preskrbel, ^ treba drugega ^. zimsko ofenzivo P poženem klobase fronto. Hudo borbo šefi s seboj in kar n's odločiti, ali ^ Francetovem, a'1 J svetu, kar se tiče ^ pravi, še vedno se j odločiti, ali bi P ali ne. Tudi del, če ga je reS^ žehto ali se ga p navadni vodi-prišel do preP^i okusa zelja nič j č sem / lje trudi na v ušlo iz pisklVj Aha, vre, j pogledal na v . p dolgo in v mača sem se j pim kaj t^K^ re vsak. ^ . j ^ J rad potreplJ^ sem dosegi li. Somi^t/ sam ne vem ; ■ Pustimo /j rihto še ^ onsravi dodo"1 I ratice Bevk Pravica do življenja vnost. Pripovedovali so, da je nekoč hodil v šole vendar nihče ni vedel kaj gotovega o njem. Prišel je bil menda iz idrijskega kota, prinesel s seboj polno vrečo različnega orodja in sveto pismo, iz katerega je gladko bral kakor vikar Valant. Kupil si je bajto in postal volar, pozimi pa je pletel koše in rezljal žlice. Vrag vedi, kaj vse je še. znal! Ljudje so od blizu in daleč hodili k njemu po mazila in zelišča. Kadar je bil dobre volje, jim je bral tudi iz svetega pisma. Nih. če pa ga ni kdaj pripravil do tega, da bi mu razkril svojo preteklost. Jernej je odložil breme in vstopil, zagledal za mizo moži-čka, ki so mu izpod močnega čela gledale pametne sive oči. Prej ga še nikoli ni videl, stric ga je napotil k njemu. "Ako ti ta ne pomaga, le naredi križ čez nogo!" Možiček mu je pregledal in pretipal boleče mesto, nato ga je poglelal malce šegavo. "Zagovorim naj ti? Ali verjameš, da pomaga zagovor?" "Da po pravici povem, ne." "Jaz tudi ne," se je zahehetal Blaž. "Potem je pa že bolje, da ti dam mazil in da zmoliš kak očenaš v dober namen." Jernej je krenil dalje proti ozki grapi, ki je ležala skrita med drevjem. Sonce je bilo že obvestilo nasprotno pobočje, na senožetih so se sušile meglice., Prekoračil je potoček, ki je čist žuborel med kamenjem. Ves drugi breg je pokrival gozd, med drevesi so ležale velike, z mahom porasle skale. Jernej je dolgo iskal, da je visoko v bregu zopet našel stezo. Bila je ozka, peščena in se je večkrat izgubila v odpalem listju in grmovju. Pela se je okrog obronka, skozi strmino, se tu pa tam zavozlala in se zopet sprostila. Jernej se je oziral po drevju, po skalah, po peščeni str,-mini, ki se je tu pa tam melini-la. Včasih se je zdel kakor izgubljen v goščavi, iz katere je bilo videti le modre lise neba. Drevje se je razredčilo, obstal je na pobočju, ki ga je pred nekaj leti še pokrival gozd. Vrgel je breme na tla in si z roko vnic obrisal pot s čela. Razgledal se je. Pod njim je zijala grapa, ki se je samotna in divja vlekla proti Poreznu, med strmima pobočjema Otav-nika in Slemena. Pod-skalami in previsi je čisto na dnu kakor v nesluteni globini šumela voda. Strmo pobočje nasproti je bilo pokrito z gozdovi in se-nožetmi; nekaj njiv je višelo le v bližini dVeh samotnih Imetij. Še en pogled na Peči, ki so se lesketale v soncu, nato se je ozrl po pobočju pod seboj. Tisti svet je bil last tolminskega grofa. Gozd so posekali, les je splavila voda, ostalo je golo pobočje s parobki. Pognalo je grmovje, zrasla sta trn in robida. Prešla bodo leta, dvignil se bo nov gozd in šumel, znova bo zapela sekira. Oči so mu bile kakor zasa-Injane. Spomnil se je Tomaža ! Kragulja in njegovih posled-! njih besed. "Zakaj pa ne?" j Stric Gol pravi, da je zanj sa-i mo dvoj'e poti, a on je našel še tretjo. Ali je mar to res tako nemogoče? Kako so nastale ra'ztresene kmetije tam okrog ■ Prišel je bil nekdo kot on, se razgledal in se nasmehnil iž svoje skrite misli . . . Da! (Dalje prihodnjič.) ■ -o- Ledo cesta ima svoje ime po . mestu Ledo v Indiji. Za grad-i njo te cei-ste so v zadnjih mesecih porabili 23,000 ton mate-- l'iala mesečno. KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV APRIL: 7.—Društvo Cleveland št. 126 SNPJ praznuje 35 letnico obstoja v SND na St. Clair Ave. 14.—Slovenska ženska zveza priredi veselico v SND. 15. — Glasbena matica priredi koncert v SND. 15. >— Društvo sv. Križa št. 214 KSKJ ima plesno veselico v Domu zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. Začetek ob dveh popoldne. 22. — Pevski zbor Slovan pri-rtdi koncert in prosto zabavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. MAJ: 6. — Pevsko društvo Planina priredi koncert ob 7:30 zvečer v SND, Stanley Ave., Maple Heights. JUNIJ: 17. — Društvo sv. Križa št. 214 KSKJ ima prvi letni piknik na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. Doma in v svetu POVEST Spisal Zvoran Zvoranov Strmčevka je koprnela od strahu in negotovosti. "Tako je pisano v tem listu!" je počasi pričel pismonoša. "Franceta je zadela p0 nesreči vojaška krogla. V bolnišnici je. Če ga hočete je videti živega, pridite takoj v Trst!" "Jezus . . . Marija! . . ," je kriknila Strmčevka, je predno je vse prebral, in omahnila nazaj. K sreči jo je Mica prestregla, da ni padla na tla. "Slabo ji je. Vode!" Pismonoša je vzel korec vode iz škafa, Mica jo je močila po čelu in~po sencih, črez par hipov se je Strmčevka vzbudila iz nezavesti in se spustila v pretresljiv jok. "Oh Francelj, kaj ti je bilo treba hoditi v Trst! Ti moj ubogi, nesrečni sin :— nikdar več te ne bom videla živega! . . . Oh, Francelj; Francelj!" je klicala jokaje. Zaman sta jo tolažila pismonoša in Mica. Tedaj je prišel Strmec, ki .je bilpo opravkih pri sosedu, in obstal začuden na pragu, ko je ugledal sela in jokajočo ženo. "Kaj se je zgodilo?" je vprašal. čudna, neznana groza mu je stisnila srce in kolena so' se mu začela tresti. "Sina so vam v Trstu težko ranili!" je dejal sel z resnim glasom. "Francelja?" je zajecljal Strmec in široko odprl oči. "Da, oče! Potolažite se, kaj hočete — božja volja je!" Sel je pozdravil in ganjen odšel. Strmec je pa omahovaje šel v izbo, se zgrudil na klop, naslonil se na mizo in zagrebel prste v sive lase. Vsa skrita ljubezen, ki jo je gojil do sina, ki mu je bi^ že davno odpustil, dasi iz trmoglavo sti | EN 0635 (71) Dekleta nad 17 let stara, da se jih trenira za pisarniško delo Važna vojna tovarna potrebuje več deklet ali mladih žen ki živijo v severovzhodnem delu mesta za pisarniška dela Podjetje izdeluje traktorje za vojno in pričakuje nadaljevati z delom tudi po vojni. Dobra plača dvakrat na mesec. The Oliver Corp. nasledniki Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. (69) Dekleta za vse 3 šihte Inšpekcija .assembly machine itd. ] Dobra plača od ure Odprto tudi pisarniško delo za strojepiske, comptometer operatorice, splošna pisarniška dela itd. Eaton Mfg. Co. E. 65th & Central Vzemite Central Ave. bus ali Quincy ulično karo. (73) Sprejme se / TOOL MAKERS DIE MAKERS Važno vojno delo zdaj Po vojni zagotovljena prilika Dobra plača od ure Zglasite se E. F. Hauserman Co. 5800 Grant Ave. južnovzhodno od E. 55. St. na koncu ulične proge _, (74) Moški za splošna tovarniška dela Predznanje ni potrebno 7 zjutraj do 3:30 pop. 3:30 pop. do 11:30 zvečer Dobra plača od ure in bonus Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. Container Corp. of America 12401 Euclid Ave. _069) Dobra služba j Sprejme se takoj moškega j za delo na farmi. Dobra plača in stalna služba. Zglasite se pri John Drsniku na 23776 Lakeland Blvd., Euclid, O. (x) 1160 E. 71. St. (70) 6veš? ah v „ "TTT ? AU bos mar jutri s;t7°š! Jaz pa vem že ,rima samo dve pla-Jenje tudi> vse dru" al; Ali ostaneš do-j. »eg v svet? S svetom l y0vt! povem, ki sem ga ^bo\kj'6 začneš> a ne i. dJ* *0nčal, le dušo po- Ijot na si Wapec, v svetu *SYetu ma te tePe ena ši" bolj Udriha Po tebi vsak, t^ore. Tu ti bodo šte_ !tes „e ^rcev z rovnico, rije'] -vendar veš, kje boš |ifcb . in da bo kdo po-ff^j i m &r°bu . . ." (Na 86 Strmel v* paž, skozi P% i,,„e. Prelivala siva S mnega krajca. • Hom ' ^ vzdihnil Gol. UJ^lčal. Ako i ga bilo h„, rat molčal, ker >gov!°-in sram W me Si aliPovem ti pa afjen ne da si s ta" 1 lle boš kupil sre- ^ ga . r°Pal. Našel sem IFie* J (Soj. Predal zgodbo o Je-f^^o molčal. I%ii Je sled- mi vPaf odgovarjaj f>iNStj0 ... Ali si ga IV 1W • VSak v sv°Je : i,. S Jlr«a še ni hotel li ' B0ie,Se je Preobrnil in l> je a Saje noga. Pre-I|>iti senu,.a zanj ni | Hoi 2Ve l^e. I No/ ^leveč sem ho- 1% b SS* imeti. Ta bi %L POr°" se svetemu KNu Pa! HetVGc g0v°rila. Gol molil in nat0 I ^VPa se je mučil do fk^i . Jernej navše-se je upo- NžiCom- 1%; ^'aL ! mu je spredaj ri, Vi orajdo kolen-fcjH J® bUo orpdje, tO Po vrhu JL^ Ua si postavi la-C^ p ^ttlev i j;, ^ in je Povedal le iiij>^la M0, da bi teboj!" Oblju-KISCbo gospodinjila, i' ii^is^610 Polagoma jjH . d°bile rdeč si-dokif no«a. vendar l^n'6' kki ni prišel v I ;ti.{ *' at še brez prave- Mk\ '.^jtf. Stresenih kme- fV.%ii"8'0stači- četrta IJ'vov^l Ž od drL,«'ih- ^ H? ' ki je poleti I Nje0t^iku. 11 za ljudi skri- 1945 MAR. 1945 |s. |Mo Ta We m FrJ|Sa P™ f5 ji 2j(3 14 6 |7 |8 9 10 [U 18 [25 IJ2J 19 26 [13| 20 27 [U 21 28 M 1 p SI 23 24 30® vnaj med mrtvimi- . Hvaležen pogle« J starca je obvisel 119 "Kje sem?" i« J rahlo, "zdi se mi, v njam." ,„:$ (Dalje prihod _—o--i Kupujtcvog^ šno na ustne. "Ali me poznaš — prebujen si! O, hvala Bogu za to milost!" vzklikne Edward zgru-divši se na kolena pred posteljo. "Torej ni prevara, ne podobnost, ampak si ti sam, ti živiš, ti si moj stric Sam, o katerem smo mislili, da si že zda- Velika noč nas vsako leto spominja-^ staro življenje končano in da prihaja ljenje in upanje k vsem. Zato položimo na stran včerajšnje s ^ težave ter se obrnemo k radostim 3ut dneva" , jn To novo življenje pa pomeni godb° J sem v naših srcih. In kadar mislimo o S j petju, se obrnimo k MERVAR MUSIC mart središče godbe 6919 St. Clair Ave. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ODJEMALCEM IN PFRIJATELJEM THE TWO PRINCIPAL US6S OP GLYCERINE ABE FOB EX-. PLOSIVES AND f ' CAMOUFLAGE/ SPAINTJ 1 GLVCEBINE COMES, PROM YOUR USED COOKING r-ATS f* CHINA atioii, ancient s:i iO forwaril posN i.sed when thm < Imcrfcan l( i" uu^li for aii) otliei made o I tratispor-iuan Keel Cross supplies for servicemen I i he world, equally primitive means art I liable to distribute the comfort supplies I h!v. Vprašajte zanj v gostilni, kjer ga lahko dobite na kozarčke ali v steklenicah. Gostilne ga smejo prodajati tudi ob nedeljah na kozarčke ali steklenice. NAZNANILO IN ZAHVA^ na2' « Globoko potrti in žalostnega srca, ^ f vsem sorodnikom, prijateljem in žrian ^ lostno vest, da smo za vedno izgubili lZ našo drago soprogo in mater j CECILIA KIP ki je po težki in mučni bolezni, previde'1^^)' sv. vere, za vedno in mirno zaspala večno februarja 1945 v starosti 65 let. Na ^jij', 1945 je bil njen zadnji sprevod v cerkev ^ jjeT bovzete in potem na Kalvarijo pokopališki2 položili njene zemljske ostanke nazaj v tere zemlje. ^ ^ Tem potom se želimo prav prisrčn0^v. ^ Rt. Rev. Msgr. Hribarju, Rev. Celesniku j cu za vse duhovne obiske tekom njene e/j ti. Posebna hvala Msgr. Hribarju za cer ^j? de pri pogrebni sv. maši. Enako hvala ^'jtf pogrebnemu zavodu za vso izkazano naK postrežbo. ; Zahvaljujemo se Oltarnemu društvu ^ Jj je Vnebovzete in Slovenski Ženski Zvez1 p molitve ob krsti blagopokojne kakor , njam SŽZ št. 10. rij/. Prisrčna hvala vsem sorodnikom, ij in znancem, kakor tudi sosedom za vse. >1 klonjenost, ki ste jo nam izkazali v težiti*1 lezni in smrti. Najlepša hvala vsem rovali za svete maše, krasne vence in av , pogrebu. Večni Stvarnik naj Vam bo PlaC iff] jj-J)!/ 0f Ljuba soproga in dobra mati, "" flv-v tej svobodni zemlji, katero si tako ljubila> sveti govori, da vidimo se nad zvezdam1- Žalujoči ostali: » j I AMUUUSTOMCMC HOJ® "dHiieujumv« 1 KIMmiMwtaM,'? Mtff «WD iMPimOfOPW IA Lahko ga naročite pri meni. Pošiljamo tudi iz mesta. Pokličiie ali pišite: jacob j. vidmar GLAVNIRAZVAŽALEC 626 E /24. SL GLenville 0560 Cleveland 8, Ohio Jericah fuxiB®f SOM! M** U i »«*UMUT«< J """»ium«**«- i CHlCMO^U- I JACOB KURET, soprog; p JOSEPH, FRANK, JOHN, ANTHON^ 1 JOSEPHINE, poročena Bmser, » fi ZET, SINAHE, VNUKI in VNUK1 Cleveland, O. 26. marca 1945. A Kaj mu je početi? Vedel je, I da je v strašni nevarnosti, če j ga dobi Jozua v roke. I Naglo pohiti stari Willy v • sobo, kjer je bila omarica za [orožje, ter hitro zaklene omari-'čna vratica. Tako je bila vsaj odstranjena možnost, da pride Jozua do orožja. Odzunaj že začuje plazeče korake. Zato naglo zapusti sobane. Izogniti se je hotel iz nagona samoobrambe^ blaznežu, ; sicer pa ni vedel, kaj naj bi počel. In Jozua stopi v svojo sobo. Prišel je kakor človek, ki se mora skriti na vsak način. V naglici zaklene vrata svojih sob, nakar se je plazil dalje | ter pogledal po vseh kotih in za vse zavese. Ali vsepovsod je videl starca iz tiste samotne koče. Mrmral je nekaj predse ter se naposled spustil na bližnji stol. Medtem je odšel stari Willy k drugi služinčadi ter ji prestrašen povedal, kaj je vse slišal. Nihče si ni upal ven. Tudi stara služabnica spodaj v kuhinji je slišala tisto strašno režanje. "Kaj utegne iz tega nastati," je pristavila Willyju, "tako ne more ostati. Nihče noče gori k Sir Jozuatu. Ali bi ne bilo prav, če bi šli po pomoč, Willy?" "Po pomoč? Kam pa? Kdo naj nam pomaga?" "Če pride sem, nas lahko vse postreli. Po pomoč moramo, tako ne more iti dalje! Ali pa mora Sir Jozua proč, ali pa morajo priti bolniški strežniki, ker je bolan na umu, vam re- trpljenje mlade matere ROMAN Mary je bila takoj zadovoljna s tem načrtom, in že naslednji dan so ga izvršili. Našli so pripravno vozilo, ki ga je bil lastnik pripravljen prodati, in ko so mu bili tudi Bec-kerjevi kupni pogoji po volji, ni bilo povrnitvi na otok nič več nobene zapreke. Medtem je bila izrečena obsodba Fu-Tanga ter mu nazna-i..jena. Obsojen je bil na dosmrtno ječo. Fu-Tanga so potem odvedli na jetniški otok, sesede v kot temnega prostora. Armenija je bila, katere korake je začul Jozua, ko je bil še v njeni obednici. Vrnila se je vanjo, ne da bi le količkaj slutila, kaj se je pravkar zgodilo. Jozua je natihoma izginil. In sedaj stopi Armenija še enkrat k mizi, pri kateri je poprej jedla, da popije vino, ki ga ji je bila služkinja napolnila v kozarec. Prijela je za kozarec ter pila, ali okus tistega vina se ji je zazdel tako zoprn, da je po par požirkih vzela kozarec z ustnic ter ga postavila na mizo. Toda niti ona sama, niti pri-šedša služkinja, ki je morala ostalo vino odliti iz kozarca, ni mogla niti slutiti, kaj se je bilo v njuni odsotnosti zgodilo z vinom. Sanwvo prebujenje. Oživljajoča sredstva, ki ji je priporočil in odredil Mr. Brad-dock, so jela polagoma učinkovati. Elizabeta je poklicala Ed-warda k starčevi postelji. Veselo upanje se je .zasvetilo v njenih otožnih očeh, ko je kazala na starca. "K zavesti prihaja," je zaše-petala. Edward se skloni k starcu. "Stric Sam," reče potihoma. Starec ju je moral slišati, zakaj odprl je oči. Bile so sicer še motne in brez leska, ali zdelo se je, da vidijo in poznajo tistega, ki je stal poleg njega ter ga poklical. Bolesten in tožeč pogled zadene Edwarda. Potem pa stric Sam premakne počasi svojo roko ter jo proži Edwardu. "Edward," je pripolzelo starcu čisto slabotno in komaj sli- 1879 Posebnosti! Diamond orehi jedrca, (f.........$1.25 Bele rozine, H. ,................23c Butter, ff. ................ Diamond orehi, celi, (f...........45c Candy, 11f. steklenica............69c Med, 11I. steklenica.............25c Campbells Pork & Beans, 2 cans ...21c Brookmans Choc pudding, 2 za ...19c ' Se toplo priporočamo za naročila. Pripeljemo na dom. ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM SKUPAJ MR AMOR'S GROCER Y 6710 St. Clair Ave. HE 7769 PIJTE TRINERJEVO GRENKO VINO! 1881 ..... 1944 V BLAG SPOMIN ' PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNE-, 'GA SOPROGA IN OČETA Louis Shamrov ki je za vedno zatisnil svoje oči 25. marca 1944. Leto dni je že preteklo, kar od nas se ločil si, lepše sonce tam Ti sije, lepša zarja Ti rudi. Žalujoči: MARY SHAMROV, soproga; ANNA, omožena Ambrožič, tiči; DONNA M. in MARILYN, vnukinji, JOHN AMBROŽIČ, zet. ' j Barberton, O. 25. marca 1945. j kjer je zavzel Becker j evo mesto. Vdal se je molče svoji usodi. Nadpaznik pa mu je ponovno predočil Becker j a za vzor, ki je m o r a r toliko .časa trpeti na otoku ter še večkrat govoril o njem. — < Blaznež Nepričakovani pogled na Sama, ki je že enkrat tam pri Sa-movem rovu napravil tako stra-žen vtis na Jozuata, je bil sedaj usodepolnega učinka na njegov že, itak omračen um. Ta čas se mu je zdela prikazen pošastna ter je v blaznosti streljal na postavo, nakar je zbežal, kakor da ga kdo preganja. To pot pa je videl starca živega pred sabo, in namesto da bi pohitel k njemu izpoznavši svojega očeta v njem, na mesto da bi ga objel ter dal duška svojemu veselju, je planil i:i hiše ter bežal po polju kakor preganjan begun, In sedaj se ga je polotila blaznost, ki je že toliko časa prežala nanj izza vseh kotov Wilsonovega gradu, a je vselej zbežala pred svetlim soin-cem. Jozua je bežal sklučen oziraje se na vse strani plaho proti Wilsonovemu gradu. Rdeča brada mu je bila zmršena, lasje so mu viseli-prek čela, njegove oči so čudno tlele, in spa-čeni obraz je bledel. Dospevši ves upehan v veže i zapre težka vrata za sabo. — Njegovo režanje se je razlek. nilo po prostranih sobanah,, čudno se je razlegalo to režanje blaznosti. Stari Willy ga je slišal gori v sobe ter jel iz groze in strahu viti roke. Saj je vedel, kdo se smeje, in rekel si je, da je Jozuata iznova popadla strašna blaznost. čem, na umu." "To je res, ali kdo anj bi nam pomagal?" odgovori Willy, "ali mislite Mr. Jeffersona _v> "Pojezdi naj kdo v ^Virginia City, da tam naznani celo zadevo," so rekli služabniki. "Kdo naj še ostane tukaj ter se izpostavlja nevarnosti?" "V Virginia City ne dobimo pomoči," pripomni Willy. "Vprašajmo vendar Brad-docka za svet!" vzklikne nekdo. "Tudi Mr. Braddock nam ne more pomagati. Pač pa je Edward tam čez v hiši ob Sierri. Obrnimo se do njega," predlaga Willy. "Da, če je Sir Edward tam, ta nam bo svetoval in pomagal —," jih vzklikne več hkrati. "Do njega moramo ter ga prositi pomoč i," izpregovori stara kuharica, "Sir Edward nam bo pomagal! Oh, da bi le bil že tukaj!" Vsi so silili v starega streža-j.a, naj gre v samotno hišo ob Sierri po Sir Edwarda. Medtem pa je odzgoraj v sobah postalo vse mirno in tiho. Jozua je čepel na stolu ter strmel predse. A nenadoma pa se je zdelo, da se je za nekaj odločil. Dvignil se je s stola ter šel k svoji pisalni mizi, kjer odpre predal ter vzame iz njega steklenico, v kateri je bila kakor voda pozorna tekočina. To je opazoval z zadovoljnim usmevom. V njej je videl rešitev. Trdno držeč to steklenico v roki se splazi prek sobe v sosedno sobo. Pa tudi tu ni našel, kar je iskal. Šel je potihoma še dalje. Plazil se je iz sobe v sobo. Naposled stopi v sobo, kjer je stala na mizi z vinom napolnjena posoda in poleg nje kozarec, tudi napolnjen z vinom. Bilo je tudi nekaj krožnikov in tikled, ker je izdajalo, da je nekdo tukaj maloprej jedel. To so bile sobe, v kateiih je stanovala Armenija. Seveda tega se Jozua sedaj ni spomnil. Plaho se nekaj časa ozira po sobi, ali bila je prazna, in nobenega človeka ni bilo ugleda-ti v njej. Jozua se nasmehne zadovoljno. Potihoma se splazi do mize ter odpre steklenico, ki jo je držal v roki. Naglo izlije iz nje nekaj tekočine v kozarec.1 Strup ni izpremenil barve vi-, nu v kozarcu. Ostal je čist, in' nič ni izdajalo, kaj se je prav-1 kar zgodilo. Jozua je ravno stegnil svojo tresočo roko po kozarcu, ko začuje nekakšen šum. Koraki so prihajali bliže in bliže. Kakor bi tfa preganjale fu-rije, se splazi Jozua zopet k vratom, skozi katera je bil poprej prišel v sobo. Zdelo se mu je, da ga vsepovsod preganja očetov duh, ki ščuje jato samih vragov nanj. Zato pobegne skozi druge sobe v svojo običaj-! no sobo ter se zaklene v njo, V nji se je sedaj počutil na| varnem. Toda kmalu je mislil, da utegnejo preganjalci priti do njega skozi okna. Zato jih naglo zastre s polkni, nakar se Prijatel's Pharmacy | SLOVENSKA LEKARNA i Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 6Sth ! ENdicott 421 > i cxv Na tisoče Slovencev q se je poslužilo Asthma Nefirin 91 zdravil za naduho in dobili so olajšavo. To zdravilo dobite Q| pri nas. j 95 Mandel Drug gj Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C, 9! SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. ! § Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 0:30 dopoldne do 10. zveier. Zaprta ves dan ob sredah. V BLAG SPOMIN ŠESTE OBLETNICE SMRTI ODKAR NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTILA NAŠA LJUBLJENA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN MATI Uršula Rakar Ici je zatisnila svoje mile oči dne 25. marca 1939. Šest let te črna zemlja krije, v oči nam silijo solze, zastorVj oko Te naša išče In misli k tebi nam hite. Duša tam nad zvezdami veselje rajsko vživa in na božji klic od tukaj zopet bomo srečno združeni. Žalujoči ostali: GEORGE, soprog in OTROCI, nifwelanri O 26. marca 1945.