HocWW. k. k. Hofbibliothek, ^ V Gorici, 29. julija 1881. „So5a" i*taaja vsak petek in velja s polto prejemann :ili v Gorki tta clom poSiljaua; Vse leto.....f. 4..-)0 Pol leta.....,. i'30 Cetvrt leta ...... 1 20 Pri oznaniliu jn prav tako t>ri .,jk>. lanicah" se placuje za iiavatlno triatop- no vrsto: 8 kr. de se tiska 1 krat 7 „ „ ,, „ 2 „ * „ » ,. „ 3 „ 35a ve&e drke po prostoru. Volitev dezelnega poslanca na Tolminskem. Kjtkor je zuano, razpisana je dopolnitna volitov eiH'fra di-sMiii'ga poslanca za tolminski, cerkljauski in bu\hki okraj due 10. avgusta 1.1. Poizvedcli smo, da so se v vseb inii.'uovunili okrujih za gotovo 2e odlofiili in da hufejo enoglasuo voliti za svojega zastopnika g. J o s i p a I vaii v i C' a, c. kr bflc2nika (notarja) v Tolmiutt. G. Ivanlig, iz Deskle na Kamilskcui doma, jo bliziiji miS rojak, ki po takom osebno pozua raz-mere in potrebe tolrainsk«*ga, bovSkcga in cerkutekfga okrajsi. Pozuajo ga kot narodnjaka, ki posluje in spi-btjje pistuu tudi v domatein uasew jeziku. PrpjSnji dez. poslauec, 6. g. Gorjup, je kot izvr-sten juust strokovnja&ki zastopnl intense svojih vo-Jilcev na Tolminskem; Siva potrcba je, da mu nastopi vreden nasleduik, in g. JvanLi6 ima gotovo sposobnosti, da se bo za svoje volilce krepko potegoval kot stro-kovnjak i s t e v r s t e. Na§ dezeloi zbor potrebuje poslancov, ki niso samo po duhu, ampak tudi zlasti po pravnem zuaiiji glovcriski zastopniki. Pomisliti jp, da imajo Lahi v gorilkem del zoom fevrstnih juristov in strokovnja-kov, in da je torej toliko vo6a potreba, da so jim JSlovenci vapored no postavijo no samo po §te villi, ampak tudi po mofoh svojib zastopnikov. Komu ni znano, da v dena&njih zborih odlocujejo bistveno raznt od-Heki, v katerih si puslanci razdeljujejo razna in vsa imenitna prsianjat Gospodje volilci ua Tolminskem so jo tedaj dobro pog'idili tudi na to strati, da so bo Kcdiitili za g. notarja Jvancifia. Kot strokovnjak pride v razne odscke, in bo svojn volilce tudi kot ve§6 poro6evalec temeljito zagovarjal. In samo po takih mo6eh se je nam mogoce upirati in prodirati, kjer se na§i interesi ali dobifiki ne vjemajo z italijan-skimi teznjiuni. Da pa mi imamo mnogo drugih pra-§anj in potreb, kakor italijanski poslanci, je vsakemu volilcu dovolj znano. Iz vseh teh razlogov smo z zadovoljnostjo spre-jeli ?est, da so se volilci zedinili za narodnega kan-didata g. Ivanfifa; in mi iz srea ^climo, da U. gg. volilci 10. avg. C-astno zadostG svoji doUnosti, kakor so se pogovorili in tnlno odlo&li. Naj tedaj ne omabne nikdor, ko bi hoteli volice niotiti na kako drtigo stran! Ta opomin smo pritaknili, ker smo sliSali, da hofiejo cepiti glasove voiiTcem tudi na drugo stran. Ne vemo za gotovo, alt postavlja trMka vlada ali kdo drugi Se drugega kaudidata tolminskim, bovskim in cerkui§kim obLinam; ali pa se sam ponuja: to pa smo izvedeti, da se hoc-e tako ali tako §e nekdo vo-lilcem vsiliti in jih v ze sreLno storjenih skkpih mo-titi in slepiti. Mi pa se zana§amo na previdnost na§ih vo-lilcev, in upamo zatrdno, da jim vrag ne bo kalil do-se^ene ediuosti. Zato naj drag! volilci prevdarijo samo to, da na Gortikem se rouogo in vefi na skrivnem nt'go ofiitno deluje in stori, kar se potem pokazuje v e 5 i-noma Slovencem kot Skodljivo! Samo kdor natenko opazuje stvari, zasleduje spletke in skrivne namere, ki se nikdar ne kujejo Slovencem v prid. Eoako nam je soditi o nio2u, ki hoCe edinost kaliti za s.->ljinjo dopolnitno volitev. Mi vemo, da so se pravi naminjaki odloCili za g. Ivanfiica; o dru-gem kandidatu nam pa je misliti, da ni priporo&m po ravnih jwteh, ako se ni sam postavil za kandidata. Tudi to bi ga ne priporacalo, ko bi ga kandidovala ttiaSka ylada; kajti primorskim Slovencem, ako niso slepi, ni potreba ved pojaSnjevati, da je za Sloveace velik razloCck, ali prihaja kaj za nas od dunajske ali pa trza§ke vlade, katera kaie o te^njah avtonomistov druge pojme nego vlada Taaffejeva. Ti razlogi so zadosti niocni povodi, da so volilci na strazi in previdni. Na vsekako pa ho&mo v prihodnji Stevilki „$o« 6eK moza, ako bi se vsiljeval, po imenu povedati in ga tudi kot kandidata oceujevati in v obee nekoliko opi-sati, da volilci Se do casa izved6, kdo se jim all sam ponuja ali pa vsiljuje od kakorsne si bodi, gotovo nam ne prijazne strani. Dragi volilci! zadnja leta so kazala na Goriskem tako politiCoo zivljenje, da so na5i rodoljubi Ze obtt* Tecaj XI paval iiai« Ah bo kaj jojec? -pISCet? — ali bodo sami klo-potci v podobi Hkljtnih paragrafov na poblovnem papirji ? Ali nam bo ve6inese6ne Bsejea piipomoglo k bi.»go8tanJB ? Kaj 3 pa s §. 19 pri nradth? Koiiko c"asa se bode ^e zlcbila sloveuska pohlevnost ? Bore slovenski kmet! Tdobi§ od urodn ueinsk dopis, ncmsko na nemSkoilijanskem blanketu (da bi se v 6isto slovenskem oaji priskrbeli slovenski blanketi (Iisti6i), za t6 mendniinajo uovcev) pisano povabilo itd. Pohlevno utakn wzusriftoa ali Bauftrok" v mav-ho ter ideS iskat -ali bolje refieno nadlegovat — iloveka, ki nem§ki'ali v6asih tudi italijanski) ume, da ti razlogi nepiiane hieroglfe — mnogokrat v ekstrafaju gramatifian zlogu pisane. Ti ni6 ne refic§, ako ti merijo in dejo fievelj po tujem kopitu: potr-peiljivo si obrezujemogo, da je potem narejenemu kopitu prikladna. '. pri tern obrczovanji ti §e celo prav vljudno im krdco pomagajo. — Ti spi§ Seved-no spanje narodne jzavednosti. Uboga slovcnsi raja I Nadloge in rcve. tebe sti-skajo ter delajo te eobfiutljivo za blago in dobro idej-— narodno zavest. Tvoje neugodnosti in nezgode znajo tvoji neprija»lji dovolj uporabljati, da ua te vplivajo in da te ppravijo pocasi za svoje sebiCne, izdajalske namene. sginil naj bi tvoj jczik z zemelj-skega povisja, kakr so zginili pomoijanski in drugi Stovani. Ti pa, dabi se navzel njih jezika in njih kulture ter jim s svu "je lutil m m& Poi-S Ik ni«„.» . j,e,k,iv? !!jogoVtt nevednost. Casniki t'najo nnnieii, podu6uvati ljudstvo o njegovib nravicah »« ona vtegne ljudstvo po potrcbl Imbnulfcl Im ki M »bnlj ol) Inhkom" i.We i. Oim koristl koC tabta. wlwn lTl,e, » so bolj pa v oS col Sb- ob sebi se pa mm', da se ta vpliv no srttd zlotubiti — kot neposrednji pomo6ck v dosego pravega na-meua. Propovedauo jo, pa tudi nespametno bi bilo o-trocje glave trapiti n. pr. s politiko, ali z navduwe-vanjem za kako blago stvar netiti ktero koli sovra-Stvo. Miruim zna6ajem deluje vpliv dobre sole. Poleg verskega nravnostnega 6uta mora pridno gajiti nauk vjeziku. Citajo6im otrokom pojaSnjuje nfiitolj neznauc, nejasne jim besede in izraze, razklada jim primerno — otrokom prileSuo in uinljivo — jezikove dele in posebnosti, popravlja jim napacno izgovarjauje, go-vorjenje, uapeljuje jih kolikor inogoCe k pravilaetnu pravopisju in napisovanju tega, karslisijo, izgovarjajo, mislijo. Z eno besedo, ljudska sola si prizadeva so-znaniti otroke po mo^nosti (vsaj deloma) s knji^ev-nim jezikom. Realni predtoeti (katere je treba ua ljudski soli obdelovati primerno krajevnim razmeram) h katerim pri§tevam se ra6unstvo, podajejo ljudski Soli priliko, da jo poapirnmo v ravnokar roficnem pri-zadevanji, ker ima priloinost, razlagati otrokom raznc pojme in jih tako seznaniti z raznovrstnimi izrazi. Posebe se ponuja zemljepisje in zgodovina priliko, podati mladini vsaj nckatere pojme o doma6i in o slovenskih d^ielah, o SloveucSli iu nekaj o Slovanih. Sola r&zteza §e dalje svoj vpliv. Ona razposojuje otroKom knjige z vsebino, ki je otroSkemu duhn in srett primerna. Otrok, soznatiivSi se u2e pri splo§nem Solskem poduku z uajtehtuejsimi jezikovimi poseb-nostimi, z veseljem prebira kujige, ker nima ve6 o-praviti s tolikim Stevilom nepoznanih izrazov, ki mu sicer delajo preglavico. Z nadaljnjim branjem se pa Cedalje bolj privadi jeziku. DobivSi tako ljubezen in spretnost v branji sega otrok od leta do leta po be-rilu, ki je njegovi starosti bolj primerno, po berilu resne vscbine. Pride doba, ko segue tudi po casnikih, ko za6ne obiskovati domafie 6italnice. Takrat Casuikov glas ne ostane ve6 glas vpijoCcga v puScavi, odmeval se bode iz ust c e I e g a naroda: iz Sasnikov se bo u6il ceniti svoje pravice, vzbudila se bode narodna zavest — z" njo vred toliko potrebna inicij&tiva* Bog daj, da se v svojih mislih ne raotim, marvec, da se vse to urcsnifiil (Dalje pride.) Dppis. Iz GoriCB ll. jul. (Nekaj o sklepu iolsk. leta. , MusMs-ova knjiga R6po§tcv, poslovenjena, mladini j berilo. Napredovanje nem§6ine. Tuji napisi po. vaseh. ' Marijoncte. Konec sveta). Prosim g. urednik, nekaj nrostor^. Ze se bli^a konec fi. letu iu zaCetek potiitni- cant, zannlatRtHr prepT^tencas.-'A-sWep- zdaj! Ne morera si pomagati, n&j me zovejo mracnja- * " -—-----— ¦•«. vsai ineoi ni nic" leta kTalfkar sTbcdi. naj povwn, da vsaj mcoi ni nic Lcoatsa Judam." Glejte tudi Abraraunov sodtiji dan ['vsem rie^reiet Stara reside*! Ames. 1 Fr. Mestoselski. kaj po vSeci, ko se zdaj uCenci razhajajo konec tiho, kakur bi bili vse leto krali, kdo se zfirMostjo ue spomioja staroslavne vorlesung-e ? Trobgwfctro< bent, bobuauje, pesmi, govoii, cvetlke, Ii5p»j liti^niki so dobivali darila—knjige pozlafene. Vsa/tvp^xija se jc podrla. Po g. Strcmayr-ja, pm?fcga|»a$iflMle-rer der Freuden* filosofskih (!!) iosinaacfilii so taka darila pogabna za znaLaj! Morara paL bin jo BOgla-vec, da mi uoCe to 7 glavo. A yendar>se» &% da vojak, ki se mu Se celo sanja o „Mariajrtfijresies Or- ¦ den* ni nikakor slab clovek; Lal sem, Aiene q»orc I zamitritt trgavcu, ako se pona§* s svcflfini treinimi I sjH'kttlacijanii itd. Po g. Stieiuajerjefi teoriji, ki je I cudna ko raarsikaj, kar je ucinil, bili bi vsi oni, ki I bo kedaj kot ucenci dobivali darila, s«Wi4taki slam*-resci all brezznatajnc puie za igraSo. Da, mnogo po»»-zije so nam iztrgali nektcri. Evo, vse nam ze bofrjo nekteri odvzeti: poezijo, jezik, narodnost, vero (ko bi slo) in celo—zivljeitiu 31. oktobra. Todavorlesung ali no; kar je, to je. Ce so ti z>, ijuba mladez,skr-hali to veselje, najdes pa sto iu sto prilik se odSko-dovati na se zelenrii litadah, velikauskib mahovitih preprogah, kraj bistrib atudeucpv in o tigatvi. Z Bo-gora, naj klttem ti ze zdaj, raduj se, okrepfoj se du-Sevflo in telesno.—Ker sem ze pri lj'-bi mladini, uaj opomenim, da mi je priSla te dni v roke v Gionti-oiovi zaloibi izisla knjigo: RepoStev (Rubezabl), anano drlce starcga mojstra Musaas-a. V Gorici pro-daja J. Dase po 20 kr. Prestava odlicna, zeW umev-na, primetna, tisk, zunanja oprava prav okusna. Kar se osebine tice, je bumor jako zdrav, povesti podufi-ne, nravite, izrazujoce vecno veljavna pravila. Da je tako berilo mikamo za mladino, razumeva se, in ker ni, da bi ucenci o pocitnicab le skakali, marvcC je ieleti, da jira starsi tudi to knjiiico za poCitnice o-mislijo na mestu prognanih s. daril. — 0 19. §. vam imam porocati, da note Se v naso deiel, kakor bi g. Levstik dejal, kar sta Sremayr in Lebmayr sejala, ve-selo raste, Spakovsk dull se nam reft ze iz precudne kombinacije njunib imen. Cujte, pa strmitc. Po ma-tematicni enaCbi (gleichnng) vam to dokazem. Gg. Stremayr in Lcmayr sta bila glede na nas enaka, tony, piM: Stre ¦+¦ inayr = Le 4- mayr, odvzemi obakrajno sovrazni:—mayr — mayr, Alt yam Yasje Se ne vstajajo po konci ? AH ni-sem kabalist? Zdaj paa ne poredete, da sem kakor razbit lonec Ni Luda toraj, ako se Se zdaj od Onega kraja take mocno strelja na naSe slovcnsko po-slopje. ^to pa 11am treba nasaditi nanje trdnih stre-lovodov (kalamit): srtnost, kDjipte, umne naprave, do-ber jezik, ki je majhena prata, pa veliko oalata. Se doJj Cudno je, n. pn da, ko mi sejemo slovensko psenico, iz lega seiuena neinska rz izraste. Opac res! 19. §. ne pride y dezel, dokler nemara bode Herbst (Caesar dum magnus... folminat-bella!) rjovelkosestradan oroslan. Izvrsuje se vse to ue-kam ko pp razmerji: «im bolj tem maaj! Pazi: Cim bolj se poganjamo za cyet sloveustva, tem manj ga & I pa tu.dl-; *un..bo,J 8e poganjamo za sloven-Sduo, teni vecje nemSclr.e, Cudua in gotova predzna-meuja aodajemu dneva! Se bolj Cudno pa je, da nam om nemski r^em kruh n\6 kaj v slast ne gre. Kdor una uaesa naj poslosa!- Po nasib vaseh je najli Se dosti tujega po zidovih, tablab, ka2ipotib, n. pr. Kund-^S^^ P?r kM<>*Xh per la blatnavas. dibtret.o dele proklete grablje, (za zdaj ne pove-mo boU natanjko, kje je t.sta kolobocija itd.)-„ven-dita tabacco al minoto" in ccbS: .Alia posta« itd. To ItfJifjf^ kak<:r bi kraet v koret« (J"™**) »* kratkihblaCahnosil visoko Jidano pinjo na glavi. hL \taf S?8kami! A indi v G°rici ^ nil kaj SSn? ? h ^r Je nekaJ dni' vsi naS1 «1» » i S« K,h V V°d0> ravno seJe vra« v Gorici italijan-sko ljuliko, janaci orozje in Scit v roke: Hannibal flfnnm?8 vReCCardinj s6 ,e8enimi mo^ceUni, z Ar-bkinom i» Facanapo je tukaj, in seje nam v gotovo pogubo vsemogocuo italijansko k.dturo. Toda ne boj-mo be teh hraik pionirjev apeuinske vsemodrosti, *LmZl)Th 2- t0 V Gorico toda fe da v kra : Sr^f'-dlZnj^ti8oe8ke' ki bise stokrat bolje aeiakim in obrtmjskim dru2inam za vsak-Sfft Tojepioklestvo: pri nas se tujec Duhu delal^-Konecno Se kaj.Zvedel sem, da se kon-ca sveca vesele: dolzuiki, zidovi, ki uidejo poftavi zoper oderuhe, toraj se ze zdaj i pest smeirio • l?n 2upan. kterim M bode treba ui raSov nfp^ar kov vec detai, kcr^.konefini. vdarec vse vuiCL Pre i tcmu cul sem da.ierfad fayneem sveta jeze tMe-Irredentovc,, ki se jim nerelenka izmnzne iz i TOobDen rorotanji; avstrijski Pmaaki,, da ne uodo ffasiSkk.raJ?V8ekr,iI,8V°J nos' Terfaj Irredentovc n Bjsaark, protivui med sabo gkde na naSo dezelo, .MaMssesBpltrainietEpbraim Manasses et So 2-. Jul- Pr^H m&fy je imrla .i letni (Am zbor, katf'rega st> diustvcnifc*ir. G. Pezdid, pred-sednik je kratko' W^al o p«»rovem dekifanji, m kazaf, d* je «ialuta*8« v dabrem stanu. Ravno tako je porocal denanti&«. Makjic igodno o materjalnem stanji. Zbor se n» .e gorko zahvalil za nevtradljivo delovanje in skrbT kijk* imajfe vr5 let fa naSo cV talnico. Na to je skSla voftey predsedntka in no. vegaodbora, Za |i«feeilnikli je bil zopet woglasiw izvolj«n feM. PeaSife V «W *» <¦ 0»Hle: Bak France, lULl|i..A#U. «** J'*V i»ff Tomji, LiCar AnS^PRlc Jam z Tug» J^ Vuga Joze; namestnikaTKorSic Matej, Mkuc Stefan. Nadejati se je, da bndenovi odbnr skrbel ue samo za olwloj, ampal tudi a napreilek naSega na rodiiega doma. Saj nureiao M Sr»!kanci ponosni, du vklnb wnogira oviram od nasrotnikov na*a ditahiica S«» 2ivi, potein ko jib je na Finwrsfcem Ze mnogo za-spalo. Rts ialostno in srameno bi bilo za na§ Sol-kan ko se je od nekdaj uarlnega imenoval, da bi pa zdai na veliko veselje uah nasprotnikov narodno p'-opadel. Oiita se nam vectet. tudi od naSib roja-kov, da je v Solkann vse nekSc^ potihnib in n&rodno zaspalo, in da nimajo Slovcn si stall nasproti, agt-lovaje druga protivdrugi skoiieto dni. Naeni strani Vipolie, Kozana, Smartno, Koco, Snezetno, na drugi paKrasno, Vrhovlje, Gunjace/iSnjevek in Vedrijan, Cim blize je prihajal dan voI|»f tem burniSe je po-stajalo vrenje v Zupaniji. in . marca t. 1. je vski pclo. Morda ni videio Se nobe obemsko voliSCe pri-mcrno toliko volilcev zbranil kakor tcga dne Vedrijan. Napovedana je bila v&ev vseb trch volilnih sknpSCin — a Se le pozno v )Ci sb spolnili 'volilci III. skapSCine svojo nalogo, — diteV onih dveh skup-scia se je morala odloziti. Pihudt borbi ostala je zmaga na strani Vedrijanecvi tovariSev, a le par glasov je bilo razloCka. Kakdtrastoo je napenjala nasprotna strauka vse svoje Zi, posnema se iz tega, da je ce56 mrtve klicala na !»mo5. Tri pooblastila in r t v i h z e n so priSla na v«SLe, od koder jih je menda g. viadni zastopnik uap!jl k c. k. drzavnemu pravdniStvu. A ker ni hotelaiia v tem sluiaji kol polomiti, vlo2iIi so kolovodje s stranke protest zoper volitev — pa tudi ta je le avlekel volitve za par mesecev, a dosegl ni vec\ negekar je zasl«2il. Due 5. t. m., to je na praznik sv.Ciriia in Metoda ho-tela je Vedrijanska stranka piznovatt svojo drago zmago — in jo je praznovala. *o dokoniani cerkveni slovcsnosti vrSila se je volitv II. in I. skupSLine. Vse je Slo gladko na lahkem in v enakem zmislu, kakor pri III. sknpScmi. Po konfani volitvi naznat gosp. fupan Imena n?)voizvoljcncev, in ker ni bilo/ postavni dobi nobe-n;'ga ugovora, dolocil je btareta oW. zastopnikov, 84 letni gosp. Jo2ef ItrbatjCiC, da bo volitev tapan-stva due 19. t. in. — Ko seje to med Ijudstvom rfiZglasilo, vzbudil se je dov vbar ter je vznemirjal in motil javno meuenje: ObCuska pisarnica naj ne bode vec v Vednjann, glasila te je parola — pa je ktnalo potinnila — posebno ko |e bil pri volitvi eno-glasno za zupana potrjen poprejmji zupan ter so 0-stiili razun enega vsi prejSnji podzupani v svoji sluzbi. Ta volitev nam je pokazah, da se tudi Brici zavedajo svojih driatljanskih pravic in da se znajo Cvrsto glbativjavnemiivljenji. (PreveC generalizujete iz posamnega dogodka; ste preiec optimist, gospodl Ur.) Zdaj pa, zmagovjlna stranka, bodi zmage vesela, a ne z'orabi je, maiifeC skrbi, da se mir in sprava povrneti v obemo. Od gupanstva priCakujemo, da bode roozuto zast«>paJo vse aaSe gmotne in duSevne interese in da bode tudi v naiudnem oziru v ponos nam Bri cem in v zgled drugin. Bric. jaz ti pa«pove»i *da-je ijieer hot«da 9. t. m. tudi naS zvonik poSkodovati, kakor pred par kti, toda ni jej bilo prip Sceno, ker ^ta nas varovala sveti Ciiil in Metod. Kako to ? ^Dne 5. t. ni., na prvi obfie cerkveni god svetih bratov Cirila in Hi*toda, po dokonSani slovesiii bozj5 slazbi. h kteri je bilo vecerno in juterno „§kantira-nju" (pritrk^vauje) iepodoneCib zvonov mnogo ljudstva privabiio, dalt so uaSi obcinarji na zvonik in cerkev postaviti—dvii nova strtdovoda v spomin god 11 sv. Cirila in, Metoda. Jfarfla bi bilo prav, Le bi se tudi drugod taki spoinrnki postavljali in se av, Cirila in Metodu za yarstvo zupisr *trel» pnporoLevali? — Bila sta ta dva svetnika v nekem point-nu zares strelovoda. Na nju.so letele brezStevilne strele obrekovanja in srditosti iz tvnWi oblakov nemSurskenevoSljivosti, ker std^rabila sluvenski jezik nainesto latinskega pri sv. muS; in drugih obivdih. Ku sta bila prisla v Rim na odgovor, le.skctala se je njuna uedolznost kakor zliito na strelovodn, nasprotnikov lai pa je sraraotuo zle/la v iTtia t!a. In lvSen je bil .slovenski jczik ue-srece; tn* prognan, ampak pohvaljen in potfjeh je bil od najviSih ucisiikov, rimskih papezev. Toraj liudita sveti Ciril in Metod Jezik in v6ro branefi strelovod Za nas in ves slovettski rod! Kuneeno naj Se povem, da so tudi zahodna Br-da iuiela svojega poslanea med rotnarji v Rimn, ki so Sli zahvalit sv. O^eta papeza Leona XIII. za ime-nitno pismo MGrande munns", s ktcrim so zapovedali slaviti god sv. Cirila in Metoda po vsem katoliSkem svetu. Izmed nas je ronial y Rim L g. Vinccnei To-manin, vikarij iz Flojane, skrajne slovenske postaje, da se okrepfo za tezavno bfambo Slovenije, ktero IjQ" bi. Vrnivsi se iz Rima vedel je povedati vcselih in zalostnih prigodeb. Uzalilo nas je sliSati, kako so se vedli proti naSim nekteri hrvaSki romai ji. Tuzna slo* ga I—Prosita za njo sv. Ciril in Metod t V LokaVCU, lO. Jul. (Izv. dop.) V god sv. a* rila in Metoda t. j. 5. julija t. 1. pogovorivii se, pri-sli so skupaj nekateri rodoljubi iz Kainenj, Ltomaia, Lokavca in Ajdovscliie, na prijateljski pOjgovt»r v aj* dovsko yEduiost", naroduo glediLLo se slovesno odpre 11. sept. Fovabijeni bodo /astopniki vseh slovanskih dezel k slovesnosti, kt bo po takera gotovo velikanska. Odbor „Slovenske Maticea je sklenil dati ? natisk geometrijo, katero je spisal g. prof. Lavtar in samutologijo za u&teljiica, Ker se je del. vlada zarad tega obroila do ,S1. M.M, upati je, da pridcti kDjigi, ki teste kmalu tiskani, ie a prih. §. letoni v rabo. „Brencelj" je ravno pribreneal v 7. St. I. 1. Njegov „Kri§pin Krispovic* prav po vrednem zago-vaija del. nadzornika Pirkerja, in sicer knkor se spo. dobi za takoga niola, v mwSkem jeziku. V obce .Brcncelj" se je zelo poboljsal; zarad tega mu zelimo, da ga spozna pofsod ranogo Slovencev. Zeleli bi mu pa tudi, da bi hodil na paso tudi na Primorsko in v druge pokrajiue, kjer je tudi obilo redilne pice zanj. Gospodarstvo. Slovanci, poprimimo se bolje zelenjavo-rejel Mnogim jc znano, da nobeno zemlji§ce-ne daje tuiikv koristi, kakor dobro vrejen in obdelan vrt, ker eetvrt orala gotovo donasa veL dohodkov, kot pol-drugi oral njive. Razun tega hrani celo obitulj (dru-zuio)vse leto z dobro in zdravo hrano.— Da so tudi obitelji blizu mest, katere take rekoC samo od vrta iive. Na GoriSkem se posebno odlikujejo v zelenja-voreji Stamire2ci, Sempetcrci, VrtojbanLani itd., kateri doina celo dru^ino z dobro zelenjadjo red6 in zraven tega Goiico in Trst, deloma tudi Dunaj in druga se-vema mesta oskrbljujejo in si tako lepdenar pridobg. AH vendar so pri nas Slovencih §e puvsod cele vasi in trgi, in to veliki trgi, kjer se nabajajo vitt popolnouia v prirattivuem stanu, ker v njih ne, najde§ navaduo nifi diuzpg-sel; prih. GOSTILNA pri jUlffl m tA Pmlpisui naznaiija, da je prevzol W obrurt znano staro gostilno „\\ Na podlogi rnzsodbe v. e. k. dez. zilravni-Skega sveta od v. c. k. namestniilva dovoljene Marijaceljske kaplje za zelodec izvrsten pripomocek zoper vse zelodefcne bolezni posebno pa se sponaSa pri neteCnosti, zelodeini slabo-sti, sIabo(Ji5e6 m dihu, ke-dar Lloveka itapenja, inn ki-slo podaja, kedar ga grizc ali vjeda, pri 2eIodfcncm kataru, zgagi alt rezaki, Le se nareja pesek ali kaaa, pri preobiluosfi slia, zlatcn-ci. pri Httidit m inetanji, glavobolu, pribajajofiem w\ zelodca, iSelodcCnem kicu, pri zapvtem zivotti, piena-sittMtosti bodi z jedmi ali pijaiarni, pri gl»tahf vranenih, jeternih ali he-moroidalnib bolestib, Vsaka steklenica stane s podukora o rabi 35 kr. Glavna zaloga za (iorico pri gospodu lc-karnicarju A. pi Gironeoli v Gorici, blizo Btreh kron1*. Gentralna zaloga za razpoSiljanje: Apothekc zum heiligen Scbutzengel des Carl Bradyr Krcm-sier. Maeiiren. Br. 391/B. Sch. R. Mjeeaj. Na redovitoj dvorazrednoj pufikoj ucioni u JelSanah i redovitih mjesanih ticionah u Rnkav-cu i Lovranu otvoreno je mjesto jedne u^iteljice III. vrsti onda na 6etverorazrednoj puckoj ucioni u Kastvu novo otvoreno mjesto jednog pod-uSitelja a u mje§ovitoj uSioni u Brezovici mjesto jednog ucitelja III. vrsti. Sa ovimi mjesti skop5ani su dohodci tista-novljeni zemaljskim zakonom 3. novembra 1874 i 10. decembra 1878. Natjecatelji za ova mjesta, od kojrh se za-htjeva za Brezovicu i Jeliane poznavanje slo-venskog za ostala mjesta hrvatskog, za Lovranu pa-ko osim toga i talijanskog jezika, imaju predloziti putem s'vojih vlasti odnosno ravno ovamo n 14da-nah odkad bude ovaj natjeeaj uvr§(fen za prvi put « „Osservatore Triestino" molbenice redovito do-kumentirane. C. K. KOTARSKO §KOLSKO VJECE _________Volosko, 21. jnlija 1881. Na prodaj: 1 glasovir, 1 zrcalo, 2 ormarja (chiffonier), stolic, 2 postelji in ena vojagka postelja. Na Korenu, §t. 11, 2. nadstropje. I 3 pFCYZOl I k zTatcuiu I -^ li-vu*. | %V ftobra viiia vsake vrstc, ixvrstue ' ,;.;^ jt'(!iT Intra p^stn-zba. in vso po ccni bodu i Ly ^e^ln gostiliiif'nrjti. I A Oo-rslna je prenarojena in im» tudi igl mnogo «"b v najlopSem redu. *fo PriporoCujft se p. n. obtinstvu X Miroslav Josip Segala, Pi gostilni&ir. :« S»prihodnjim avgustomse premesti moj a stacuna z izdela-nim blagom, dozdaj v liiSi Senigaglia Via Signori St. 19, v hiSo Sturli na Travniku St. 18. J Jeronim Morpurgo Prodaja \iiia. V Gorici se dobi na prodaj 20 kvineev dobrega (jrnega furlanskega vina od 17—21 gld. kvind. Kdor ga potrebuje naj se oglasi pri opravni§tvu BSoce" na Korenji H. 10. Odda se tudi po najmanjSi postavni meri. oom :; gup 11 gospe, naj oWinise zbirke, dobrcga btaga in krasne izdelave pri J&. STEIMB-JIH G0B1C1 M poleg skofijske palace. int. Gregoric svoji lastni hiSi Via France- nlj seo Giuseppe blizu starega goriS- M M. kega pokopalisfa M] H sprejema vsako mizarsko in tapecirsko Kj jffi delo ter garanfcuje, da bode dobro in Af M trajno izvrseno. m hi Priporoca ob enem svojo bogato 14 w zalogo hisne oprave (mobilij), tape- M IS <*IPSki>i»a lilaorn in ^r^»nl nn nrflv snn. cirskega blaga in zrcal po prav spo-dobnih cenah. Jzjfojatejj in odgovorni nyednik; F, PODGORN1& — Tiska; »Uilftr^anska tiskaroa" v Goria