V Mariboru 17.
1893.
Tečaj XXVII.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na	Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr.
dom za celo leto 2 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. BO kr.. za četrt leta	Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
65 kr. — Naročnina se pošilja npravnlštvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice	Za oznanila se plačuje od navadne vratioe, če se natisne enkrat, po 8 kr.,
hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.	dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Štev. 33.
Vlada in javni napisi.
Ako si človek ogleda vprašanje o javnih napisih le tako po vrhu, dozdeva se mu lahko, da je to mala stvar in se čudi, zakaj da se o njih žene v novem času toliko hrupa. Ali to vprašanje ni malo in sega dalje, kakor si človek v prvem hipu misli. Ako imaš posestvo, ki je tebi lastno, pa dobiš na vprašanje, čegavo je to posestvo, za odgovor, ne svoje ime, ampak župana, v čegar občini posestvo leži, bode-li to tebi ljubo? Nekaj enacega, le še z manjšo pravico, bere se v slov. vaséh nemški napis, v katerem se pravi, da je vas pod to občino, pod to glavarstvo.
Tujec, ki tak napis bere, misli si in nemški napis daje mu za to pravico, da je v vasi vse nemško, še na misel mu ne pride, da je napis le zato nemški, ker se nemški gosposki tako ljubi, ljudstvo samo pa je slovensko. Nemški napis torej v slov. vasi izbriše slov. prebivalce iz življenja, ali pa jih napravi v ljudi, ki nimajo nobenih pravic in torej z njimi dela vsakdo, kar hoče. V naših vaséh pomeni po takem nemški napis toliko, da pripoznamo Nemce za naše gospode in tako, človek bi rekel, sami sebe za njih hlapce. To velja za vse napise, ki jih napravlja pri nas gosposka; če tudi ona pri tem nima vselej tega namena, v resnici nas ona s tem postavlja, ne za podložnike te ali one gosposke, ampak za podložnike nemške gosposke.
Naj pa tudi tak napis sam od sebe še nima tega pomena, toliko je gotovo, da mu po mislih naših Nemcev gre, čemu bi sicer imeli toliko sile s temi napisi pri nas, na slov. ozemlji ?
Slov. napis, ali pod nemškim slov. napis bode jim tako v oči, da ga ne vstrpijo nikjer, koder še imajo kaj besede, kamo-li, da ga napravijo ondi, kjer sedé sami za mizo! Naša mesta se držč za nemška, ali v njih živi, če ne več, vsaj toliko Slovencev, kolikor se jih šteje za Nemce in okoli njih živi samo slov. ljud-
stvo ter redi gospodo, toda ali najde človek v katerem mestu slov. napise za ulice, tržišče?
V Ljubljani so v slov. občinskem zastopu sklenili s pomladi, da napravijo povsod slov. napise za ulice, ali vlada je déla le-ta sklep ob veljavo, češ, da živi v mestu tudi Nemcev. V Celji so prosili slov. prebivalci za-se in v imenu slov. okolice, naj se napravi v mestu vselej poleg nemškega tudi slov. napis; ali vlada ni djala na to ničesar, dež. odbor pa je rekel, da stori v tem mesto, kar hoče.
Praga je glavno mesto češke kraljevine in ima mestni zastop češko lice; v njem se sklene, da se na ulicah naj beró samo češki napisi in vlada je brž k redu ter vreče, da to ne gre, ker je Praga glavno mesto kraljevine, v kateri živi precejšnje število Nemcev in tudi v mestu je dosta Nemcev. Vse prav, ali v Brnu je mestni zastop nemški, da-si je prebivalstvo v mestu in v okolji po svoji večini češko in napisi v mestu so samo nemški, ali kaj poreče visoka vlada?
Človeku ni treba biti izvedavemu, vendar pa se vpraša, kaj dela vlada, da kaže tako različno lice v Ljubljani in v Celji, v Pragi in v Brnu? Ni dvoma, da bode iz tega za-njo še velika zadrega, ali kar je še huje, ljudstvo mora tako priti ob svoje zaupanje v vlado in v nje pravico. Kedar gre za Nemce, precej je na nogah; kedar pa gre za Slovane, leze pravica pri njej še nižje pod odejo ... Ne zdi se nam potreba, da še o tej kočljivi stvari dnes govorimo na dalje, pač pa bode potreba sedaj, da terjamo povsodi, kjer živi slov. ljudstvo, posehmal slov. napise, najprej po deželi, potem pa tudi po trgih in mestih. Ali je n. pr. prav, da so v okr. glavarstvih Mariborskem in Slovenjegraškem javne table samo v nemškem jeziku? Istotako so po naših mestih in trgih vsi napisi le nemški, celo taki, ki zadevajo v prvi vrsti slovensko ljudstvo naše. Na
korenino tega drevesa bode nastaviti sekiro.
---
Veliki koncert ,,slov. pevskega društva" v v Mariboru, dne (J. avgusta 181KJ.
Težav je bilo obilo, preden je prišel 6. avgust, za »slov. pevsko društvo« vele važen dan. Pa čiin večje težave poprej, tem lepši je bil vspeh in izid. Dne 6. avgusta ob V410. uri pridrdra iz Ljubljane poseben vlak, kateri nam donese blizo 300 odličnih gostov iz Kranjskega in vseh stranij Štirskih. Ker se nam ni dovolil slovesen vhod — tudi ne vemo, ali je kdo za-nj prosil, ker bi bila prošnja itak zastonj — pozdravili so se do-šelci na (¡ambrinovem vrtu, na katerem bi se naj imel popoldne vršiti koncert. Po prijateljskem in bratovskem pozdravu, podajo se vsi gosti v lično bogoslovsko Aloj-zijevo cerkvico, da bi zadostili svoji krščanski dolžnosti in pokazali Mariborčanom, da so vsi katoliški Slovenci.
Tu ne moremo zamolčati hvalnega priznanja odboru »slov. pevskega društva«, ki je letos sicer prvo-krat, pa upamo ne zadnjokrat med svoje programne točke vsprejel tudi »sv. mašo«. To posebno povdarjamo za to, ker se skoraj vse svečanosti po nedeljah in praznikih prirejajo, na službo božjo pa se redno pozabi. Postopanje odborovo bo gotovo društvu koristilo in ga pri nas še bolj vdomačilo.
Po sv. opravilu bila je glavna vaja, na to skupni obed in zborovanje, pri katerem je bil voljen predstojnikom g. dr. Brumen, v odbor pa gg.: Fr. Suher, Ant. Copf, A. Ogorelec, A. Gregorič — vsi iz Ptuja; zunanji pa: č. g. nadžupnik Fröhlich, g. dr. Gross, dr. Georg, dr. Firbas; namestnik Fr. Sedlaček, A. Jurca, A. Porekar in Kramar.
Točno ob petih začel se je izvrševati koncertni program. Že eno uro poprej začeli so se polniti z naj-odličnišim občinstvom prostori najlepšega vrta v mestu, ki je bil za ta dan prav ukusno ozaljšan s slovenskimi, cesarskimi in avstrijskimi zastavami. Gotovo ne pretiramo, ako rečemo, da je bilo 1500 vdeležencev; vdeležba bila bi še večja, ako ne bi dvomljivo vreme bilo nekatere zastrašilo. — Prva točka, zložena od našega rojaka g. Emeržiča, koračnica: »Dobro došli« bila je z navdušenjem sprejeta. Navdušenje poslušalcev vnelo pa je tudi godce, kateri, večinoma Slovenci, so ta večer igrali tako precizno, tako mogočno, vendar ne preglasno, da jim moramo z vsemi nemškimi liberalnimi listi vred dati vse priznanje, kar tudi z yeseljem storimo, ker čislamo s tem domače umetnike. Take izborile godbe nismo vajeni v Mariboru. Vendar ne le godbi, tudi pevskemu zboru, ki je štel čez 200 pevcev, ter pevkinj kakih 70, pod vodstvom g. Grbiča, ravnatelja, gre vsa čast. Začel je z Vaupotičevim »Slovensko geslo«; nato je zadonel mogočen kor Volaričev »Novinci«. Glasi bili so tako čisti, določni in čvrsti, da so doneli kot najlepše harmonično zvonjenje. Ta opazka ni zastonj. Mi Slovenci imamo obilo pesem, lepih glasov, pa za nekoliko olikano uho malo prijetno donečih glasov, vzrok temu je ta, ker nunamo pevovodjev, ki bi razumeli dovolj muziko. Ako ve kdo mahati s tak-tirno palico in pevcem prvi akord podati, misli, da je že mojster, zdaj pa naj zbor drdra naprej, naj pevci kričč, kakor jim ljubo, da se le pri zadnjem taktu zopet najdejo. Zbor »slov. pevskega društva« pa je pokazal, da je dobro izvežban, muzikalično olikan kor, ki je vso čast delal svojemu pevovodju. Še bolj, kakor možki zbor, dopadal nam je mešani. Že samo zbor kakili 70 navdušenih Slovenk, ki svoja srčna, narodna čutila izražajo z lepim prijetnim petjem, je marsikateremu gostu probudil in vživil narodno navdušenje. Poslušati tako petje je v resnici nekak prevkus rajskega veselja.
(Konec prih.)
---—
Cerkvene zadeve.
Srebrna sv. meša v Konjicah, dne 19. julija 1893.
(Dalje.)
Med tem prejeli so vsi čč. gg. jubilanti in njihovi gosti od nedolžnih otrok prelepih svežih šopkov na pot v cerkev. Po teh čestitkah smo se razvrstili ter se v dolgih rajdah, moleči sv. rožni venec, pomikali v cerkev, ki se je hipoma napolnila. Začela se je slovesna ali glavna srebrna sv. meša, katero so služili naš preč. g. nadžupnik, obdani od deseterice svojih čč. šolskih tovarišev in od desetorice zgoraj omenjenih čč. gostov, katerim so se bili med tem pridružili preč. g. kanonik Anton Hajšek iz SI. Bistrice. Po svetem evangelju stopijo na prižnico preč. in veleučeni g. kanonik dr. Ivan lirižanič ter pozdravijo verne z besedami skrivnega ra-zodenja: »Vreden si ti, o Gospod naš Uog, da vsprejineš čast, hvalo in zahvalo.« (Baz. 4, 11.) V poljudnem govoru razložijo pomen te svečanosti in se zahvalijo Kon-jičanom za tako prijazen vspreiem. Potem pa dokažejo z ono njim lastno milo besedo, kako da je vsak človek, posebno pa še katolški duhovnik, dolžen hvalo in zahvalo dajati Bogu 1. za svoje življenje in zdravje, 2. za zlati čas, katerega mu Bog daje,. 3. za poklic, posebno za poklic v duhovniški stan, 4. za veselje, ki ga vživa, 5. tudi za vse križe, katere mu Bog pošlje.
Vsako točko pojasnili so odlični govornik s primernimi dogodbicami iz duhovniškega življenja. Posebno te so privabile obilo solz pri vernem našem ljudstvu, kakor tudi pri njih duhovnih sobratih. Sprejmite, mil. g. govornik, za te, v srca segajoče besede našo najiskrenejšo zahvalo. Z mirno vestjo Vas zagotovim, da verno naše ljudstvo Vaše pridige še tedaj ne bo pozabilo, ko ne bo niti Vas niti mene niti vseh dnešnjih čč. srebrnomeš-nikov več med živimi.
Vabilo in vspored slavnosti stoletnice fare Koprivnik in nje prvega duhovnega očeta Valentina Vodnik-a v nedeljo dne 27. avgusta 1893:
1.	ob 10. uri dopoldne sprejem došlih čast. gostov na Koprivniku;
2.	ob 1/211 uri dopoldne cerkveni govor č. g. Janeza Ažman, župnika Gorjanskega in potem slovesna sv. maša, pri katerej pojo bohinjski pevci;
3.	po sv. maši slavnostni govor g. profesorja Levca in odkritje spominske plošče;
4.	skupni obed;
5.	popoldan ob 4. uri odhod na Bohinjsko Bistrico in
6.	v ponedeljek izlet k Savici.
Posebna vabila se ne bodo izdajala. Obed oskrbi g. Matej Bevc, poštar in gostilničar na Bohinjski Bistrici. Kdor se hoče vdeležiti skupnega obeda, naj g. Bevcu vsaj do 18. avgusta 1 (1. pošlje. Slavnost se bo vršila pri vsakem vremenu. K obilni vdeležbi vljudno vabi	Odbor.
Gospodarske stvari.
Mleko in njega potreba.
Dokler ima kmet še kravo v hlevu, mu ni še treba obupati, kajti ona ga tekorekoč redi. Ze od nekdaj je mleko zavolj svojega okusa in zato, ker se tako lahko doma pripravi zelo priljubljeno pri vsaki hiši. Ne le dobro, tudi zelo tečno je mleko in jedila, ki se iz njega napravljajo. Čudno je sestavljeno iz tvarin, ki so zelo pre-I bavljive, tečne in okusne. V 100 litrih mleka nahaja
se 87 litrov vode, 3—4 litre tolsti, 3V2 litra sirnine, V« l'tra beljaka, 4—4Vž litra sladkorja in še nekaj drugih kemičnih snovij. Te številke pa niso nikakor stalne, ampak zelo menjujejo. Razvidno je torej, da se tudi kakovost mleka po teh številkah ravna. Ako je n. pr. izmed 100 litrov samo 2 ali 2]/2 litra maščobe in le 21/i litra sirnine, tedaj je to mleko očividno manje vrednosti, kakor prejšnje.
Ni torej brez hasna, če zna gospodar ali gospodinja mleko, katerega kupuje ali prodaja, določiti, kakšne da je kakovosti in po tem tudi vrednosti. Najboljši kažipot je pri tem seveda kemična krojitev ali analiza, a ta ni tako pri rokah, ker ni po ceni in mnogo časa potrati.
Od kod prihaja, da se mleko od mleka navadno pogostoma zelo razločuje? Na to vprašanje še nimamo pravega, primernega odgovora.
Deloma se ravna kakovost pred vsem po posamezni kakovosti krave same, ker se tudi pri popolnoma zdravih kravah med 100 litrov le dva litra tolšče nahajata. Ali ne bi hitro pritrdili, ko bi se kdo oglasil, rekoč: to mleko je zmešano, ni pristno. Na drugi strani našle so se že krave, katerih mleko je imelo med 100 litrov celo sedem litrov tolšče, a take niso nikakor gosto se-jane. Pač pa se je zapazilo, da se ravna dobrina mleka pri raznih kravah po plemenu; to hoče reči, da hči krave, ki je imela dobro mleko, tudi ni slaba mlekarica.
Drugič pa je tudi krma precejšnjega upliva na mleko, a nikakor ne tako daleč, kakor se navadno misli in trdi. Če pa le pičlo in nepopolno ali jednostransko kravi polagaš, ne more ti ona dolgo izvrstnega mleka dajati. Ako ima n. pr. krava v obilici, repnih olupkov in slame, a le malo sena, tedaj je mleko jako grenko in neokusno, med tem, ko pri istem krmljenju mleko hitro drugačno postane, ako se doda večja množina sena ali otrob ali pa prge (oljčnih tropinj).
Po tem takem se ne sme soditi, da ima ona krava boljše mleko, ki ima mnogo klaje, kakor druga, ki je nima v toliki meri. Ne na množino, na vrlino klaje jemlje kakovost mleka poštev. Ako se torej hočeš prepričati, kakšno da je mleko pri tej ali oni hiši, popra-šaj, kakšna klaja se kravam polaga. Kdor prodaja mleko, mora zato pa boljšo pičo preskrbeti, če hoče, da bo mleko okusno in v obilici, kar je le njemu v korist. Dobro bi bilo, ako bi se mleko tako dobilo, kakor pride od krave, to je nepokvarjeno. A žalibog, sliši se ne redkokrat o ponaredbi, o ¿varjenju pravega mleka. Največkrat mora v to služiti — voda, ki se da tako iz-borno zmešati z mlekom. Če je ta čista, tedaj mešanica nikakor ni škodljiva, mleko je le nekoliko bolj redko, vodeno, /a otroke je celo dobro, mleko malo z vodo mešati. — Večjo škodo trpi oni, ki dobi mleko, ki je nekoliko ur stalo in od katerega se je potem smetana (vrhnje) posnela.
Se hujša ponaredba pa je, če se surovo mleko pomeša s posnetim, ker se po tem kemično še razkrojeno in postano mleko prodaja kot opresno. Vse te vrste kvarjenja se ne spoznajo tako hitro, ne z očesom ne z okusom — ker so seveda previdno napravljene — še celo z gostomerom ali galaktometrom ne, ki nam kaže premerno težo tekočine. Ako se pa vrhnje, ki je jako lahko, posname, postane mleko težje in če vode priiiješ, dobi pravo pezo in ti misliš, da imaš pristno, neskvar-jeno mleko. Kdor pa je dober poznavalec pojedinih stopinj mlečne kakovosti, mu ne bo težko določiti, ali ima pred seboj pravo ali zmešano mleko.
Druga jako hvalevredna lastnost mleka je velika trpežnost in stanovitnost. Ako ga pustiš dalje časa v miru v kaki posodi, se zasiri, skisa ali sesede. Mislilo se je dolgo, da se vse to zgodi po kaki kemični krojitvi,
češ, kislec se zveže z mlekom in povzroči mlečno kislino, katera se zopet s sirnino spoji in tako vse mleko skisa. Pozneje našlo se je, da vse to le male živalice povzročujejo, katere imenujemo bakterije. In sicer je neki mali takozvani »baccilus« v mlečni kislini, ki jo pripravi, da se sesede. Ali odkod pa pride taka mala stvar? Mleko naravnost iz vimena jih še nima, če le krava bolana ni. Ta mali bakcil se povsod nahaja, kajti ne najde se kraj, kjer bi mleko ne skisalo ali se zasi-rilo. Razven imenovanega 'je v zraku še precejšnje število drugih podobnih bakterij, ki pripravijo mleko h kisanju in katere še imajo marsikak neravno predober npliv na-nj.
Ves ta mrčes prihaja deloma od klaje, deloma od živalskih odpadkov; tam se rodi in v zraku se redi, dokler ne pride v mleko, kjer začne nemudoma delovati. Vsemu temu se še celo z največjo snažuostjo ne moreš izogniti. Rrž ko pridejo le stvari v mleko, ne morejo se več od njega ločiti in bolj, ko je toplo, hitrejše pospešujejo kisanje. Če ne skoz in skoz, pa vendar nekaj le pomaga, če se hlev pridno in skrbno snaži. (¡noja ne sme biti nikoli v preveliki množini na kopici, stene ali zid in ves les naj bo vedno čeden; ona, ki molze, mora imeti umite roke in snažno posodo; vrli tega pa je še potrebno, da pride v hlev večkrat zdrav zrak, kajti ta ni le nam, ampak tudi živini največje važnosti. Kaj pa počnem s takim »otrovljenim« mlekom, praša gospodinja, polna skrbij. Tej naj bo sledeče v tolažilo. Naj se mleko tako daleč ohladi vsaj do 10° C. ali pa segreje najmanj do- 70° C. in vsi zajedavci v mleku morajo življenje dati in mleko ostane do 60 in več ur surovo, to se pravi, ono se ne sesede ali skisa. Če se še bolj ohladi, ostane še mnogo dalje, ne bi se zasirilo. Isto tako je z mlekom, ako se segreje do 70° C., ker pri takej vročini ne morejo več bakterije obstati in morajo mleko zapustiti.
Sejmovi. Dne 20. avgusta pri Sv. Juriji ob Pesnici; dne 22. avgusta pri M. Troštu.
—♦--
Dopisi.
Od Velike Nedelje. Katoliško slovensko bralno društvo »Mir« pri Veliki Nedelji priredilo je v nedeljo, dne 23. julija svojo ustanovno veselico, katere se je vdeležilo nad 300 oseb, kljubu temu, da nam je bilo vreme jako neugodno in se je veselica vršila pod milim nebom. Razun domačih, obiskalo nas je mnogo gospode iz Ormoža, Možgane, Ptuja itd. Po vsporedu nastopili so najprej domači pevci pod izvrstnim vodstvom našega priljubljenega gospoda Antona Eberla in zapeli »Domovini« tako izborno, da smo se res čudili tako velikanskemu napredku. Potem nastopi namestnik podpredsednika našega društva, in v čvrstih in milih besedah naj-topleje pozdravi dobro nam došle goste. Ko sta še bili z veliko pohvalo prednašani pesmi »Slovensko geslo« in »Pod oknom« stopi naš častiti gospod predsednik na oder, da ima slavnostni govor, v katerem se je pred vsem udanostno spomnil našega svitlega cesarja Franca Jožefa L, na kar je tudi zbrano občinstvo navdušeno »živio« klicalo. V daljšem govoru, med katerim se je večkrat krepko živio klicalo, predstavljal nam je gospod govornik Njih svetost papeža Leona XIII., ter v blagih besedah dokazal, kako mogočnega zaščitnika ima ves katoliški svet in tega pokroviteljstva je deloma tudi našo katoliško društvo »Mir«, deležno. V teku dalnjega govora je razpravljal namen društva, katero si je dalo nalogo gojiti narodno in cerkveno petje in z dobrimi
knjigami in časniki ljudstvo učiti in izobraževati. Med petjem so nam pridno in prav zadovoljno igrali godci od Sv. Tomaža, ter jih za enake veselice prav toplo priporočujemo. Ko je bil prvi del vsporeda končan, razstavili so se lepi dobitki, začela se je tombola. Ko je tudi gospod gostilničar po mogočnosti za dobro pijačo in okusna jedila ter dobro postrežbo skrbel, so bili obiskovalci prav zadovoljni, in tudi društvo »Mir« si bode to prvo svojo veselico častno zabilježilo ne samo gledé dobrega vspeha v obče, ampa \ tudi v gmotnem obziru, ker je pristopilo lepo število ñovih udov in tudi podpornikov. Za lepe napise, transparente in drugo krasno dekoracijo se imamo posebno zahvaliti gospodu Filipu Hržiču.
Od Sv. Andraža v Slov. goricah, Gaberlova gostilna je nekako v sredini med Sv. Andražem, Sv. Jurijem, Malo nedeljo in Sv. Lovrencem. Tja na prijazni hrib je napravilo naše bralno društvo 23. julija izlet, da priredi z narodnjaki zgoraj omenjenih sosednih far slavnost v spomin sv. Cirila in Metoda. Kljubu precej slabemu vremenu zbrala se je vendar ogromna množica ljudstva, domačinov, gostov in dijakov. Zbrano ljudstvo pozdravi predsednik bralnega društva, Gregor Druzovič. V svojem slavnostnem govoru je potem domač gospod nadučitelj Strelec v jedrnatih besedah popisal ljudstvu življenje in delovanje slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Malonedeljski pevski zbor, pod vodstvom marljivega in za petje in godbo vseskozi vnetega g. učitelja Z., pa nas je razveseljeval sé svojim milim petjem. Malonedeljski pevci: fantje in možje, vrlo ste napredovali. Le takó naprej! Slava in hvala vam! Obžalujemo pa, da se nam zabavni del tokrat ni tako dobro obnesel,- kakor druge-krati. Temu so bile krive mnoge neprilike. Najbolje pa so motili prosto zabavo nekateri zdivjani pobalini, ki so pri svojem žganju prav po živinsko razgrajali. Bili so med njimi nekateri, ki so komaj s prazno glavo zapustili šolsko klop. To pa je sad grdega ponočevanja, nad katerim imajo malovredni stariši še celó veselje. Zato pa dovolijo svojim ljubim sinčkom ponočno klatenje in sovikanje, kakor hitro so prosti šole, to je one ječe, kjer jih hoče učitelj vzgojiti v pametno mladino. Ni čuda toraj, da je mladina tako zdivjana in da gre pri njej vse rakovo pot. Delovanje bralnega društva toraj pri nas ni lehko, á vendar se trudi, da odpravi, kolikor mogoče, tudi to gnjilobo od našega ljudstva. Castitim gostom pa obljubljamo, da se bode bralno društvo drugokrat znalo že bolje braniti proti jednakim grdunom.
Od Sv. Jakoba v Slov. goricah. (Pogreb, novi obč. predstojnik, preiskava.) V nedeljo 23. mal. srpana smo k zadnjemu počitku spremili g. Franca Veingerla, tukajšnjega krčmarja in dolgoletnega obč. predstojnika; bil je p kojni izgleden mož v vsakem oziru, priljubljen in spoštovan, kar je pričalo nenavadno obilno število udeležnikov pogreba, domačih in ptujih, bil je pokojni blizo 46 let obč. predstojnik, ter je skrbel za lepi red in mir v občini. Pred tremi leti .je bil mesto njega izvoljen Alois Beisman predstojnikom, nekdaj prav dober in naroden mož; a zadnji čas je hopnil v nem-čurski koš, ter Mariborskim liberalcem za ljubo si naročil »Mariboržanko« in v nji začel črniti domače gospode duhovnike in učitelje zarad tega, ker pri zadnih volitvah niso za nje glasovali; sestavkov sicer ni sam pisaril, ker ni toliko zmožen; dal jih je sestavljati pri nekem pisarju v Mariboru, kteremu je zato pišance in slanino nosil; zabavljal je tudi črez zadnji misijon, ker so baje gg. misijonarje pekel preveč vroči delali delali; a med tem je pozabil na svoje dolžnosti kot predstojnik; zarad tega je bila v ponedeljek 31. mal. srpana preiskava pri njem, a našli so tak nered, da je preiskovalec, odposlan od deželnega odbora, se čudom čudil grozni zmešnjavi; po
vsih kotih so iskali pisma, račune in druge občinske reči; ključa od občinske blagajnice niso nikakor mogli najti, tudi slednjega računa ne; zapisnika za vsprejeine in izdatke ni bilo nikjer. Občina je sila velika, šteje kakih 3000 občanov; na leto gre kakih 2000 fl. skozi predstojnikove roke; treba je reda in pazljivosti, da občina škode ne trpi; naj mu sedaj Mariborski liberalci a la Schmiderer in drugi pomagajo, kteri so ga s svojim hvalisanjem tako znorili: pri preiskavi se je tudi "predstojnik nanje izgovarjal. Ovi liberalci so menili na njem močen steber imeti, a ta se je kmalo podrl. Pri zadnjih volitvah se je Beisman sila prizadeval sopet večino dobiti s tem, da je volilne liste popačil ter volilce njemu nasprotne stranke izpuščal, ali pa krivo zapisal. Izpiska davkoplačilcev, po katerem se imajo volilni listi sestaviti, ni bilo nikjer najti in vendar je trdil, da si ga je dal pri Mariborski davkariji napraviti in da je baje 6 gold. zanj plačal; davkarija brž čas za take izpiske ne računi. Za danes zadosti, prihodnič kaj več o tem!
Iz Ptuja. (Imenik p. n. udov društva »Dijaške kuhinje« v Ptuji ter njihovi doneski v šolskem letu 1892—93). Alojzij Bratuša, benefi-cijat v Ptuji 10 fl., dr. A. Brumen, odvetn. kandidat v Ptuji 10 fl., Jak. Canjkar, mestni župnik v Ormoži 3 fl., Alojzij Cilenšek, kaplan v Kostrivnici 3 fl., Martin Cilen-šek, profesor v Ptuji 10 fl., Sim. Cvahte, nadučitelj pri Mali nedelji 1 fl., Marko Črnko, vikar v Ptuji 10 fl., dr. Jož. Cucek, odvetnik v Ptuji 30 fl., Franc Ferenčak, dekan v Brežicah 3 fl., dr. Franc Firbas, c. kr. notar v Brežicah 3 fl., Anton Gregorič, tajnik in posestnik v Ptuji 5 fl., Dragotin Gregorič, trgovec v Brežicah 1 fl., Jož. Hržič, duh. svetovalec in župnik v Spodnji Polskavi 5 fl., dr. Tomaž Horvat, odvetnik v Ptuji 20 fl., Jožef Jurca, veletržec v Ptuji 10 fl., dr. Franc Jurtela, odvetnik v Šmarji in dež. glavarski namestnik 20 fl., Ant. Klobučar, c. kr. sodn. pristav v Ptuji 10 fl., Maks Koser, c. kr. notar v Ptuji 10 fl., Jož. Kostanjevec, kaplan pri Sv. Marku 1 fl., Luka Kranjc, c. kr. davkarski kontrolor v Ptuji 2 fl., Luka Kunstek, profesor v Ptuji 20 fl., Fr. Lekše, kaplan na Črni gori 1 fl., Mar. Lampl, po-sestnica v Ptuji 2 fl., Franc Lenček, veleposestnik na Blanci 1 fl.. Miha Lendovšek, duh. svetovalec in župnik v Makolah 5 fl., Ferdo Majcen, dež. gimn. veroučitelj v Ptuji 10 fl., Bad. Marzidovšek, c. in kr. vojni kapelan v Gorici 3 11., J. Menhart, kaplan pri Veliki nedelji 1 11., Jakob Meško, kanonik, duh. svetovalec in župnik v Št. Lovrencu v Slov. gor. 5 fl., Martin Meško, župnik v kapeli 5 fl., Tomaž Miki, veleposestnik pri Sv. Marjeti 2 fl., Matija Modrinjak, inf. prošt itd. v Ptuji 10 fl., Ivan Munda, c. kr. živinozdravnik v Brežicah 4 fl., Franc Murkovič, župnik pri Sv. Barbari v Halozah 2 fl., dr. .Tož. Muršec, prof. v pok. v Gradci 8 fl., Martin Muršec, posestnik v Hajdinji 1 11., neimenovana gospodična v Rrežicah 50 kr., .lak, Očgerl, župnik v Št. Andražu 2 fl., Rudolf Oesterreicher, potovalec z Dunaja 1 fl., Simon Ožgan, c. kr. notar v Ptuji 10 fl., Ivan Pavlic, kaplan v Hajdinji 5 fl., Aleks. Pinterič, uradnik v Ptuji 1 fl., Miha Planinšek, mestjan v Ptuji 2 fl., dr. Jakob Ploj, odvetnik v Ptuji 30 fl., Jožef Pogatscher, prof. v Ptuji 10 fl., pl. Jož. Pohl, župnik v Pišecah 1 fl., Polak, or-ganist 1 fl., Gustav Postružnik, trgovski pomočnik v Brežicah 1 fl., Budolf Postružnik, c. kr. davkarski pristav v Brežicah 1 11., dr. Pučko 5 fl., .1. Purgaj, župnik v Stopercah 2 fl., Ferd. Raisp, oskrbnik v pok. v Ptuji 10 11., Andr. Bazlag, uradnik v pokoju v Brežicah 1 fl., Jan. Sedlaček, tajnik v Ptuji 5 fl., Peter Skuhala, župnik pri Veliki nedelji 5 fl., Lov. Slama, župan pri Mali Nedelji 5 fl., Matej Slekovec, župnik pri Sv. Marku 5 11., o. Konrad Stazinski, minorit v Ptuji 3 fl., o. Alfonz Svet, minorit v Ptuji 5 11., Franc Šalamon, mestni ka-
plan v Ptuji 10 fl., dr. J. Schiffrer, c. in kr. polk. zdravnik v Ptuji 10 fl., dr: .1. Schmirmaul zdravnik v Brežicah 2 fl., Franc Šegula, župnik pri Sv. Duhu pri Lu-čanah 2 fl.. Anton Spindler, c. kr. knjigovodja v Brežicah 3 fl., Škvorc, trgovec 1 fl., dr. Vovšek, c. kr. okr. sodnik v Brežicah 1 fl., Fr. Wesiag, učitelj pri Sv. Križu zraven Slatine 6 fl., J. Zelenik, načelnik okr. zastopa Ptujskega 40 fl., Franc Zmazek, župnik pri Sv. Vrbanu 5 fl., f neimenovan dobrotnik 30 fl., slavni okr. zastop Ptujski 100 fl., slavni okr. zastop Ormožki 20 fl., slavna posojilnica Ptujska 60 fl., slavna posojilnica Makolska 10 fl., slavna posojilnica v Gornji Radgoni 5 fl., družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 50 fl.. banka Slavija 25 fl. Ako se prišteje k imenovanim doneskom: prebi-bitek od 1. 1891—1892 54 fl. 85 kr. in darilo slav. odbora okr. zastopa v Št. Lenartu po lanskem računskem sklepu 15 fl., znaša skupna svota: 807 fl. 85 kr. — Vsi stroški za hrano, tiskovine, za nekaj kuhinjskega orodja, za poštnino pri razpošiljanju poročil itd. so letos znašali 772 fl. 17 kr. — Ako se primerjajo dohodki 807 fl. 85 kr., ostane še prebitek koncem šolskega leta 1892 do 1893: 35 fl. 68 kr. — Račun so pregledali, primerili z blagajnično knjigo in našli ga v popolnem redu podpisani: Dr. P loj, m. p., predsednik; Luka Kun-stek, m. p., tajnik; Ferd. Majcen, m. p., blagajnik; A nt. Gregorič, M. Cilenšek, S. Ožgan, odborniki. — Odbor izreka vsem p. n. udom društva »Dijaške kuhinje v Ptuji«, kakor vsem dobrotnikom učeče se
mladine svojo prisrčno zahvalo.
----
Politični ogled.
Avstrijske dežele.
Dunaj. .lutre obhaja svitli cesar svoj 63. rojstni dan in bodo vsled tega po vsej državi slovesne pobož-nosti ter se njih vdeleži obilo pobožnega ljudstva, izla-sti po mestih. — V ponedeljek je doteklo 14 let, odkar je vlada v rokah grofa Taaffe in žal, da v razmeroma dolgih letih ni spravil »miru med avstrijska ljudstva«, najbolj pač zato ne, ker boža preveč liberalce ali ti, kakor so razvajeni, ved6 mu za vse le malo hvale.
Češko. Ker je grof Harrach odložil svoje poslanstvo, pride najbrž na mesto njega nek dr. Baxa v dež. zbor. Le-ta se drži mladočeške stranke. — V Pragi je ces. namestnik ukazal po ulicah nabiti dvojezične napise, nemške in češke. Lahko se sodi, da dela to po mestu veliko hrupa, krivica pa, menimo, se ne godi s tem nikomur. Naj bi veljala le tudi po drugih mestih enaka pravica!
Stajarsko. V ponedeljek, malo pred polnočjo, so umrli knezoškof dr. Zwerger v 71. letu svoje dobe. V soboto.se pa izvršijo v Gradci za njimi pogrebne slovesnosti. — Pivarna Beininghaus v Gradci je obhajala v nedeljo svojo 40Jetnico, delavcev ima sedaj okoli 600 in ne godi se jim slabo, ali pa so zadovoljni ? — Konservativni nemški sosedje naši obhajajo sedaj po raznih krajih volilne shode in volilcev pa tudi poslancev želje se razpravljajo na teh shodih. Kakor se kaže, so volilci s poslanci in le-ti s svojimi volilci zadovoljni, nič kaj pa z vlado.
Koroško. V Celovci se vrši sedaj shod rudoko-pov iz vseh stranij naše države, pa tudi iz drugih prišlo je nekaj mož na posvetovanje. — Poslanec Ghon neki ne misli preseliti se v Beljaški volilni okraj, ali mu je grozdje prekislo? — Poboji se v deželi množijo in je njih, kakor po drugih deželah, največ pijančevanje krivo
vendar pa se pravi, da se žganja sedaj že manj izpije, kakor še pred malim časom.
Kranjsko. V Kranji se je izvršila 301etnica ta-mošnje čitalnice v nedeljo izredno lepo in je tudi nekaj štajarskih društev imelo pri njej zastopnikov svojih. — V Ljubljani z&čne izhajati nemški list, zagovarja pa želje »nemške stranke« ter izhaja v isti tiskarni, v kateri se tiska glasilo vlade, ki je tudi nemško. — Kranjska hranilnica je darovala 800 gld. kmetijski podružnici v Krškem za vzdrževanje in obdelovanje nje nasadov ameriških trt.
Primorsko. V Gorici imajo nemško gimnazijo, da-si v celem mestu razun uradnikov ni nič Nemcev, ampak Slovenci ali Lahi. Naravno je torej, da se učencem godi v šoli trdo v nemščini, posebno še takrat, ako so profesorji prestrogi. Taki pa so neki sedaj, posebno še Nemec (?) dr. Vrba. — V Tolminu je večina obč. zastopa slovenska, vendar pa so si izvolili Laha za župana. To je pač narobe svet!	/
Hrvaško. Ban Khuen-Hedervary potuje z ministrom Kallayem po Bosni in se tolmači to, kakor daje Bosna del krone sv. Štefana t. j. ogerske države. Doslej res vlada ondi ogerski mož, toda ne v imenu ogerske, ampak skupne države. — Razpor v obč. zastopu v Zagrebu ima hude nasledke, saj se v njem ne more nič skleniti, ker se ne vdeleži dovolj zastopnikov njegovih sej. Vsled tega pa zastane vse njegovo delovanje.
Ogersko. Vendar si je predsednik v ministerstvu, dr. Wekerle vzel srce ter se je podal k svitlemu cesarju z načrti za postavo o civilnem zakonu v žepu. Kaj bode opravil? — Zoper hišo magnatov, gosposko hišo ogerskega drž. zbora, ščujo se še vedno po judih in kalvincih, toda doslej brez uspeha, na srečo ogerske države.
Gališko. Vsled trajnega dežja so imeli skorej po vsej deželi hude povodnji, škode je po njih sila veliko, izlasti na polji, na železnicah in več ljudij je našlo smrt v. valovih.
Vunanje države.
Rim. Sv. vče Leon XIII. sv. poslali te dni pismo do kardina Lecot, nadškofa v Burdigalu. V tem pismu se razlaga, kako naj postopa katol. ljudstvo o prihodnjih volitvah v francoski republiki, da doseže vsaj nekaj v prid katoliški cerkvi.
Italija. V tej državi primanjkuje ljudem drobiža, posebno iz srebra in bakra. Nekatera društva si pomagajo tako, da dajejo nakaznice na lire, ali vladi to ni povolji, ker je mogoča pri nakaznicah vsaka goljufija. — Vlada zatrjuje, da ni resnica, če se pravi, da ima ali išče zveze z Busijo.
Francija. Za volitve, katere bodo v nedeljo, dela vsaka stranka, kar more, tudi anarhisti ali ljudje, ki nimajo ničesar, pa bi radi v neredu delili vse z drugimi po redu. — Na poslanca Locroy je vstrelil nek Moore ter ga je ranil, toda ne smrtno.
Anglija. Misli se, da bode hiša lordov ali gosposka hiša drž. zbora v Londonu zoper novo ustavo v Irskem, a to še ni gotovo. — Rudarji so skorej po vsej državi ustavili delo ter hočejo vzvišanjc plačila pa skrajšanje dela. Lastniki rud se branijo zoper te zahteve.
Nemčija. Kakor je podoba, misli vlada vendar-le nekaj popustiti od ponemčevanja v poljskih šolah, ve-ronauk in še kaj drugih rečij dovoli otrokom učiti se v maternem to je poljskem jeziku. — V Berolinu gledajo pikro v francosko republiko, ker hoče tudi ona vzvišati število vojakov. Ali ima mar samo Nemčija pravico za to?
Busija. S svojo sosedo, nemško državo, ima Rusija trgovinsko vojsko še dalje in to je za naše trgovce
prav. ker lahko blaga več v Rusijo pošljejo, kakor doslej, ko so imeli nemški trgovci skoraj vso trgovino v rokah. — Carska rodbina biva v Petrovem selu.
Bolgarija. K drugim nevoljam se je pridružila sedaj še kolera in ona se je prikazala ne samo v Braili, ampak že tudi na kmetih, kar je jako obžalje-vati. Tako jej bode težje pot zapreti.
Srbija. V ponedeljek je bil rojstni dan kralja Aleksandra in so se mu vseh dežel zastopniki poklonili a kralj je večim kaznjencem skrajšal kazen ali jim jo je celo odpustil. — Minister Dokič je nevarno zbolel.
Turčija. Sultan je prizanesel nekaterim Armencem, ki so bili obsojeni zavoljo ustaje na smrt, le-to kazen, vendar pa je sedem jih končalo svoje življenje na vešalih, češ, da so bili navadni morilci. S tem je žalostne ustaje žalostni konec.
Afrika. Francoska vlada je poslala novih vojakov zoper dahomejske čete. — Angleški vojaki so vdrli v mesto Vitu ter so ga razdrli do tol. Zakaj pa so storili to, nihče ne pove.
Amerika. Predsednik republike „združenih držav«, Cleveland je poslal sv. očetu v Rim jako lepo čestitko ter jim je ob enem poslal knjigi», v kateri se opisuje vse njegovo dosedanje delovanje. Cleveland ni katoliške vere.
----
Za poduk in kratek čas.
Nekaj iz Sv. Lovrenca v Slov. goricah.
Veseli se, Lovrenčka fara! Blizu 400 let že skoraj obstojiš; a tako srečna še nisi bila nikdar, da bi bila imela za duhovnega pastirja častn. korarja in kon-sistorijalnega svetovalca. Hočem Vam tedaj, gosp. urednik, ako je Vaša volja, poročati, kako smo mi Lovrenčani slavili imenovanje našega visokospoštovanega, vele-častitega gosp. Jakoba Meško častn. korarjem in'kon-sistorijalnim svetovalcem. Ko se je raznesla vest o imenovanju, začeli smo se povpraševati, na kakšen način bi dostojno počastili našega duhovnega pastirja in vodnika. In res, v tem oziru vsa čast Lovrenčanom! Ko so se vlešt. gosp. odlikovanec vračali dne 21. julija iz Maribora, pričel se je slavnostni vsprejem ob meji Ptujske in Lovrenške fare. Tamkaj namreč postavile so pridne roke prvi slavolok z napisom:
„Srčni pozdrav, odlikanec dragi, Lovrenčke fare oče preblagi!"
Ob enem jih je pozdravil tudi Lovrenške občine predstojnik v imenu svoje občine. V (¡aberniku stali so trije slavoloki; na srednjem bliščal seje napis: »Odlika Vaša, ponos in radost naša.« Glavni vsprejem vršil pa se je še le pri tri minote od cerkve oddaljenej pošti. Tukaj se je zbrala innogobrojna množina farmanov, na čelu njej č. g. kaplan, učiteljstvo z učenci in 50 belo oblečenimi deklicami, občinski predstojniki, odborniki in domači dijaki. Težko smo že pričakovali trenutka, ko bi zagledali odlihovanca v svojej novej častnej opravi. Pa kaj to? Na bližnjem hribu »Aleluji« začno grmeti možnarji. In glej, pred nami Vstavi.a se dve kočiji, raz katere stopijo vlč. gosp. korar; milostljivi gosp. pršot iz Ptuja in nekaj drugih č. gospodov. Prvi pozdravijo odliko-vanca č. g. kaplan R. s presrčnimi besedami in vidno ginjeni blizu tako-le: »Visokočastiti novoimenovani gospod kanonik! Dovolite, da Vas velečastni v trenotku, ko se vračate od knezoškofijske stolice ovenčani se znamenji svojega odlikovanja kot Vaš duhovski pomočnik udano uklonjen pozdravim s krščanskim geslom: ,Lau-detur J. Chr.' Pozdravim Vas pa ne le v svojem imenu,
temveč v imenu cele fare, katera je željno pričakovala današnjega preveselega dneva; pozdravim Vas v imenu slavnega učiteljstva, ki Vam je v pozdrav pripeljalo najdražji zaklad naše fare — nedolžno mladino: uklanjam se Vam v imenu vseh občin, kojih zastopniki so Vam nasproti pritekli. Blagovolite vsprejeti borni vsprejem, kojega smo Vam pripravili, želeči skazati Vam svojo otroško udanost in ljubezen. Ohranite nam pa, vlč. gosp. kanonik, tudi v prihodnje dosedanjo svojo naklonjenost, ter nam v znak temu podelite v svoji novi časti prvokrat svoj sv. blagoslov.« Za č. g. kaplanom spregovori učenka I. razr. P. K. sledeče: „Znajte, jaz deklica mlada Mnogo izrekla bi rada, Ko cesar sami so čast Vam dali; Pa toti naj šopek- cvetlic, Izrazi čestitko deklic."
Koj za njo oglasi se deklica II. razreda A. L.: »Visokočastiti gosp. kanonik!
Blagovolite vsprejeti šopek cvetlic, katere sem na vrlih Lovrenške fare nabrala;1 sprejmite pa dobrotljivo tudi iskrene želje otroških src, katere Vam danes v imenu vseh součenk izročam:
„Naj Rog nam dobrega duhovnega očeta Obram milostno še mnogobrojna leta; Da nove časti z nami bi se veselili, Veselja večnega nam sladkih nad delili!"
Zadnji ogovori vlč. gosp. korarja učenec III. razr F. M. s temi besedami:
„Kot deklice Vam tudi mi Čestitamo iz srca vsi Mi dečki — up bodoči —: Še mnogo let Vam Bog določi."
Učenec K. H. pa pokloni milostljiv. gosp. proštu šopek. Po teh nagovorih podali smo se vsi med strelbo in zvonjenjem proti cerkvi. Raz hiše, obdajajoče cerkev, plapolale so ponosno olovenske trobojnice, štajarske in cesarske zastave. Ves cerkveni trg bil je polen mlajev ter okrašen z duhtečimi venci. Ob vznožji cerkvenega trga stal pa je najkrasnejši slavolok, kar jih je bilo, z napisom: »Benedicite omnia opera Domini domino!« Nad vrati župnijskega dvorca pa je odlikovanca pozdravljal napis: »Slava odlikovancu.« Dospevši v cerkev, vsprejeli smo sv. blagoslov. Po danem blagoslovu se zahvalijo vlč. gosp. odlikovanec v kratkih, a mogočno v srce se-gajočih besedah za slavnostni vsprejem. S sv. mašo zaključili smo ta slovesni dan.
A s tem še slavnost ni bila končana. Prišel je večer drugega dne t. j. 22. julija. Bavno kar je odzvonilo »Ave Marijo.« Na bližnjih hribih se zažgejo kresovi, mo-žarji pokajo. Od kod pa v tihej našej dolinici ta žar in svetloba? Dragi, nad 30 lampijonov in bakelj razsvetljuje Juršinsko vas. Bes, noč je bila dnevu ednaka. Naenkrat pa se jamejo iz krepkih dijaških grl razlegati mili glasovi krasnih slovenskih pesmij v slavo odlikovancu. Komaj vtihnejo zadnji glasovi, zakličejo gosp. odlikovanec prelepo hvalo. Kot odgovor pa se močno razlega po vsej vasi: »Zivio gosp. kanonik!«
V nedeljo poklonili so se odlikovancu vsi predstojniki, učiteljstvo, dijaki in posamezniki. Ob enem izročila je občina »Zagorci«, katera je imenovala vlč. g. korarja častnim svojim občanom, krasno izdelano diplomo. In s tem smo slavnostne dneve končali. Tako smo tedaj, gosp. urednik, počastili našega preljubega duhovnega očeta, ki nas že črez četrtstoletja tako previdno vodijo ne le v verskih, ampak tudi v politično-narodno-gospo-darskih stvareh. Mislim, da govorim iz src vseh naših faranov, ako še zakličem: »Ti pa, vladar vesoljnega sveta, daj milostno še mnogobrojno let vživati zasluženo čast našemu vlč. gosp. odlikovancu v svojo prid. v prid sv. veri in v korist našemu narodu, čegar iskreni sin so vselej bili, so in bodo!«
Vam pa, ki ste kolikor toliko pripomogli k slav-nosti, lepa hvala!	Juršinski.
Smešnica. »Nikar«, miri mož svojo ženo, nevoljno na-nj, ker ga ni bilo pozno v noč domov, »nikar se, ženka, ne jezi, saj sem se pomudil le pri dobrem prijatelji!« — »¡Saj vem, da pri krčmarji«, seže žena možu v besedo. >Po kaj pa si potlej huda, če si to že vedela!« odvrne ji mož s ponosom.
--+--
Razne stvari.
(Rojstni dan.) Jutri je rojstni dan Nj. veličanstva svitlega cesarja Franca Jožefa I. ter služijo mil. knezoškof ob 9. uri dopoldne slovesno sv. mašo v stolni cerkvi v Mariboru.
(Pogrebne svečanosti.) Za knezoškofom dr. Zwerger začno se pogrebne svečanosti v soboto, ob 3/48. uri ter se prenese njih truplo v novo cerkev »Srca Jezusovega« v Gradci.
(Shod volile e v) skliče v nedeljo 27. avgusta t. 1. popoldan ob 3. uri v gostilno g. Leopolda Horvat pri Kapeli v gornjeradgonskem okraji državni poslanec
Dr. L. Gregorec.
(Zlato sv. mašo) obhaja v nedeljo dne 20. avgusta č. g. K. Zabukovšek, župnik v Žicah.
(Slovesna preobleka.) Pri čč. šolskih sestrah v Mariboru je dobilo na velike maša dan 12 deklet samostansko obleko iz rok prelata msg. Fr. Kosarja in so nove sestre te-le: Danijela Šah, Alfonza Ribeželj, Alberta Weiss, Nikolaja Krulc, Sebastijana Neuwirth, Perpetva Kalinšek, Regina (¡osak, Agata Tome, Fidelija Brian, Pelagija Mulec, Venceslaja Hojnik in Miroslava Vigele.
(Župnijski izpiti) se vršijo od dne 5. do 7. septembra v škofijski pisarni v Mariboru.
(Bralno društvo) v Doliču v družbi s Ciril-Metodovo podružnico zboruje s petjem, godbo in igro: »Ošabni berač« ter prosto zabavo v Vivodovi gostilnici v nedeljo, dne 27. avgusta ob 3. uri popoldne. K obilni vdeležbi vabi	odbor.
(Izlet) priredi društvo »Kmetovalec« v Gotovljah dne 20. avgusta v Št. Peter ter se vrši ob enem na vrtu g. J. Petrok v Dobrtešnji vasi XII. občni zbor tega društva s prav zanimivim vsporedom: 1. Pozdrav; 2. Govor o kmetijstvu g. učitelja J. Bele; 3. vpisovanje novih udov; 4. razni govori in nasveti ter 5. slučajnosti. Po zborovanju je prosto razveseljevanje z godbo, petjem, deklamacijami itd.
(Slov. pesnik.) Franc Gestrin je umrl na velike maše dan v Ljubljani, stoječ še le v svojem 28. letu. Jetika ga je spravila s sveta, da-si se jej je ustavljal čez leto dnij.
(Volilni shod.) Une dni je prišel dr. Foregger nenadoma v Brežice ter je zbral okoli sebe kacih 30 »Nemcev« iz Brežic, Sevnice in enacih »nemških krajev«. Le-ti »volilci« so poslušali njegov govor, izrekli njemu svoje zaupanje ter popili par vrčev na — njegove stroške.
(Novi zvonovi.) Za župnijsko cerkev v Ormoži so dobili nove zvonove ter so jim jih .mil. knezoškot zadnjo nedeljo slovesno blagoslovili.
(Vojašnica.) V Mariboru bode treba nove vojašnice in kakor se misli, postavi jo mesto na svoje stroške, najbrž v predmestji Magdalenskem.
(En milj on!) Dne 28. julija je dopolnila južno-štajarska hranilnica v Celji prvi miljon hranilnih vlog. To je jako častno znamenje za-njo!
(Dijaška kuhinja.) Neimenovani iz Ljutomera so darovali dijaški kuhinji v Mariboru 5 fl. 80 kr.
(Nemški ognjegasci.) V nedeljo je imelo nemško ognjegasno društvo v Celji neko veselico in je pri njej sodelovala godba 87. pešpolka — pod senco »frank-furtarice«, ki je plapolala raz visoki mlaj na c. kr. vežbališču.
(Kolera.) V Celje je prišel iz Ogerskega nek laški delavec, bolan za kolero ter je tudi že umrl za-njo.
(Posvečenje) nove cerkve oo. frančiškanov v Brežicah se vrši v nedeljo dne 26. avgusta.
(Nesreče.) Pri Sv. Marjeti na Dravskem polji je prišel dne 3. avgusta Miha Purk pri inlatvi z roko v vejavnik in v tem mu je en prst odtrgalo; dne 6. avgusta pa je razneslo Urbanu Murcu v Sp. Dravberku možnar in odneslo mu je v tem obe roki; v Sp. Novi vasi je prišel dne 12. avgusta 13-letni France Kaspar pod plug in razrezalo mu je desno nogo.
(Sejem.) V Mariboru se že oživlja sejem, izlasti za svinje. Zadnjo soboto je bilo nad 320 svinj na sejmišču in vse so dobile svojega kupca.
(Obsodba.) Pri c. kr. okr. sodniji v Celji je bila dne 2. avgusta obsojena Mica Habijanič, posestnica v Gomilicah, na vešala. Nesrečna ženska je zadavila leta 1888 svojo taščo, ker ni dovolila, da se izbriše nje upnina iz zemljiške knjige.
(Mostnina.) Občina Muta je dobila dovoljenje, da pobira 20 let t. j. od dne 1. 1. januvarija 1893 do dne 31. decembra 1912 mostnino ob mostu čez Dravo. Most je občina postavila na svoje stroške.
(Poboj.) V občini Ledinski pri sv. Lenartu v Slov. goricah sla se sprla Cila Letnik in Jože Krojs pri žetvi. Krojs je napadel žanjico a le-ta ga je zadela s srpom v trebuh, da je kmalu v hudih bolečinah umrl.
(Napisi.) V Bišu v Slov. goricah so sicer, kakor smo tovnej poročali, napisi na hišah nemški, ali tega ni kriv sedanji župan, ampak eden njegovih prednikov. Sedanji župan je vrl narodnjak in uraduje slovenski.
(Ogenj.) V noči 16. avgusta v Gočevi je posestvo Marije Braček začelo goreti, kmalo pa hiša in hlev Fr. Kosola in še dalje hlev Franca Mesarec. Le hvala Bogu, da ni bilo vetra. Prišli so tudi gosilci iz Sv. Trojice, ter sosedje, vrli Bišanci, ki so brez konj pripeljali svojo brizgalnico.
(Poboj.) V torek so se spili nekateri dečaki v Brezju pri Mariboru in so v tem 30 let starega hlapca Alojzija Pavalec z nožem zabodli, da je v hudih bolečinah umrl.
(Dijaško semenišče.) Za vsprejem v kn. šk dijaško semenišče v Mariboru je letos 90 prošnjikov, ali žal, da še tretjina teh ne more biti vsprejetih.
(Samomor.) V Dornavi pri Ptuju se je uni dan obesil 20 let stari mladenič, France Šegula v škednju župana M. Cuša, iz strahu pred ječo, v katero mu je bilo oditi.
(Le po času!) V Konjicah še vedno nimajo ži-vinozdravnika, čeprav jih več prosi za to službo. Kje tiči uzrok zakasnjenja?
(Neumna šala.) Anton Zupan, mlad kmečki sin, je hotel s svojim vozom biti hitreji, kakor železnični vlak, pa je pri Paki skusil, da ni, ko mu je vlak trčil v zadnji del voza ter vsega vrgel v potok.
(Duhovniške sDremembe.) C. g. novomašnik Alojzij Čižek pride za kaplana v Stari trg pri Slov. Gradcu.
I joterijne šitevillie.
Gradec 12. avgusta 1893: 80, 8, 54, 37, 78 Dunaj » »	61, 50, 46, 36, 75
Zaloga mizarskega in prnostoga pohištva
Konrada Wolflinga
Maribor, gosposke ulice št.
priporoča bogato asortirano zalogo
žleb enega in narezanega pohištva za spalnice, postrežnih miz, miz za salone, pisarnih in napravnih miz,
kakor tudi raznih tapetovauih garnitur za .salone, diva-nov, balzakov, otoman. sof, kauape-jev, naslanjačev, posteljnili vložkov
in žiiunic. Tudi vsakovrstnih ptujedeželskih in domačih
zrcal i» i>»<lol>
vsake sorte s čednim okvirjem, pozlačenim in črnim, kurnis in roset
D4C* ftn i((ijn/>j( ven».
Na zahleuanje razpošiljajo se iluslrovani ceniki brezplačno in franke. 6-20
^ 6-6 Štajerska deželna	)
J Rogaška slatina,J
izvirek „Tempelj" In „Styrlja".
J Nova napolnitev v novic zgra- r 9 jeni natakalnici, kamor se slatina p M	naravnost izliva.	L
J Te glavberjeve solne slatine, katera ni r Q samo izborno sredstvo proti boleznim p 0 prebavnih organov, ampak tudi jako £ 2 prijetna hladilna pijača, ni xa- J 9 menjati ~3M drugimi kislinami, p M katere se prodajajo pod imenom: h
„Kopalke". ^ Dobiva se pri šlatinskem oskrbništvu P M na Slatini pri Rogatci, kakor tudi v k ? vseh prodajalnicah mineralnih vod, v r ^ špecerijskih prodajalnicah in drogueri- P ^fjah, ki so na dobrem glasu in lekarnah. ^
iwwwvwvwr
g: 1* lasovita
radi svojega učinka, odlikovana radi svojih last-nostij s častno diplomo in zlato svetinjo na razstavi v Londonu in Parizu, z zlato svetinjo v Bri-selju in Tunisu.
Želodčeia tinktura lekarja G. Piccoli-ja
»• rjubljatti je vspešno dietetično
sredstvo, katero krepek in zdravi želodec, kakor tudi opravila prebavnih organov izborno pospešuje.	4-12
Izdelovatelj razpošilja jo proti povzetju zneska v zabojih po 12 steklenic za 1 gld. 36 kr., po 55 steklenic (zaboj tehta 5 kg) za 5 gld. 26 kr. Poštnino plača vedno naročnik.
Na prodaj*
Podpisani proda svojo hišo v Negovi štev, 10 z vrtom. Najbolj bi bila sposobna za gospode v pokoju, ker je le 50 korakov od cerkve oddaljena.
Kari Spirit,
3-3	gostilničar.
Graščinsko o skrbništvo Herberstorf
proda od postaje %1'iliion proti povzetju
3C Jabolčni©«
po 100 litrov 8 —10 gold.	13
■	»(»«k veščega slovenščine in
^	•• nemščine, dobro šolsko
zobraženega, vsprejmem takoj v mojo trgovino z mešanim blagom.
2-2	Josip Sirca, trgovec v Žalci.
in sploh za odrasle koristen molitvenik pa je
„Duhovni Vrtec"
v V. natisu. Zraven lepih molitev za očitno in domačo službo božjo obsega na 480 straneh še poduk za sveto birmo in 116 svetili pesmij:
v usnje vezan z zlatim obrezkom.... 85 kr.
„	„ s kopčo 95 „
„Poiink za H v. birmo" lO kr. Dobiva se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Zavod šolskih sester
v Mnriborii. 2-3
Podpisano predstojništvo javlja s tem li. n. občinstvu, da bode zavod imel v tekočem šolskem letu 1893/94 penzijonat za dekleta, šestrazredno dekliško šolo, pripravljalni in 1., 2. in 3. razred zasebnega ženskega učiteljišča, tečaj za učiteljice ženskih ročnih del in otročji vrt. Sprejem v dotične razrede in sprejemna skušnja bode 15. in 16. sept. t. I.
Predstojništvo zavoda šolskih sester.
Najbolj po ceni se kupujejo:
najboljši molitveniki, šolske knjige, pisalne in šolske reči. izvrsten konceptni in pisalni papir, vsakovrstni zavitki, pisani papir, svilnati papir v 65 barvah, najboljše karte.
Tiskovine za odvetnike in biiježnike, šole in občinske urade, trgovce itd.
A. PLATZER,
poprej Edvard Ferlinc,
gosposke ulice štev. 3 v Mariboru.
Knjigovezarska dela se točno	in takoj po ceni izvrhijejo.
Da ne bode nobena pomota,	prosim, da
na tanj ko pazite na mojo tvrdko.	26
Kneipp-ova sladna kava
je edino prava v rdečih štirivoglatili zavitkih s podobo župnikovo in tvrdko
J3i-atje Oelz, Bregenz.
V take kraje, kjer se naši pridelki ne dobivajo, razpošiljamo ceno poštne zavitke po gld. 2-10.	5—15
se priporoča prečastiti duhovščini in slov. cerkvenim pred-stojništvom, sploh vsem cerkvenim dobrotnikom za naročila cerkvenih posod in orodja, katere v raznih zlogih, od navadnega svečnika do najfinejše umetno izdelane monštrance itd. izdeluje.
V zalogah
je veliko lepili različnih posod in orodja že izgotovljenih na razpolago, vsako naročilo se vestno in hitro izvrši iz različnih kovin — iz zlata, srebra, bakra, nikelna itd.
Staro blago se popravi, pozlati, posrebri In poniklja.
Ilustrovani ceniki na razpolago.	6-12
OZNANILO.
Zavarovanje poljskih in travniških pridelkov proti škodi po ognju prevzame ceno
W
Unio catholica"
društvo za vzajemno zavarovanje na Dunaji.
Glavno zastopništvo v Gradcu Radetzkystrasse 1. Škode se takoj cenijo in pravično izplačujejo.
Katoličani, kateri se hočejo tem društvu pridružiti, naj se oglasijo pri zastopništvu v Gradcu. Zastopniki za dežele in na kmetih se iščejo.	5—6
Udiiatelj in lalnfaik k at., tisk. društvu.
Odaov. urednik B. Kerk.
Tisk tiskarn« sv, Cirila.
iOdsrov. J. Otnrwp«« 1