LISTEK. Zjodbe napoleonskeja vojak«. 23 V tem kraju sem dabil mrzlico. Sicer pa nisem bil edini v bataljonu: tri četrtine moštva so bolehale in hirale. Že mesec dni so tisti, ki niso mogli več dalje, padali po lieh in kakor mali otroci Idicali svoje matere. Srce je to iti^alo človeku. Glad, hitri pchodiT dež in žalost, da ne bomo več videli domovine in svojcev, vse to je bilo vzrok te bolezni. K sreči pa starši niso videli, kaiko njih otroci ob cestah ginejo Ln mro — ta pogled bi bil preveč strahovit: nvarsiikdo bi si mislil, da ni usmiljenosti niti na »emlji, niti v nebesih. Čbn bolj se je danilo, tem razločnejše smo videli na levi strani o'b cestah, ki so držale v Halle, Lindenthal in Delitsch, upepeljene vasi, kupe rmličev, prevrnjene topove in vozove za smodnik ter od krcgel razorana tla, kakor daleč je neslo oko: bilo je mnogo hujše kot pri Liitzenu. Videli smo tudi, kako so se v tej smeri razvrščevali Prusi ter tisoči- in tisoči prodlrali preko bojišča. Avstrijcem in Rusom so hoteli podati roko in tako skleniti veliki oforoč, v katerem smo se nahajali. Nihče jih ni mogel pri tem ovirati, posebno še zaradi tega, ker sta Bernadotte in ruski general Benningsen, ki sta bila zaostala, prShajala s stoindvajset tisoč mož sveže vojske. Tako je našo armado, ki je bila en sam dan itzvojevala tri bitke in se skrčila na ¦toiiitrideset tiscč vojakov, obkolil železen obroč tristo ti•oč bajonetov, ne gilede na petdeset trsoč konjenikov in dvanajst sto topovl Bataljon je odrinil od Sohonefelda, da se zopet združi e divizijo na zeljnatih vTtovih. Vsa cesta je bila polna vozil * ranjenci. ZasegH so v ta namen vse vozove iz okolice, •ned njimi pa so hodile še stotine nesrečnežev z obvezaftimi rokami in glavami, bledi, potrti in napol mrtvi. Kdor |e le mogel še hoditi, ni šel na voz, a je vendar skušal, da činrvprej pride v bohuco. Z velflcim naporom smo se prerivali in gmetli skozi množico, kar je ne daleč od zeljnatih vrtov kakiti dvajset hijizarjev, ki so bili pridiriali, držeč prštole za strel pripravljene, množico na desno in levo potisnilo na polje. Na ves glas so kričali: »Cesar, cesarl« Bataljon se ]e takoj umaihnil s ceste ter se s prezentiranimi puškami razvrstil pod cesto. Nekaj minut nato so gardni gTenadirji na konjih pridirjali mimo s pestmi ob bokih. Vsi ®o bili pravi velikani z visokimi škornji in visokimi  medvedjimi kapami, ki so segale do pleč, da |e bil videii samo nos, brki in oči. Ob njih pogledu je zadovaljen vsak rekel sam pri sebi: »Ti so naši . . . vrli dečki!« Komaj so švignili mimo, se je pokazal generalski štab. Mislite si stoirvpetdeset do dvesto generalov, marša^lov, ordonančniJi in drugih višjih častnikov, ki so jahali na čMih konjih in so bili tako polni zlatega vezenja in re~ dov, da je bilo komaj motgoče spoznati barvo n|ih uniform. Nekateri so bili dolgi in suhi s ponosnimi obrazi, dmgi majhni in zastavni z rdečimi obrazi, še drugi z iskrečtmi se očmi in orlovskimi očmi so sedeli na konjih ravni kot kameniti kipi — bil je to Iep in obenem grozen pogled. Med vsemi temi vojskovodji, pred katerimi je že dvajset let trepetala Evropa, pa je napravljal name največji vtis Napoleon s starim klobukom in sivim plaščem. Še danes ga vidim, kako je jahal mimo nas s široko, močno brado in med pleči skritim vratom. Vse je kričalo: »Živio cesar!« — On pa ni čul ničesar . . . toliko se je zmenil za nas kot za pahlevni dež, ki je škropil na nas. Z nagubanim čelom je motril prupsko armado, ki 9e je razvrščala ob Parthi, da podpre Avstrijce. Tak, kakor sem ga videl tisti dan, mi je ostal v spominu za vedno. S Že četrt ure se je bataljon zopet pomikal naprej, ko mi je rekel Cebedej: »Ali si ga videl, Jože?« »Seveda sem ga«, sem odgovoril, »in se ga bom spominjal vse svoje žive dni.« »Čudno«, je pristavfl inoj tovariš. »Clovek ibi mislil, da m zadovoljen . . . Tisti dan po bdtlci pri ^UT^chenu je !bil vervdar videti tafco vesel, ko mas je siial kričati »Živio cesarf«, in tudi generalom je šlo na smeh. Danes pa vsi delajo take čudne obraze . . . Saj je vendar davi rekel stotnik, da smo izmagali na oni strani Lipsikega.« Marsikdo si je tudi mislil tako, pa ni povedal. Loteval se nas j€ nemir in skrti ... Polik smo našli pod miili-m nebom utaborjen dva streljaja daleč od zeljnatih vrtov. Bataljon se je postavil na griču na desni strani ceste. Na vseh straneh je bilo videti, kaiko so brezštevilnl menažni ognji dim valiK proti nebu. Še vedno je škropit tenek, mrael dež. Moštvo |e s prekrižanimi rokami posedalo na tornistrih okrog ogTkjev in je bilo videti vse zamišljeno. Častniki so se družili v gruče in se razgevarjali. Od \-seh strani je bilo slišati govorico, da take vojne še ni bilo . . . da je to uničevalen boj . . . da bi isovražniku nič ne Skodilo, ako bi bil premagan, in da nam hoče samo pomoriti čim več ljudi, ker dclbro ve, da mu nazadnje vendarie ostane štirikrat do petkrat več moštva in da tako ostane zmagovalec. Govorili so tudi, da je cesar pri Wachaui zmagal nad Rusi in Avstrijci, da pa mu to nič ne koristi, ker se nasprotnik ne umakne, ampak čaka velikih ojačenj. Kar se tiče Mookerna, se je vedelo, da smo izgubili kljuib lepi obramibi Marmcnta: sovražnik nas je strl s svojo premočjo. Ta dan smo si izvojevali samo to korist, da smo si odprii pot za umik proti Erfurtu, kajti Giulay se loljub vsem naporom ni mogel polastiti mostov čez Elstero in Pleisso. Vsa armada od prostaka do maršala ]e ibila tega mnenja, da smo zelo na slabem in da se moramo čimprej pričeti umikati. A cesar je nvislil drugače: morali smo ostati na mestu. Ves 17. oktober se nismo ganili in nismo oddali niti enega strela. — Nekateri so govorili o prihodu generala Reynier-ja s šestnajst tisoč Saksoncev, odpad Bavarcev pa nas je poučil, koliko smemo zaupati svojim zaveznikom. Proti večeru se je zvedelo, da se vidi prihajati severno armado preko breilenfelske gorske planote — to je bilo za sovrainika šestdeset tisoč mciž več. Zdi se mi, da še vedno slišim preklinjanje, ki ]e letedo na Bernadotteja, irv jezno vzklikanje tistih, ki so ga poanab', ko je bil še priprost častnik lepublike. Govorili so: »Za vse se ima za- hvaliti nam . . . Z lastno krvjo smo ga napravili za fcralja — zdaj pa prihaja, da nam zada zadnji udarec!« Po noči smo se srpiošno pričeli pomikati nazaj: naša armada se je čedalje bolj zgoščevala okrog Lipskega. Potem je naenkrat zorpet rse utrhnilo. A to nas ni oviralo> da bi ne premišljevali. Vsak si je mislil na tihem: »Kaj se zgodi rurtri? Ali bom še videi luno, kako piav? iirza ablakov, kct zdaj? AK bodo §e bleščale zvezde mojim očem?« Ako je človek opazoval v temni noči tisti velikanski krog ognjev, ki nas je obdajal skoro šest ur naokoli, si je raoral reči: »Zdaj |e proti nam obcražen ve3 svet . . . vsi narodi zahtevajo naše uničenje . . . ničesar več nočejo slišati o naši slavi.« Potem pa je vsalc pomis.liJ, da je vendarle čast, ibiti Francaz in da moramo zmagati ali pa irmretL XIX. Med talcimi mislimi fe napočil dan. Nič se še ni ganiio. Cebedej mi je rekel: »Kaka sreča t>i bila, ko bi sovražnik ne imel ipioguma, da bi nas napadel!« Častniki so govorili med sabo o premirju. Proti deveti uri pa so pridirjali nazaj naši ogledni jezdeci in javili, da 6e je sovražnik pričel gibati na vsej črtL Takoj nato se je tudi pričelo topovsko sh-eljanje na desni ob Elsteri. Mi smo bili že oboroženi in smo marširali čez polje proti Parthi, da se vrnemo v Schonefeld. To je bid začetek bitke. Na višinah pred reko so dve ali tri divizije čakale so vraižnika. Njih baterije so bile nameščene med polki, kavalerija pa ob bokih. Čez ostrine bajonetov je bilo bolj iradaj videti Pruse, Švede in Ruse, lci so v globokih, trdno skJenjenih kolonaih prodirali od vseh strani, da ni iSotelo biti konca. Dvajset nvinut pozneje smo raed dvema gričema prodirali t bojruo vrsto »n pred aabo ujgiedali pet do šest tisoč Prusov, ki so s Hicem: »Domovinal Dotnovkial« prihajaii čez reko. To vpitje in vriščanje je bilo podcihno hrijpu in kiakaivju tistih krokarjev, lci se zbirajo v jate, da odlete proti severu.  Isti hip ]e tu in tam pričelo streljanje s pmcšlkamv ki ga je voasih ogilušilo grmenje topov. Dolina, v katero se vije Parthe, se je napolnila z dimom. Prusi so hili že blirzu nas, ko smo komaj zagledali njih od srda leskeče se oči, odprta usta in divje otoraze. Zagnali smo do neba dvigajoč se krik: »Živio cesar!« in jim drli nasiproti. Spo-pad je bil grozen. V dveh minutah se je križalo na tisoče i>ajonetov: vse se je suvalo, odskakovailo, streljalo prav od blizu in podiralo sovražnika s puškinimi kopitL Vrste so se mešale druga v drugo, korakali smo preko njih, ki so padli, topovi so jgrmelL Smodnikov dim, ki se je vlefcel čez kalno vodo med gričema, žvižganje krogel in pokanje pušk je delalo doiino podolmo peči, v katero so ljudje padali, kakor po- lena, da jifo. ogenj požre.  Nas je podžigal dbup, besnost, da se maščujemo, predno umremo, Pruse pa je bodril ponos, ki jim je veleval: »To pot premagamo Naipoleona!« Ni jih na svetu bolj ošabnih ljudi, kot so ti Prusi: zmage pri Velikem Beerenu in ofo Mačjem potoku so jih napravile čisto nore in zbesnele. A marsikateri izmed njih. je cstal v vodi. Trikrat so šli preko reke in nas napadli v strnjenih. kclonah. Zaradi njih premoči smo se morali umakniti. In kako so rjovelil Kakor da bi nas hoteli požreti . . . Njih častniki, sablje vihteč nad štrlečimi bajoneti, so venomer ponavljali: »Naiprejl Naprejl« in vsi so kakor zid prodiiali z veliko hraibrostjo — tega ni mogoče tajitil Naši topovi so kosili cde vrste, a oni so prodirali vedno dalje. Na vrhu griča pa smo znova naskočili in jih. vrgli nazaj do reke. Ko bi ne bilo tiste njihove jbaterije pri Mockemu, ki nas je prijela od strani in preprečila, da jih nismo zasledovali predaleč, bi jih biili vse potolkli. To je trajalo do dveh. Polovica naših častnikov se ni več mogla bojevati: Poveljnik G6meau je bil ranjen, polkovnik Lorain je padel. Ob reki ni bilo videti drugega kot cele kupe mrtvecev in ranjencev, ki so se skušali rešiti tz vrveža. Nekateri so se besni vzdigovali na koJena, da §e enjVrat sunejo z bajonetom, ab' izstrelijo zadnji strel. Po relci 90 v doigih rrstab plavali mrtieoi, nekateri so lcazali obrae, drugj hrbet ati pfl no*g«. Kot leseni isplavi 9a »e vt- stili drug za drugiin, a nihče se ni zmenil m to. Saj je tudl nas lahko vsak hip zadela ista utsoda. To klanje se je vleklo db Partihi od SchoaefeMa do Grasdorfa.. Prusi in Švedi so končno prodirali proti reki navzgore, da bi nas više gori obšli, ruske kolone pa so nam nasptrotl nadomestile Pnise, katerim je bilo pač všeč, da so pri*HI kam druDgam. Rusi so se razvrstili v dve koloni, s puškami v rokdhl v na^epšem redu prodrli v sotesko in dvakrat z velifco hrabrostjo navalili na nas. Pri tem pa niso tako po živalsko rjidi kot Prusi. Njih fconjeništvo je hotelo med tem «8« ¦raeti stari most nad Sohonefeldom. Topovsiko streljanje je bilo čedalje hujše. Na vseh straneh, kamor }e človeii ¦obrnil oči v smodnikovem dimu, ni bilo videti drugega, Ikot vedno ožje se zgrinjajoče se so\Tažnike. Ako smo vrgli nazaj eno niLhovih kolon, je pradrla druga s svežirai četami: vedno smo morali pričeti znova. Med drugo in tretjo uro smo zvedeli, da so Švedi in prusko konjeništvo prekoračili reko nad Grassdorfom in da nam prihajajo za ihrbeL To jim je bilo bolj po voiji, kakor da bi nas napadali od spredaj. Maršal Ney je takoj izpremenil fronto s tem, da je umaknil desno krilo. Naša divizija je še obdržala Schonefeld kot cpirališče, vsi dn*< gi so se bili umaknili od Parthe, da se razvijejo v doKni, Armada je tvorila sedaj okrog Lipskega eno samo črto, j?roti tretji uri so se Rusi baš pripravljali za cestčv držečo proti Mookernu, za tretji napad, in naši častnilu so dajali nova povelja za njih sprejem, ko se je vsa armada od enega konca do dmgega ne^kako stresla. V nelcaierith minutah smo vsi vedeli, da ]e tistih šestnajst tisoč Saksoncev, ki so stali v sredini naše črte, pravkar prešlo fc sovražniku in da so bili celo tako brezčastni in podli, da so tistih štirideset topov, ki so jih imeli, obrnili proti svo< pm. starim zaveznikom od Durutteove divizije, predno so prišli v pravo razdaljo. Toda namesto da bi bita ta udaja uklonila naš pogum, je taJco podžgala naš srd, da ibi bili, če bi smeli, drfi 9et reko in rtQ unidlii. (Dalje prihodnjifi.)