GEOLOGIJA 46/1, 83–87, Ljubljana 2003 Elazmobranhij Cretolamna appendiculata v zgornjekrednih – gosauskih plasteh pri Stranicah The elasmobranch Cretolamna appendiculata in the Upper Cretaceous – Gosau beds near Stranice, Eastern Slovenia Vasja MIKU@ Katedra za geologijo in paleontologijo, Univerza v Ljubljani, A{ker~eva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Klju~ne besede: ribe, elazmobranhiji, Cretolamna, zgornja kreda – gosauski skladi, Stranice, Slovenija Key words: Fish, Elasmobranchs, Cretolamna, Upper Cretaceous – Gosau beds, Stranice, Slovenia Kratka vsebina Obravnavan je zob hrustan~nice, najden v zgornjekrednem apnencu gosauskega faciesa v kamnolomu blizu Stranic. V apnencu je veliko razli~nih fosilnih ostankov, od prevla-dujo~ih nevreten~arskih do redkih vreten~arskih. Morfologija in velikost zoba ka‘eta, da pripada zelo raz{irjeni kredno-paleogenski vrsti Cretolamna appendiculata (Agassiz, 1843). Abstract A tooth of chodrostean fish, found in Upper Cretaceous Gosau facies in the quarry near Stranice, is described. In the rocks occurs an abundance of various fossil remains, from the predominanting avertebrates to rare vertebrates. Morphology and size of tooth indicate it belong to the very frequent Cretaceous – Paleogene species Cretolamna appendiculata (Agassiz, 1843). Uvod Ostanki krednih rib so bili v Sloveniji `e ugotovljeni na Tr`a{ko-komenski planoti ter pri Mrzleku v So{ki dolini (Gorjanovi}-Kramberger, 1895). Prve podatke o ko-menskih fosilih najdemo v sklopu geolo{ke karte Stacheja in na etiketi fosilne ribe iz zbirke Zveznega geolo{kega zavoda na Dunaju, na kateri je naveden Morlot z letnico 1847 (C alligaris & Krivic , 1994). Ple-ni~ar (1994) omenja komenske ribje skrilavce, ki so po njegovem mnenju lahko cenomanijske ali celo turonijske starosti. Jurkov{ek & Kolar – Jurkov{ek (1995) navajata iz santonijsko-campanijske-ga tomajskega apnenca pri Dobravljah {te-vilne ostanke rib, med njimi sta opisala prvikrat najdenega zgornjekrednega skata. Po podatkih Jurkov{ka in sodelavcev (1996) so na Tr`a{ko-komenski planoti ostanke kre-dnih rib na{li v turonijsko-santonijskih ko-menskih apnencih se`anske formacije in san-tonijsko-campanijskih tomajskih apnencih lipi{ke formacije. Koncem prej{njega stoletja je veliko zgor-njekredne favne v okolici Stranic na{el gospod Franc Pajtler iz Pragerskega, konkret- 84 Vasja Miku` no v letih 1995 in 1996. [e istega 1996. leta so bile tudi vse kredne plasti v vzhodnem delu kamnoloma v celoti odstranjene. Po pripovedovanju najditelja je bilo nekaj fosilnih ostankov iz zgornjekrednih skladov v Stranicah najdenih na primarnem mestu, predvsem pol`i in rudistne {koljke. Solitarne korale, nekaj pol`ev, {koljk in drugih ostankov, je bilo nabranih na sekundarnih mestih. Redlich (1901) navaja iz krednih skladov v okolici Zre~ in Stranic korale in meh-ku`ce, iz terciarnih pa nekaj pol`ev, {koljk in ve~je {tevilo rastlinskih ostankov. Isti avtor (19001, 416) prikazuje geolo{ki profil od Stranic na ju`ni, do grape potoka Ljubnica na severni strani. Petrascheck (1927, 335) prikazuje geolo{ko zgradbo v okolici Stranic predvsem z Redlichovim profilom merila 1:16700. Na severni strani je antiklinala iz krednih rudistnih apnencev, na ju`nem sin-klinala iz krednih in terciarnih skladov, obe le`ita na zgornjetriasnem dolomitu. Kredne premo{ke plasti in laporovci z gosauskimi fosilnimi ostanki so na zgornjetriasnem dolomitu, torej pod rudistnimi apnenci. Iz najdi{~a v kamnolomu pri Stranicah (slika 1) so bile `e temeljito raziskane ru-distne {koljke in korale. Pleni~ar (1971) je na podlagi hipuritne favne ugotovil, da so rudistni apnenci nastajali v campaniju in delno v maastrichtiju in da gre za doslej najmlaj{e ugotovljene zgornjekredne sklade gosauskega faciesa pri nas. Turn{kova (1978, 98) je raziskovala korale iz Stranic. Te ka`ejo na santonijsko-campanijsko starost. In ker korale le`ijo pod hipuritnimi apnenci, so seveda starej{e od hipuritov, kar se tudi povsem ujema s starostjo drugih doslej znanih nahajali{~ v Evropi. Ugotovitve navedenih avtorjev {e enkrat potrjujeta Ple-ni~ar & Premru (1983). Stratigrafske razmere najdi{~a Stranice so lepo prikazane v geolo{kem stolpcu Pleni~ar ja in [ribar-jeve (1992, 307, fig. 2). Na triasnem dolomitu so diskordantno odlo`eni santonijsko-campanijski skladi. Za~nejo se z laporovci, ki vsebujejo posamezne pole premoga in korale. Sledijo apnenci in kalkareniti s forami-niferami, koralami in radioliti, nad njimi so hipuritne bioherme maastrichitjske starosti. Na krednih skladih le`ijo diskordantno spodnjeeocenske plasti. Zanimivo je dejstvo, da ostali navedeni raziskovalci razen Redlicha (1901) iz kre-dnih skladov blizu Stranic, sploh ne ome- Sl. 1. Polo`aj najdi{~a zgornjekrednih fosilov pri Stranicah Fig. 1. Location of finding place of the Upper Cretaceous fossils near Stranice njajo drugih zelo {tevilnih in zelo razli~nih ostankov mehku`cev. Razen {tevilnih pol`ev in {koljk iz ostalih skupin, so najdeni {e redki vreten~arski ostanki rib in v letu 1995 prvikrat v Sloveniji tudi dinozavrov zob. Paleontolo{ki del (Sistematika po: H. Cappetta , 1987) Classis Chondrichthyes Huxley, 1880 Subclassis Elasmobranchii Bonaparte, 1838 Cohort Euselachii-Lamniformes Berg, 1958 Subcohort Neoselachii Compagno, 1977 Superordo Galeomorphii Compagno, 1973 Ordo Lamniformes Berg, 1958 Familia Cretoxyrhinidae Glückman, 1958 Genus Cretolamna Glückman, 1958 Cretolamna appendiculata (Agassiz, 1843) Tab. 1, sl. 1 1895 Lamna (Otodus) appendiculata Ag. – Zittel, 538, Fig. 1446 1900 Lamna (Otodus) appendicularis Ag. – Toula, Taf. 24, Fig. 3 Elazmobranhij Cretolamna appendiculata v zgornjekrednih – gosauskih plasteh pri Stranicah 85 1924 Lamna appendiculata Ag. sp. – Priem, 127 1927 Lamna appendiculata Ag. – Ksiaz´ -kiewicz, 988, Pl. 24, figs. 39–43, 127 1935 Lamna appendiculata – Boule & Piveteau , 398, Fig. 677 1964 Cretolamna appendiculata (Agassiz) – Glikman , 232, Tabl. 5, figs. 15, 24 1964 Cretolamna appendiculata – Glikman , 176, Tabl. 3, Figs. 4–6 1967 Otodus appendiculatus Agassiz – Hottinger, Taf. 29, Fig. 26 1988 Cretolamna appendiculata (Agassiz, 1843) – Case & Schwimmer, 295, Figs. 5.9–5.12 2001 Cretolamna appendiculata (Agassiz, 1843) – G o ttfried, Rabarison & Randriamiarimanana, 495, Fig. 2 j Material: En izprepariran zob v kosu zgornjekrednega biokalkarenita s {tevilnimi preseki zob morskih psov in drugih fosilnih ostankov. Primerek je iz zbirke Franca Paj-tlerja na Pragerskem. N a h a j a l i { ~ e : Kamnolom triasnega dolomita v Stranicah. Tekom delovanja in napredovanja del v kamnolomu, so se v vrhnjih delih kamnoloma blizu gozdne meje pokazale posamezne krpe zgornjekrednih gosa-uskih plasti, v katerih je bilo veliko razli~-nih favnisti~nih ostankov (slika 1). Opis: V kosu kamnine velikem 90 x 50 mm je vidna labialna stran zoba. Zob je razmeroma majhen in sestoji iz krone ali skle-ninskega ter bazalnega dela (tab. 1, sl. 1). Krona je iz glavne osrednje in ostro za{iljene dalj{e konice z dvema kraj{ima marginalni-ma oziroma lateralnima konicama. Na levi strani ve~je osrednje konice je bolj ravna distalna, na desni pa malce vbo~ena mesial-na ostrina ali rob. Osrednja konica je po{ko-dovana, saj ji manjkata vrh ali apeks in del zgornjega dela glavne konice. Leva lateral-na konica je {e deloma prekrita s kamnino, desna je skoraj v celoti odstranjena. Korenina je v srednjem delu polkro`no uslo~ena, na robovih sta dalj{a izrastka oziroma koreninska lobusa. Na desni strani zoba je nastala diagonalna razpoka, ob kateri se je desni del korenine zamaknil navzdol, razpoko pa je zapolnil beli kalcit. Dimenzije v mm: vi{ina vi{ina krone dol`ina Dimensions in mm: Height Height of crown Length prim. iz zbirke F.P. cca.13 2–4 12 Primerek je iz zbirke Franca Pajtlerja (Specimen from collection of Franc Pajtler). Stratigrafska in geografska raz{irjenost: Priem (1924, 128) navaja to vrsto iz cenomanijskih plasti na Madagaskarju. Ksiaz´ kiewicz (1927) jo navaja iz zgornjekrednih skladov Poljske, severne Francije, Anglije, ^e{ke in Rusije. Boule & Piveteau (1935, 398) jo omenjata iz albij-skih skladov najdi{~a Pas-de-Calais v Franciji. Glikman (1964a, 176; 1964b) jo omenja iz cenomanijskih plasti v okolici mesta Saratov v Rusiji. Iz senonijskih skladov v okolici Bazla v [vici jo prikazuje Hotting e r (1967). Cappetta (1987, 99) pi{e, da je vrsta `ivela od spodnje krede (albija) do spo-njega eocena (ypresija) prakti~no v vseh morjih. C a s e & Schwimmer (1988, 295) sta jo opisala iz campanijskih skladov zahodnega dela dr`ave Georgia v ZDA. Po podatkih Gottfrieda in sodelavcev (2001, 495) so primerki opisane vrste med najbolj raz{irje-nimi krednimi in paleogenskimi lamnifor-mnimi morskimi psi, njihovi ostanki so najdeni v zelo {tevilnih najdi{~ih po svetu, v plasteh od spodnje krede do spodnjega eoce-na. Zaklju~ki V doslej najmlaj{ih zgornjekrednih cam-panijskih plasteh gosauskega faciesa (Ple-ni~ar, 1971) so ostanki rib v Sloveniji najdeni prvikrat. Predstavljeni zob iz najdi{~a pri Stranicah je majhen (13 x 12 mm) in pripada zelo raz{irjeni kredno-paleogenski hrustan~nici vrste Cretolamna appendicula-ta (Agassiz, 1843). V kosu apnenca je {e nekaj presekov ribjih zob in drugih fosilnih ostankov. The elasmobranch Cretolamna appendiculata in the Upper Cretaceous – Gosau beds near Stranice, Eastern Slovenia Conclusions In the hitherto most recent Upper Cretaceous Campanian beds of the Gosau facies in Slovenia (Pleni~ar , 1971) for the first time the fish remains have been found. The presented tooth from the Stranice locality is 86 Vasja Miku` small (13 x 12 mm), and it belongs to the very frequent Cretaceous-Paleogene chon-drostean fish of species Cretolamna appen-diculata (Agassiz, 1843). In the limestone sample occur several additional sections of fish teeth and other fossil remains. Zahvala Gospodu Francu Pajtlerju se zahvaljujem za posredovani primerek, Marijanu Grmu za skico in fotografsko dokumentacijo ter prof. dr. Simonu Pircu za prevode v angle{~ino. Literatura B o u l e , M. & P i v e t e a u , J. 1935: Les Fossiles. Éléments de Paléontologie. – Masson & Cie, VII+895 p., Paris. C a l l i g a r i s , R. & K r i v i c , K. 1994: Zgodovina odkrivanja fosilnih ostankov na Krasu. – V: C a l l i g a r i s , R., K r i v i c , K. & P l e n i ~ a r , M., Fosili Tr`a{ko-Komenskega Krasa. Ostanki `ivih bitij izpred 95 milijonov let. – Prirodoslovni muzej Slovenije, 15–40, Ljubljana. C a p p e t t a , H. 1987: Chondrichthyes II. Me-sozoic and Cenozoic Elasmobranchii. V: H. P. Schultze, (Edit.), Handbook of Paleoichthyology, Vol. 3B. – Gustav Fischer Verlag, 193 s., Stuttgart–New York. Case, G. R. & Schwimmer, D. R. 1988: Late Cretaceous fish from the Blufftown Formation (Campanian) in western Georgia. – J. Paleont., 62/ 2, 290–301, Lawrence. Glikman, L. S. 1964 a: Podklass Elasmo-branchii. Akulovie. V: Obru~ev, D. V. (Redaktor), Bes~eljustnie ribi. Osnovi paleontologii, Spravo~-nik dlja paleontologov i geologov SSSR. – Nauka, 196–237, Tabl. 1–6, Moskva. G l i k m a n , L. S. 1964 b: Akuli paleogena i ih stratigrafi~eskoe zna~enie. – Nauka, 227 str., (31 tabl.), Moskva–Leningrad. G o r j a n o v i } –K r a m b e r g e r , C. 1895: Fosilne ribe Komena, Mrzleka, Hvara i M. Libanona uz dodatak o oligocenskim ribama Tüffera, Zagora i Trifalja (De piscibus fossilibus Comeni, Mrzleci, Lesinae et M. Libanonis et appendix de piscibus oligocaensis ad Tüffer, Sagor et Triafail). – Djela jugosl. akad. znan. umjet., 16, 1–67, Zagreb. G o t t f r i e d , M. D., R a b a r i s o n , J. A. & R a n d r i a m i a r i m a n a n a , L. L. 2001: Late Cretaceous elasmobranch from the Mahajanga Basin of Madagascar. – Cretaceous Research, 22, 491– 496, H o t t i n g e r , L. 1967: Die Erdgeschichte in der Umgebung von Basel. – Naturhistorischen Museum Basel, 6, 1–99, Taf. 1–31, Basel. J u r k o v { e k , B. & J u r k o v { e k -K o l a r , T. 1995: Zgornjekredni skat Rhinobatos iz Lipi{ke formacije pri Dobravljah (Tr`a{ko-Komenska planota, Slovenija). – Annales, 7, 161–170, Koper. J u r k o v { e k , B., T o m a n , M., O g o r e l e c , B., [ r i b a r , L., D r o b n e , K., P o l j a k , M. & [ r i -b a r , L., 1996: Formacijska geolo{ka karta ju`ne-ga dela Tr`a{ko-komenske planote 1:50.000. Kre-dne in paleogenske karbonatne kamnine. – In{ti-tut za geologijo, geotehniko in geofiziko, 143 str., Ljubljana. Ksia´zkiewicz, M. 1927: Ryby kopalne górnej krey okolic Krakowa. Les poissons fossiles du crétacé supérieur des environs de Cracovie. – Bull. Acad. Polon. Sci. Lett., Cl. Sci. Mathém. Natur., Sér. B, Sci. Natur., 1926, 979–1006, Pl. 24, Cracovie. P e t r a s c h e c k , W. 1927: IX. Die Kohlenlager der dinarischen Gebirge Altösterreichs. (Jugoslawien und Italien). – V: Kohlengeologie der Österreichischen Teilstaaten, I. und II., 321–360, Katowice. P l e n i ~ a r , M. 1971: Hipuritna favna iz Stranic pri Konjicah. (The Hippurites Fauna of Stranice near Konjice). – Razprave IV. razreda SAZU, 14, 239–264, Tab. 1–10, Ljubljana. P l e n i ~ a r , M. 1994: Geolo{ki opis Tr`a{ko-Komenske planote in Tr`a{kega Krasa. – V: Call i g a r i s , R., K r i v i c , K. & P l e n i ~ a r , M., Fosili Tr`a{ko-Komenskega Krasa. Ostanki `ivih bitij izpred 95 milijonov let. Prirodoslovni muzej Slovenije, 8–14, Ljubljana. P l e n i ~ a r , M. & P r e m r u , U. 1983: Die Entwicklung der Kreideschichten Sloweniens (NW Jugoslawien). – Zitteliana, 10, 191–194, München. P l e n i ~ a r , M. & [ r i b a r , L. 1992: Le récif de Rudistes pres de Stranice (N. O. de la Yougosla-vie). – Geologica Romana, 28, 305–317, Roma. Priem, F. 1924: Les Poissons fossiles. Paléon-tologie de Madagascar. – Ann. Paleont., 13, 105– 132, Pl. 12–18, Paris. R e d l i c h , K. 1901: Das Alter der Kohlenablagerungen östlich und westlich von Rötschach in Südsteiermark. – Jb. Geol. R. A., 50, 1900, 409– 418, Wien. T o u l a , F. 1900: Lehrbuch der Geologie. Ein Leitfaden für studierende. Atlas. – Alfred Hölder, Taf. 1–30, Wien. T u r n { e k , D. 1978: Solitarne senonijske korale iz Stranic in z Medvednice (Solitary Senonian Corals from Stranice and Mt. Medvednica (NW Yugoslavia). – Razprave IV. razreda SAZU, 21/3, 61–128, Tab. 1–31, Ljubljana. Z i t t e l , K. A. 1895: Grundzüge der Palaeon-tologie (Palaeozoologie). – Druck und Verlag R. Oldenbourg, VIII+971 s., München und Leipzig. Elazmobranhij Cretolamna appendiculata v zgornjekrednih – gosauskih plasteh pri Stranicah 87 Tabla 1 – Plate 1 Cretolamna appendiculata (Agassiz, 1843), labialna stran zoba v zgornjekrednem apnencu, Stranice, x 5 Cretolamna appendiculata (Agassiz, 1843), labial side of tooth in the Upper Cretaceous limestone, Stranice, x 5 Fotografija (Photo): Marijan Grm i