IZ KS POLHOV GRADEC
Turistični dom
Z Albinom Metežem, predsedni-kom sveta krajevne skupnosti Polhov Gradec, smo se pogovarjali o proble-mih, težavah in nalogah, ki v tem času najbolj pestijo krajane tega območja naše občine.
»Turistični dom, ki je last Turistič-nega društva Polhov Gradec, je v zelo slabem stanju. Ne le zgradba, ampak tudi postrežba ni takšna, kot si jo želi-jo krajani in kot je primerna za gostin-ski lokal. Krajani smo se zato odločili, da moramo najti novega, dobrega na-jemnika, ki bo s svojo ponudbo go-stinskih uslug zadovoljil potrebe naše-ga kraja in turizma nasploh. Ponudni-kov je bilo 11 in le eden med njimi iz družbenega sektorja. Novega naje-mnika resda čaka vrsta nalog, saj naj. bi uresničil zastavljeno usmeritev, da naj bo Turistični dom središče turizma v našem kraju, da mora biti vzpodbu-jevalec kmečkega turizma. Pridobiti si bo moral ugled, ki ga je omenjeni dom deset let izgubljal, zato pa bo poleg primernega jedilnika moral poskrbeti tudi za ureditev otroških igrišč, spre-hajalnih poti, balinišča, univerzalne ploščadi, da ne naštevam vsega. Vse-
kakor pa bo to zmogel le tisti, ki bo v tem delu videl svojo perspektivo, za kar so najbolj primerni mladi, sposob-ni fjudje«, je pripovedoval naš sogo-vornik Albin Metež.
Črno in belo                 "
V Polhovem Gradcu je okoli 200 črnih gradenj, raje več kot manj. Naj-
več so jih zabeležili med vikendaši. Problem je postal tako pereč, da je sedaj zadnji čas, da s takšnim načinom nasilne urbanizacije prekinejo. Nekaj pozitivnih izgledov za reševanje teh vprašanj vsekakor je, saj je med dru-gim nekaj več sodelovanja tudi s ko-mitejem za urbanizem in urejanje pro-stora, kot ga je bilo v preteklosti.
Drugačna pa je situacija pri proble-mu kanalizacije, ki sedaj ni več pro-blem. »Tik pred dvanajsto smo uspeli urediti kanalizacijo za 3/4 področja in poudariti moram, je poudaril sogovor-nik, »in z majhnimi sredstvi uredili ta problem. Od štirih glavnih kanalov so trije že zgrajeni, čistilna naprava pa bo tudi prav kmalu začela poskusno obra-tovati.«
Le zaradi lastnega interesa
»Bojim se, da v naši krajevni skup-nosti ni nič drugače kot drugje,« je pripovedoval Albin Metež, ko smo ga vprašali, kolikšna je angažiranost kra-janov pri reševanju problemov, ki v krajevni skupnosti nastajajo.
»V vseh delegacijah, komisijah, od-borih imamo evidentiranih 151 Ijudi. Od teh pa jih je aktivnih le 10 do 15 odstotkov. Zato se kar redno dogaja, da se o različnih stvareh vedno dogo-varjamo le eni in isti Ijudje. Širši krog sodelujočih pridobimo le takrat, ko je govora o problemu, ki te Ijudi direktro prizadene. Lep takšen primer so tele-fonski priključki. Takšno stanje bi z organiziranjem vaškib skupnosti prav gotovo lahko presegli, vendar nam to nikakor ne uspe«.
NINA LEGAT ČOŽ